Posamezna številka 6 vinarjev.
Slev. 31. Izvcn LJubljane 8 vin.	v LjUDM V I«, 7. leDlMlil 1913,
Leto XLL
s Velja po pošti: ==
Za oelo leto naprej . . K 26'— sa en meioo „ . . „ 2 20 sa Nemčijo eeloletco . „ 28'— ca ostalo lnosemstvo . „ 35'—
V	Ljubljani na dom:
Ia eelo lato naprej . . K 24 — ii en meieo „ . . „ 2 —
V	upravi prejemin meieKni „ 1*70
= Sobotna izdaja: s ia oelo leto ...... „ T—
ia Nemčijo oeloletno . „ 9-— ia ostalo lnosemstvo. „ 12'—
Inserati:
Enoitolpna peUtvrata (72 min): ia enkrat .... po 15 v ia dvakrat .... „ 13 * sa trikrat .... ,, 10 „ sa večkrat primere* popnat.
M milili. siOilB. osnrtfin iti.:
enoiolpna poltvrsta po 18 vin. Poslano:
enoitolpna petltvrita po 30 vin.
Izhaja vsak dan, lzvsemii nedelje ln praznike, ob 5. uri pop.
Redna letna priloga Toni red.
Itr Uredništvo je v Kopitarjevi nllol itev. 6/IU. Rokopisi se no vračajo; nefranklrana pisma ie ne s=s> sprejemajo. — Uredniškega telelona itev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Uprsvnlitvo je v Kopitarjevi nllol it. 8. — Račun poštne branilnioe avstrijske it. 24.797, ogrsko 26.511, bo: a.-hero. it. 7563. — Upravnlikega telefona it. 188.
W DanaSnia gtevl'ka obsega 6 strani.
Odrin se obsirelioje dalje. - Selim moSeja poškodovano. -Boji oo Coioldži io Gollipolijo. -Pred Skodrom se vrse ohleoo-voloe priprave.
OFICIELNA POROČILA O OBSTRELJEVANJU ODRINA IN O BOJIH NA DRUGIH BOJIŠČIH.
Sofija, 7. februarja. (Uradno.) Obstreljevanje Odrina se vspešno nadaljuje. Pri Čataldži so se vršili brezpomembni boji med predstražami.
Carigrad, 7. februarja. (U r a d n o.) Naše čete so na čataldžki črti zasedle postajo BakčekSJ in armadi nasproti ležeče višine. Turška konjenica je s sovražnikom v dotiki.
ZASEBNA POROČILA O OBSTRELJE-LJEVANJU ODRINA IN DRUGIH BOJIH.
Sofija, 7. februarja. Obstreljevanje Odrina se neprestano nadaljuje.. Šrap-neli napravljajo v mestu veliko škodo. Pri Čataldži se vrše brezpomembni boji med predstražami. Na Gallipoiiju Bulgari prodirajo dalje.
Carigrad, 7. februarja. Bulgari na čataldžki črti so se na črti Čerkeskoj umaknili. Domneva se, da sc hočejo umakniti pred napovedanim izkrcanjem turških čet pod Enverbegom pri Rodostu, da ne bi bili od strani napadeni. Pri tem izkrcanju bo seveda sodelovala turška mornarica. Baje so Bulgari Rodosto zapustili, potem ko so vojaška poslopja razrušili. Turki so na čataldžki črti zasedli Kalikratio, Bahče-k6j in višine nasproti turškemu desnemu krilu. O bojih pri Gallipoiiju se od zanesljive strani poroča, da so Turki, ki štejejo tam 50.000 mož, začeli ofenzivo, ker pa so zadeli na močan odpor dobro utaborjenih Bulgarov, so se umaknili.
NERESNIČNE VESTI.
Berolin, 7. februarja. Vest »Berliner Tageblatta«, da so Bulgari na Gallipol-skem polotoku Bulair že zavzeli in ko-
rakajo proti mestu Gallipoli, je neresnična. Vest, da je del Odrina že padel,
se ne potrjuje. — Vest, da je dal Šukri paša v Odrinu oba armenska škofa obesiti, ne odgovarja dejstvom. Paša je le Armence pokaral, da so nemirni in nezanesljivi.
SELIMOVA MOŠEJA POŠKODOVANA.
Berolin, 7. februarja. »Lokalanzei-gerju« se iz Carigrada poroča: Obstreljevanje Odrina se je včeraj ccl dan nadaljevalo. Bulgari so slovečo Selimovo moiejo močno poškodovali, ker so domnevali, da je na njej radiotelegrafični aparat. Iz Čataldže so čuli včeraj v Carigradu močno grmenje topov.
ENVER BEJ HOČE ČATALDŽKO ARMADO OB ZAPADU OBITI?
London, 7. februarja. Korespondent »Daily Newsa« poroča iz Carigrada, da Enver beg v Izmidu na maloazijski obali zbira 20 000 mož močno rezervo, katero hoče Izkrcati v Rodostu, da prime bulgarsko armado pri Čataldži na desnem krilu.
KAKO JE PRFD SKADROM?
Dunaj, 7. februarja. Iz Podgorice poroča »Neues Wiener Tagblatt«, da črnogorski vojaški krogi ne"verujejo vrsti v »Reichspošti« da bi bil Riza paša v Skadru umorjen. Črnogorski kralj Nikolaj je 5. t. m. došel s prestolonaslednikom v Grudo, kjer je več srbskih častnikov, ki sodelujejo > pri vporabi novega artiljerijskega materijala. Storili so vse za novo. energično obleganje. Črnogorski kralj je sprejel srbske častnike in je pohvalil srbski častniški zbor ter srbsko armado. Obstreljevanje m sta se šs n? pričalo.
TRAGIČEN POI.OŽAJ TURČIJE.
London, 7. februarja. »Times« poroča iz Carigrada: Vlada je policijo in orožnike nadomestila z vojaškimi oddelki pod poveljstvom mlarloturških častnikov, ker je izvedela za zaroto častnikov liberalne unije. Mladoturki so že tako zelo obupali, da so poslali k voditelju liberalne unije princu Sabah Eddinu odposlaništvo, ki mu je za slučaj da odstopi Šefket paša, ponudbo veliki vezirat s pogojem, da pridrže mladoturki le vojno ali pa mornariško ministrstvo, druge ministre si naj pa princ po svoji previdnosti izbere. Ker je princ z ozirom na umor Nazim paše
to odločno odklonil, češ da noče prevzeti za mladoturški odbor odgovornosti za odstop Odrina, je mladoturški odbor sklenil vplivati na sultana pri bodočem selamliku, da princa Sabah Eddina pregovori, da prevzame veliki veziriat. Vsi mladoturški voditelji so si za vse slučaje preskrbeli potne liste za inozemstvo in si za slučaj kake izpre-membe preskrbeli azilsko pravico v dveh poslaništvih. Ljudstvo v Carigradu pa je popolnoma apatično, vrhtega pa vladata velika revščina in glad. Vlada bo danes emitirala prvi del za-kladnih bonov v znesku 5 miljonov turških lir in upa, da bo štiri milijone lahko snečala v turških pokrajinah, en milijon pa v moliamedanski Indiji. Šefket paša bi najrajši odstopil.
Pismo iz SrDije.
(Od našega poročevalca.)
Belgrad, 5. febr.
Vojna se nadaljuje.
Po neuspelih pogajanjih v Londonu, ki so se v nedoglednost zavlačevali, se jc včeraj pred Odrinom vojna zopet začela, morda pa tudi pred Čatald-žo, od koder še ni nobenih obvestil. Srbska vojska, ki je že davno kot prva in edina dovršila svojo nalogo, v sedanjem nadaljevanju vojne nima mnogo opraviti: Pred Čataldžo, kakor se zdi, Srbi ni bodo šli, — nc sicer zato, ker bi ne hteli, nego zato, ker imajo Bolgari ondi dovolj vojske in bi večja armada niti ne mogla operirati, ker je tamo-šnje bojno polje pretesno, tako da bi se nadaljne čete nc mogle razpostaviti.
Rekel bi, da se v Bclgradu sploh ne veruje, da bi pri Čataldži prišlo do obsežnejših sovražnosti, ker se zdi, da tega ne želi ne ta ne druga vojskujoča se stranka; saj je jasno, da, bi bilo tu vsako prelivanje krvi zastonj. Če bi Bulgari tudi zavzeli Carigrad in plačali to z dragocenimi žrtvami — bi mesta le ne. dobili, ker bi jim ga Evropa ne hotela dati; Turki se pa tudi zavedajo, da so slabi in da bi, če bi prešli v ofenzivo, imeli opravka z orožjem celokupne Balkanske zveze.
Včeraj sem imel čast biti v družbi kraljeviča Djordja; tudi on ne veruje v nadaljevanje sovražnosti pred Čataldžo.
»Na Čataldži,« tako mi je rekel, »se bodo Turki in Bulgari postrani gledali, dokler ne pade Odrin; to bi pa pomenilo konec vojne.«
Ko je govor nanesel na hrabrost in osebno junaštvo, katero je kraljevič pokazal v bitki pri Bitolju, se jc kraljevič branil pohvale in rekel:
»V tej vojni so vsi vršili svojo dolžnost in ne gre posameznikov dvigati. Vsi, od vojvode pa do zadnjega prostaka, so se zavedali svoje dolžnosti in so jo tudi vsi vršili z največjim sa-mozatajevanjem. V tem leži naš uspeh,
Kraljevič ima prav.	- \
Srbi pred Odrinom in Skadrom.
Odrin oblegata dve srbski diviziji: timoška I. poziva in donavska II. poziva, skupaj 50.000 mož.
Ostala srbska armada bo še dalje počivala — razven šumadijske in drin-ske divizije II. poziva, ki tvorita srbski primorski oddelek z divizijskima štaboma v Draču in Lešu. Pred nekolikimi tedni so sc na grških parnikili pre-ko Soluna prepeljali v Medovo srbski težki oblegovalni topovi, s katerimi bo srbska vojska od medovanske strani udarila na Skader. Šumadijska divizija jc dobila pomoč od drinske divizije v Draču in srbska vojska bo — morda preje, nego dobite vi to pismo v roke — z vso svojo silo in močno artiljerijo, katere je nedostajalo Črnogorcem, navalila na trdi Skader, ki se sedaj pred združenimi močmi srbske, in črnogorske armade ne bo več mogel dolgo držati.
Ako bo Bulgarom treba pomoči, se jim pošljeta drinska in donavska divizija I. poziva, ki sta odnesli slavne zmage na Kumanovu, Prilepu in Bitolju. Zato sta se li diviziji potegnili v stare meje in se razpostavili oli železniških progah, da se moreta z največjo brzino transpotirati, kamor bi bilo treba. Ravno tako stoji pripravljena tudi vsa konjiča, da mahoma oclide tja, kamor se pozove.
Srhi v Solunu.
V kratkem ima oditi v Solun en srbski pcšpolk, in sicer 16. polk Cara Nikole II. Priredi se manifestacija srb-sko-grškega sporazuma.
Z bojnega polja ni sedaj nobenih nadaljnih novic, a pričakovati jih jc vsak hip.
LISTEK.
Roža sveta.
Angleški spisal H. R. Haggard.
(Dalje.)
»Končano je,« je rekel Wulfu. »Bojim se, da je Rozamunda umrla.«
»Če je v resnici, potem sc morava požuriti, da prideva kmalu za njo,« je odgovoril Wulf in zaihtel.
XXI. POGLAVJE.
Kaj se Je Godvinu zgodilo.
Pri selu Bitir, kakih sedemnajst milj od Jeruzalema, je poslanstvo raz-jalialo, da se odpočije; nato pa so odrinili zopet dalje po dolini v nadi, da pridejo do sijonskih vrat, predno začne vročina pripekati. Koncem te doline se je vzdigoval hrbet nekega griča, odkjer je bilo mogoče videti celo nj.govo dol- j žino, in vrh tega hrbta sta sc naenkrat 1 prikazala en možki in ena ženska na krasnih konjih. Družba se je ustavila iz strahu pred mogočim Sovražnim napadom misleč, da je bila ženska preoblečeni moški, da jih prevarijo. Ko so tako neodločni čakali, jc dvojica na griču zasul <n1a konje in začela vzlic veliki strmini jezditi z veliko hitrostjo proti njim. VVulf jih je radovedno ogledoval in rekel Godvinu:
»Tole tam me spominja neke ježe, ki smo jo nekdaj imeli pred bejrulski-mi zidovi. Skoraj bi mislil, da jc Arabec tamle prav tisti, ki je scclel za moji sedlom, ženska pa ona, ki je jezdila pri L bi, in da sta onadva konja Plani in Dim, ki sta še enkrat prišla na svet. Poglej njihov korak in čilost.«
Komaj je končal, sta neznanca ustavila svoja konja ravno pred družbo, ki se ji je možki v pozdrav priklonil. Tedaj mu je Godvin videl v obraz in na mah spoznal v njem starega Arabca, ki mu je bilo ime Sin peska, ki jima je dal Plama in Dima.
»Gospod,« je rekel Arabec k voditelju poslanstva, »prihajam prosit male usluge onaledva viteza, ki potujeta z varni; nekdaj sta jezdila moje konje, zbok tega mislim da mi je ne odreč ta. Tale ženska « in pokazal je na zagrnjeno postavo svoje spremljevalke, »jc meja sorodnica ki bi jo rad izročil prijateljem v Jeruza'emu v varstvo, a sc je ne upam sam peljati tja radi gorskih prebivalci v. ki so sovražniki mojega rodu. Ona je krščanske vere ni ogleouhinja, \endar ne zna vašega jezika. Pri južnih vratih jo sprejmejo sorodniki. Govoril sem.«
»To stvrr naj viteza uravnata « je dejal poveljnik, n potrpežljivo skomignil z ramami in vzpodbodel svojega konja.
»Rada jo vzamrva seboj « je rekel Godvin, »dasi ne vem kaj bi storila ž
njo, če njenih prijateljev ne bo. Pojdite, gospica, in jezdite v sredi med nama.«
Obrnila je glavo proti Arabcu, kakor da bi ga hotela nekaj vprašati; Godvin pa je ponovil svoje besede, nakar je zajezdila v sredo med brata, le malo bolj zadaj.
»Nemara,« jc nadaljeval Arabec proti Godvinu,« znaš sedaj bolje govoriti naš jezik kakor takrat, ko sva se svoje dni srečala v Bejrutu in jezdila po gorskem obronku na Plamu in Dimu. Vzlic temu pa se. obračam do tvoje velike vljudnosti, da ne nadlegujete tc ženske z besedami in da je ne pozivate, da hi si razkrila obraz, ker je to proti šegam njeni ga ljudstva. Samo uro hoda je do mestnih vrat, in potem ne bosta več imela sitnosti ž njo. To pa bo plačilo za tista dva dobra konja, ki te nista slabo nosila, kakor so mi pravili na ozkem mostu in čez gore in doline, ko sta b žala od Sinana, kjer sta. samrga Saladina vrgla raz sedla in ubila llasana.«
»Zgodi se po tvoji volji,« reče Gc vin. »pa lepa hvala za tisla konja, Sin peska.«
»D^bro. Če želita še drugih, oznanita na trgu, da išč. ta mene,« in začel je obračati svojega konja.
»Počakaj,« je rekel Godvin. »Kaj pa ti je znano o tvoji vnukinji Masudi? Ali je pri tebi?«
»Ni je,« je odgovoril Arabec z zamolklim glasom, »pozvala pa me je za določeno uro v nek vrt blizu Askalona, ki si že slišal o njem, da pridem ponjo, ker zapusti Saladinov tabor. In tja grem seclaj. Zdravstvujta.« Pozdravil je zastrto žensko, stresel vajeti in od-dirjal kakor blisek po poti, po kateri je bil prišel.
Godvin je olajšano vzdihnil. Če je Masuda pozvala svojega strica, da pride ponjo, je gotovo na varnem. Toraj ni bil njen glas, ki sc mu je zdel, da mu šepeta v nočni temini njegovo ime, ko ga je obhajala groza — groza, ki jo je nemara rodilo vse, kar je pretrpel in senca, smrti, skozi katero je šele pravkar šel. Nato se je ozrl in videl VVulfa strmeti v žensko za seboj; pokaral ga je rekoč, da se mora ravnati pogodbe po duhu in črki in da je tudi gledati ni dovoljeno, če ne sme govoriti ž njo.
»To je škoda,« je. odgovoril Wulf, »kajti dasi je tako zvezana, mora biti vitka in plemenita, ko sedi tako na svojem konju. In tudi konj jc plemenitega rodu, menim, da je celo Dimov bratranec ali brat. Morda ga. proda, ko dospcmc, v Jeruzalem.«
Nato sta odjezdila dalje in ker sta bila mnenja, da gre za njuno čast, ni-sti niti pogledala niti govorila ž njo, dasi bi jo bila pozorno gledala, če bi vedela, kdo je.
(DaljcO
Džavid paša o Srbih.
Kakor sem zvedel od zelo visoko-stoječe osebe, ki se ji more brezpogojno verjeti, je turški general Džavid paša, ki se je v mnogih bitkah junaško bil s Srbi, katerim je s svojo hrabrostjo imponiral, nedavno prosil nekega srbskega poveljnika za neka zdravila. V dotičnem pismu pravi turški general, da ga ni sram srbske armade česa prositi, ker je v njej spoznal vrednega in častnega protivnika, da bi se pa preje ubil, nego bi kaj takega storil nasproti Grkom ali Bulgarom, katere v pismu grdi.
Odlikovanja srbski vojski pred Odrinom.
Srbske čete pred Odrinom se odlično drže; bulgarski vojni krogi so polni hvale o njej. Da nagradi hrabrost srbskih borcev, je bulgarski car Ferdinand poslal poveljniku srbske oblegovalne armade generalu Stepi Stepano-viču 700 križcev za hrabrost, da se z njimi odlikujejo najhrabrejši. Odlikovanje vojakov se je na slavnosten način izvršilo. Ob enem s pošiljatvijo teh odlikovanj je kralj Ferdinand naznanil, da bodo naknadno odlikovani tudi vsi zasluženi srbski častniki.
Pred nekolikimi dnevi se je vrhovno poveljstvo obrnilo na generala Ste-pana Stepanoviča z zahtevo, da pošlje imena tistih častnikov, ki so zaslužili odlikovanje in povišanje. General, znan po svoji strogosti in odločnosti, se ni dolgo pomišljal, nego je kratko odgovoril: »V moji armadi so vsi vrli In vsi — enaki.«
Kralj za padle in ranjene.
V	želji, da se oddolži padlim vitezom in ohrani spomin njihovim imenom, je kralj Peter odredil, da se v marmorne stebre njegove velike »za-družbine« (zaobljubljene cerkve) v Topoli, ki je najdragocenejša srbska cerkev, urežejo imena vseh tistih junakov, ki so v tej vojni dali svoje življenje za končno osvobojenje Srbov izpod turškega jarma.
Razven tega se je kralj kakor sem rvedel iz dvornih krogov, odločil, da iz lastnih sredstev osnuje velik fond, iz katerega se bodo podpirali za delo nesposobni ranjeni vojaki in družine na bojnem polju padlih junakov.
Venizelos v Belgradu,
Danes smo v Belgradu imeli dragega in odličnega gosta. Grški ministrski predsednik Venizelos, prvi delegat Grške za mirovna pogajanja v Londonu, je danes zjutraj ob 6. uri v spremstvu svojega tajnika prispel v Belgrad. Na kolodvoru ga je sprejel grški poslanik Aleksandropulos z grško kolonijo in prvi tajnik zunanjega ministrstva dr. Šojinovič. Nastanil se je v hotelu »Moskva«. Dopoldne je imel dolgo konferenco z g. Pašičem. Opoldne se je njemu na čast v »Moskvi« vršil obed, katerega so se vdeležili Pašič, Stojan, Novakovič in mnogi srbski politiki. Zvečer ob 6. uri je Venizelos odpotoval v Solun. Na kolodvor sta ga spremila Pašič in predsednik Narodne skupščine Andra Nikolič. Temu obisku se pripisuje velik političen pomen, ker je šlo za izmenjavo misli o bodočnosti Balkanske zveze.
Srbija in Rumunija.
V	Belgrad je prispel srbski poslanik na rumunskem dvoru dr. Mih. Ri-stič, da vladi osebno poroča o razpoloženju v Rumuniji.
Včeraj ga je sprejel kralj v avdijenci. Takoj po avdijenci se je Ristič z novimi navodili vrnil na svoje mesto v Bukarešt.
Kužne bolezni.
Med vjetimi Arnavti v Negotinu je Izbruhnil nevarni rdečelisni azijski le-gar, ki jc pobral že mnogo žrtev. Zahteval je tudi že 3 žrtve službene dolžnosti: umrli so en zdravnik in dva bolniška strežnika. Bolezen se je zanesla tudi v mesto. Vlada je poslala v Nego-tin pet zdravnikov, da zatro kugo.
Aviatika.
Slavni francoski aviatik Zil Vedrin je prišel v Srbijo na povabilo srbske vJade, da organizira srbsko zračno brodovje. V Nišu so postavljene velike vojaške lope z modernim aeroplanom. Danes dopoldne ob 10. uri se je Vedrin s svojim aparatom v Nišu dvignil v zrak in bil opoldne žc nad Belgradom, kjer se je po več divnih krogih na Banjičkem brdu spustil na tla.
Turki o srbskem topništvu.
Vjeti turški častniki so se po bitki na Bitolju o srbskem topništvu takole izjavili:
»Vaši topničarji nedosežno merijo. Odtod vaše zmage!«
Ogenj.
Nocoj je izbruhnil v nekem z raznim blagom napolnjenem skladišču na kolodvoru v Belgradu velik požar. K
sreči so še o pravem času rešili smodnik, ostalo je vso zgorelo. Škoda je velika; človeških žrtev ni bilo.
Državni svet za konk^rdat.
Državni svet je ugodil zahtevi ministra prosvete in cerkvenih dol ter odobril kredit 25.000 frankov za delegate, ki pojdejo v Rim na dogovore s sveto stolico v stvari kohkordata, oziroma ureditve vprašanja katoliške cerkve v Srbiji. Iz tega se vidi, da smatra srbska vlada to vprašanje za nujno in da želi, da se čim preje reši.
Gospodarstvo.
g Kletarski tečaj v Semiču. Kmetijska šola na Grmu priredi v ponedeljek, dne 3. in v torek, dne 4. marca v Semiču dvadnevni kletarski tečaj. Predavalo se bo o sestavi vina in njenem vplivu na dobroto vina. O umnem kletarjenju, pretakanju, čiščenju in filtriranju vina. O ravnanju z vinsko posodo. O boleznih vina in zdravljenju pokvarjenega vina. Pouk bo teoretičen, kakor tudi v zvezi s praktičnimi vajami v kleti. Kdor se želi tečaja udeležiti, naj se priglasi po dopisnici do 20. februarja t. 1. pri ravnateljstvu Kmetijske šole na Grmu pri Novem mestu, pošta Kandija. Pristop k praktičnim demonstracijam se bode dovolil le omejenemu številu udeležencev.
g Vinarski in kletarski tečaj na Grmu. Kranjska kmetijska šola na Grmu priredi dne 10. in 11. marca t. 1. vinarski tečaj, od 12. do 14. marca t. 1. pa kletarski tečaj. Vspored tečaja bo sledeči: V ponedeljek, dne 10. marca popoldne od 2. do 4. ure: Ocepljenje trt. Siljenje trt v silnicah, gorkih le-hah in drugih prostorih. Ravnanje s cepljenkami v trtnici. Saditev novih vinogradov. Od 4. do 6. ure: Razkazovanje silnic in cepilnih strojev. Vaje v cepljenju. — V torek, dne 11. marca dopoldne od 8. do 10. ure: Obrezovanje trt. Rvnanje z mladikami trtami v vinogradu. Pomladanska dela v vinogradu. Gnojenje trt, osobito z umetnimi gnojili. Popoludne od 2. do 5. ure: Praktične vaje v obrezovanju trt v šolskem vinogradu v Cerovcih. — V sredo dne 12. marca od 8. do 10. ure dopoldne: Ravnanje z vinom. Vpliv trgatve in kipenja na kakovost vina. Lastnosti in sestava vina. Od 10. do 12. ure: Preiskava vina. Popoldne od 2. do i. uit: Ravnanje z zdravo in pokvarjeno vinsko posodo. Ovinjenje sodov. Poraba in vrednost žvepla v kletarstvu. Od 4. do 6. ure: Praktično razkazovanje v vinski in kipelni kleti. — V četrtek, dne 13. marca, od 8. do 10. ure: Pretakanje vina, čiščenje vina z raznimi čistili. Od 10. do 12. ure: Praktične demonstracije v vinski kleti. Popoldne od 2. do 4. ure: filtriranje vina. Od 4. do 6. ure: Praktične demonstracije v vinski kleti. — V petek, dne 14. marca, od 8. do 10. ure: Napake vina. Od 10. do 12. ure: Vaje v vinski kleti. Popoldne od 2. do 4. ure: Bolezni vina. — Ker je udeležba osobito pri kletarskem tečaju omejena, je dovoljen pristop le tistim, katere ravnateljstvo izredno sprejme. Priglasila (po dopisnici) se sprejemajo do 28. februaria pri ravnateljstvu Kmetijske šole na Grmu, pošta Kandija pri Novent mestu. Oddaljenim in revnim kranjskim vinogradnikom povrne ravnateljstvo potne stroške do Novega mesta in tudi podpore 2 K na dan za prehrano. Za to podporo je treba v pri-glasilu izrecno prositi.
— Dobava opank za srbsko vojsko ponudena hrvaškim opankarjem? Prvo dobavo opank za srbsko vojsko, to je nad 51.000 parov, so hrvaški opan-karji tako izvrstno izvršili, da je bilo pri sprejemanju naročbe škartiranih komaj kakih deset parov. Srbski vojni dobavitelji so zato pripravljeni poveriti hrvaškim obrtnikom novo dobavo krog 50.000 opank, to je za četrt rnilijo-ne. kron. Toda do sklopa naročbe bo težko prišlo, ker so med tem avstro-ogrske usnjarne sklenile kartel in — seveda — takoj povišale cene usnju. Hrvaški opankarji bi morali tedaj za vsak par opank zahtevati 50 do 60 vin. več kakor pri prvi dobavi in je vprašanje, če bodo Srbi s tem zadovoljni.
Povišanje Izvoza sladkorja na Balkan ob vojski na Balkanu. Ob balkanski vojski je od meseca septembra do decembra nepričakovano poskočil izvoz sladkorja na Balkan. V navedenih mesecih leta 1911. se je iz naše države v Turčijo izvozilo 165.992, v istem času 1. 1912 pa 287.111 meterčnih stotov sladkorja. V istem času je poskočil naš izvoz sladkorja v Bulgarijo od 18.276 na 22.260, na Grško od 36.446 na 64.890 in v Rumunijo od 3469 na 8182 meterčnih stotov, le v Srbijo jc padci izvoz našega sladkorja v tem času od 6353 na 2634 meterčnih stotov.
Družba sv. MoUoria v Celovcu.
Družba sv. Mohorja v Celovcu stopa pred Vas z novim vabilom za nabiranje udov Mohorjanov za leto 1913. Ob tej priliki v imenu dobre stvari prav uljudno prosi vse gg. družbene poverjenike in njene prijatelje, da letos s podvojenimi močmi zastavite Vašo priznano požrtvovalnost in naklonjenost za Družbo ter Družbi kolikor mogoče visoko število udov pridobite. Vemo, da morda nekateri niso popolnoma zadovoljni z vsemi knjigami, toda prepričani bodite, da ima odbor Družbe sv. Mohorja v tem oziru zelo težko stališče in da se odbor Družbe sv. Mohorja resno trudi, da bi kolikor mogoče ugodil vsem željam, potrebam in zahtevam celokupnega slovenskega naroda.
Družba bo letos izdala »Koledar« z zelo poučljivo vsebino in popolnim imenikom vseh udov, na kar blagovolite vse ude opozoriti, ker so zadnja leta nekateri udje izostali vsled nepopolnega imenika, imenik v »Koledarju« naj bo res viden znak enotnosti in celokupnosti slovenskega naroda, naj bo vseslovenska naslovna knjiga. Vsi udje brez razlike bodo gotovo z veseljem brali izvirne slovenske »Pravljice«, nič manj zanimiva in poučna bo v »Večer-nicah« povest »Mlada Breda«, katere snov je vzeta iz ljudskega življenja. Gosp. kanonik in profesor dr. Jos. Gruden nam v tretjem zvezku »Zgodovine slovenskega naroda« živahno slika kulturno dobo srednjega veka. Knjiga je silno poučna in vsaki slovenski hiši, vsakemu društvu neobhodno potrebna. Letos obhajamo 16001etnico zmage krščanstva i?ad poganstvom. To junaško dobo prvih krščanskih vitezov nam slika g. prof. dr. J. E. Zore v knjigi: »V tem znamenju boš zmagal«. Vsaka krščanska hiša naj si naroči to lepo, slavnostno knjigo. Družba izda kot šesto knjigo molitvenik »Krščanska mati« za slovenske žene. Knjiga je tako poljudno pisana in polna lepih vzgojeslovnih naukov in zgledov. Knjiga ni prirejena samo za žene in matere, temveč sploh za slovensko mladino, zlasti za dekleta!
So še drugi vzroki, da letos še posebej prisrčno vabimo celo slovensko ljudstvo, da se v čim večjem številu zglasi za Družbo sv. Mohorja. Tiskarniški stroški so se v zadnjih letih več kot podvojili: plače delavcev, tiskarjev in knjigovezov so se vsled draginje in moderne delavske organizacije zelo zvišale; cene blagu, papirju, tisku, barvi in podobam (klišejem) so tudi poskočile, tako da je imela Družba zadnja leta, ako je hotela podati udom lepo okrašene knjige, občutno izgubo pri izdaji družbenih knjig. To se pa lahko zabrani na ta način, če se oglasi čim večje število novih udov; le pri visokem številu udov bo družba kos velikim stroškom, katere stavijo nanjo moderne tiskarske zahteve. Malenkostno vsoto 2 K utrpi lahko vsaka družina, vsak zaveden Slovenec in Slovenka.
Le če bo število Mohorjanov visoko naraslo, bo Družba tudi lahko zadovoljila svoje naročnike ter novim in starim udom nudila dobre in krasno opremljene knjige. Družba ima za bodočnost v svojem načrtu knjige gospodarske, zadružne, pravne, nabožne, leposlovne in zgodovinsko-kulturne vsebine, in to izpod peres najboljših strokovnjakov in pisateljev. Zato naj se novi udje že zdaj priglašajo in stopijo v družbo Mohorjanov, da bo šel odbor in pisatelji s tem večjim veseljem na delo za krščansko prosveto. Vse stare in nove poverjenike iskreno prosimo še enkrat, da letos iznova podvoje svojo delavnost in požrtvovalnost za Družbo, ki je že toliko neprecenljivo dobrega storila za slovensko ljudstvo.
Naj bi gg. poverjeniki po vseh krajih večkrat to velevažno, največjo slovensko književno družbo, ki je prava vseslovenska ljudska akademija, priporočili! Družba sv. Mohorja je tudi prva in največja verska in narodna postojanka, ki vrši z razširjanjem dobrih slovenskih knjig med slovenskim ljudstvom na meji svojo versko in narodno dolžnost. Zato zasluži Družba tem večje podpore, naklonjenosti in pozornosti.
Družbeni odbor je v svoji zadnji seji ustanovil za vse umrle dosmrtne ude večno sv. mašo, ki se bo darovala vsako leto dne 24. septembra, na dan smrti družbine-ga ustanovitelja škofa A. M. Slomška. Zato Družba sv. Mohorja uljudno prosi, da bi se v bodoče vpisalo čim več novih dosmrtnih udov ter tako postali deležni časnih in večnih dobrot in milosti. Konečno prosimo vse gg. poverjenike, naj skrbijo za to, da se vsi udje gotovo zglasijo do dne 5. marca 1913. V velikih, razsežnih in oddaljenih vaseh naj sc poveri nabiranje udov zanesljivim nabiralcem, katerim poda Družba v jeseni za njih >-ud po en iztis družbenih knjig ali kak drug lep knjižni dar. Dotične želje naj blagovolijo poverjeniki na vabilni poli zabeležiti. Družba sv. Mohorja torej upravičeno upa in za trdno pričakuje, da se bo letos število udov at-no zvišalo in tako preseglo dosedaj .:aj-višje število Mohorjanov, kar bo le v čast, ponos in korist slovenskemu narodu. Za ves trud in požrtvovalnost se vsem gg. po-
verjenikom Družba sv. Mohorja že.v naprej toplo zahvaljuje: Bog plačaj stoterno! Z Bogom na delo za narod!
Dnevne novice.
+ »Srbobran« o nemožnosti edin* stvene jugoslovanske politike. Razpravljajoč o pogojih, ki bi bili potrebni za enotno politično akcijo liberalnih Jugoslovanov, trdi zagrebški »Srbobran« v svojem članku »Južnosloven-ski sastanak« od 29. januarja stvari, ki jih mora vsak politično razumni Jugoslovan odločno zavrniti. Besedo trializem jemlje »Srbobran« v njenem popolnem zmislu in pravi: »trializem smatramo mi za nemogoč, osim ako bi bio oktroiran. Nemoguče je i pretpo-staviti, da bi Srbi i Hrvati u monarhiji normalnim putem mogli postiči rav-nopravnost, a da jc ne postignu u isto vrijeme i Poiaci in Česi.« Kdaj pa smo mi besedo trializem tako razumevali, da se naj poleg Avstrije in Ogrske osnuje novo jugoslovansko državno telo nc ozirajoč se, ali pa celo preko upravičenih državnopravnili žalitev Čehov in Poljakov? Sami vemo, da bi jugoslovanska upravna enota ne bila zadostna protiutež proti Nemcem in Mad-jarom. Naš cilj jc popolna federaliza-cija monarhije, v kateri naj bi vsi Jugoslovani tvorili upravno celoto, upoštevajoč seveda popolno versko in jezikovno ravnopravnost vseh Jugoslovanov. Dalje trdi »Srbobran«, da je ne samo glede na liberalne stranke, ampak sploh vsaka edinstvena jugoslovanska politika nemogoča. To dokazuje na pravaših, ki kljub enotni organizaciji baje ne vodijo enotne politike, in sicer razlaga »Srbobran« to tako-le: Pravaši u Ilrvatskoj su anti-nagodbenjaci i antidualiste, oni u Bosni vode izrazitu guverncmentalnu politiku, a oni iz Dalmacije spremaju se takodjer na to. da budu radna večina u dalm. saboru. Čemu edinstvena organizacija, ako se ne može voditi edinstvena politika, koja ima samo jedan cilj pred očima in ruši sve, . to smeta i stoji na putu neposrednom oživotvor-jenju cilja? Mi smo doslovno citirali to argumentacijo »Srbobrana«, ki je zgoraj trdil, da je dosega »trializma« nor* inalnim potom nemogoča, tu pa graja pravaše, ker se v dosego svojega cilja poslužujejo obstoječih političnih sred-stev, pozitivnih zakonov. Ali hočejo mar roke kHžem držati in se abstini-rati od svojega političnega življenja, ker je ustroj monarhije danes še du-alističen? Čudno, da »Srbobran« tega nc uvidi, da je združitve Jugoslovanov prej pričakovati, če so vsi sumandi v rokah tistih, ki to žele. Sedaj smo razcepljeni, zato so naša pota, sredstva k cilju različna. Naši politiki ni s tem nič pomagano, če se malodušno konstatira, da »v današnjih razmerah ni zgleda za uspeh.« Mi vabimo Srbe kot naše ravno-pravne brate k intenzivnemu sodelovanju v dosego velikega cilja Jugoslovanov. Naj nam bo Balkan priča, kaj se da z združenimi močmi doseči.
-f Laško vseučiliško vprašanje. V včerajšnji seji proračunskega odseka se jc zi^iljučila razprava o laški pravosodni fakulteti. Naučni minister Hus-sarek je izjavil, da gre laškemu prebivalstvu pravica do pravosodne fakultete. Ker se je Revoltela v Trstu povišala v trgovsko visoko šolo, so koristi laškega prebivalstva bolj pospešene, kakor če bi se ustanovila pravosodna fakulteta. Fakultete v Trstu vlada ne namerava ustanoviti, ker manjkajo peda-gogično diktatični predpogoji. Če bi se laška fakulteta v Trstu ustanovila, bi se morala najbrže z ozirom na Nemce in Slovane prej ali pozneje utrakvizirati. Trst tudi nima večje knjižnice, nobene znanstvene družbe, akademije ali kaj sličnega, med tem ko obstoja v malem Roveretu akademija.
—	Nove vojaške čete v III. armadnem zboru. Dne 1. marca 1913 se ustanovi v Vipavi trdnjavski artiljerijski bataljon št. 8, gorska havbična divizija št. 4 v Š p i -t a 1 u ob Dravi, gorski trenski eskaaron št. 2/3 v B e 1 j a k u in gorski trenski eska-dron št. 1/3 v Tolminu.
—	Iz Novega mesta. Povodom proračuna okrajne blagajne se je vršila tudi volitev občin v okrajni šolski svet. Izvoljen je bil članom g. župan J. Zurc iz Kandije, namestnikom pa g. Ivan Ra-koše, lastnik tovarne v Gorenji Straži.
—	Vojaški begunci. Od 17. pešpol-ka so pobegnili: Lovrenc Gorjup, rezervni infanterist, krojač, rojen 1. 188i. na Viču pri Ljubljani; Alojzij Honig-mann, rez. inf., kmečki sin, rojen leta 1890. v Kočevskem okraju; Peter Je-ram, rez. četovodja, voznik in godec, rojen leta 1881. v Smolevem v kranjskem okraju; Ivan Jeretič, tit. poddesetnik, rudar, rojen leta 1879. v St. Lenartu v celjskem okraju; Martin Kapš, rez. inf., kmet, rojen Ict^ 18S1. v Stari
gori v črnomeljskem okraju; Frane Kovačič, tit. poddesetnik, kmet, rojen leta 1881. v Logu v krškem okraju; Klemen Lotrič, rez. tit. dosetnik, kmet, rojen leta 1881. v Hudemlazu v kranjskem okraju; Luka Leve, rez. inf., Žagar, rojen leta 1881. v Mali Loki v kamniškem okraju; Franc Muhvič, rez. inf., rudar, rojen leta 1880. v Sisku, pristojen v Osilnico v kočevskem okraju; Jožef Mertelj, inf. na dopustu, dijak, rojen leta 1888. v Dvorju v kranjskem okraju; Jožef Pangrc, rez. tit. poddesetnik, kmet, rojen leto 1881. v Kotu v novomeškem okraju; Ivan Prek, rez. inf., kmet, rojen leta 1881. v Koprivnici v kranjskem okraju; Franc Roblek, rez. inf., železniški delavce, rojen leta 1881. v Kresnicah v litijskem okraju; Matija Petek, i*ez. inf., kmet, rojen leta 1881. v Selah v črnomelj-skem okraju; Ivan Vrankar, inf., krojač, rojen leta 1891., pristojen v Zgornji Tuhinj v kamniškem okraju.
—	Poroka. V Črnomlju na Kranjskem sta bila 1. t. m. poročena g. dr. Fran S c h a u b a c h , c. kr. sodnik in gdčna Hilda L a c k n e r. Bilo srečno!
—	Smrtna kosa. LTmrla je v Št. Vidu nad Vipavo nadučiteljeva soproga gospa Marija Rudolf, rojena Hrovatin, hči bivšega župana v Vipavi A. Hrova-tina. — V Št. Jerneju na Dolenjskem je umrl c. kr. deželni sodni svetnik v pokoju, gospod Alojzij K e s s 1 e r, star 52 let.
—	Proti bivšemu županu v Spljitu, Ka-taliniču, je dvignilo državno pravdništvo obtožbo, ker je na balkonu pred zbrano množico slavil v govoru zmage balkanskih držav.
—	Prodala Tomaž Pavšlarjevih posestev v Kranju. Včeraj v četrtek clne 6. februarja sc je pričela dražba Tomaž Pavšlarjevih posestev. Hišo na Glavnem trgu je kupil g. Žan Pollak, sin veleindustrijalca in veleposestnika Ka-rola Pollaka, za 33.460 K. Pristavo zunaj mesta je zdražil g. Anton Majdič iz Kranja za 8600 K. — Kupcev je bilo razmeroma precejšnje število. Mlin poj-de na dražbo danes v petek.
—	Proti alkoholu na Hrvaškem. Glasilo hrvaškega abstinenčnega društva »Novi život«, ki izhaja v Karlovcu, priobčuje podatke o porabi alkohola na Hrvaškem. Skoro 100 milijonov kron rapijejo Hrvatje vsako leto. Večina te ogromne svote gre za vino — kar je še edino dobro pri tem. Prizadevanja abstinenčnega društva (ki deluje komaj par let) ne ostajajo brez uspeha; člani društva se vedno množe in društvena predavanja in razstave odpirajo ljudstvu oči o pogubnosti alkohola.
—	Razžalitve Veličanstva pred hrvaškimi sodišči. V Sarajevu je bil te dni radi razžaljenja Veličanstva obsojen 30 letni brivec Milan Knezurski na 4 mesece ječe. — V Osjeku je bilo v ponedeljek pet razprav radi enakih pregreškov, a rešili sta se samo dve, ostale so bile odgodene v svrho zaslišanja novih prič. V sredo je bila nato dovršena razprava proti osješkemu mesarju Milanu Kosiču, ki je bil obsojen na 10 mesecev težke ječe.
DRŽAVNI ZBOR.
Obstrukdja v finančnem odseku.
Včeraj je finančni odsek nadaljeval razpravo o osebnodohodninskem davku. Ob pol 7. uri zvečer je pričel poslanec Budzynowski rusinsko govoriti, kar je znamenje poostrene obstrukcije, a ni bilo nič hudega, ker je Budzynow-ski svoj govor že ob pol 8. uri končal. Danes sta priglašena k besedi rusinska poslanca Lukasiewicz in Hobibo\vski.
Odvetniki pripuščeni k razpravam obrt-nega sodišča.
Justični odsek je včeraj sklenil, da bodo smeli odvetniki stranke zastopati tudi pri obrtnih sodiščih, a da bodo smeli stroške zaračunati šele pri tožbah, pri katerih se gre vsaj za 1000 K.
Štajerske novice.
š Svoji k svojim! V kozjanskem Okraju cvete štajerčianstvo v občini Sedlarjevo. Ta kraj je našel, brskajoč z Dežmanovimi grabljami po svojih političnih prijateljih, nasprotnik slovenske obstrukcijc dr. Kukovec ter si napovedal v sosednem Polju za nedeljo 9. t. m. zborovanje. Med štajercijanci je varen, poslušalci so že dovolj pripravljeni po »Štajercu« na izvajanja dr. Kukovčeva, ko bo govoril za politično zvezo z Nemci in gromel proti prevelikim zahtevam slovenske obstrukcije.
š Kranjcev nočemo. Piše se nam: »Sloga«, ki jo izdaje konzorcij dr. Ploj-Jurtela, jo začela zopet hujskati proti skupnemu političnemu delovanju štajerskih Slovencev s kranjskimi in seveda. proti voditelju toga delovanja dr. ■šubteršiču. Za tem grmom sicer tiči MififlJadac jiaJ^fle fej tiie uusledice?
Ali naj zopet prestavimo mejo med Kranjsko in Štajersko? Ali naj izstopijo naši državni poslanci iz kluba, v katerem so tudi poslanci kranjske Ljudske stranke? Ali se naj ločimo na zadružnem polju? Slogaški liberalci hočejo torej, da zopet naredimo korak nazaj in ne zopet naprej. Samo za to seveda, da bi dobili Štajerci za voditelje zopet može, ki med ljudstvom in za ljudstvo nič ne delajo, in kadar ljudstvo rabijo, nam ga z denarjem demo-ralizirajo. Poglej naš ptujsko-ormoški okraj, kjer sc je pri zadnjih volitvah izvrševalo politično »izobraževanje« z nad 12.000 K.
š Za mladino. V par dneh izide knjiga dragoceni biseri«, ki jo je spisala Pepica Senica. Knjiga je namenjena naši slovenski mladini oziroma rnla-deniškim in dekliškim zvezam. Pisateljica razpravlja poljudno o mladinski organizaciji. Knjiga se ho prodajala v Cirilovi tiskarni v Mariboru in pri pisateljici Pepici Senica v Šmarju pri Sevnici ob Savi. Komad stane 50 vi'n., s poštnino 60 vin., 10 komadov 5 kron 20 vin.	__
š O konkurzu gledališč v Gradcu. Dno. 5. t. m. je prevzela mostna občina obojo gledališč v svojo lastno režijo.
š Vojaški begunec. Mornar Ferdinand Krajnc i/, Vurberga pri Ptuju je dezertiral.
š Iz šolske službe. Na po (razredni mešani šoli pri Sv. Jakobu v Slovenskih goricah (tretji plačilni razred) jc razpisano mesto učitelja ali učiteljice. Prošnje do 25. t. m. — Na šestrazredni ljudski šoli v Makolah (tretji plačilni razred) je razpisano mesto stalnega učitelja. Prošnje do 25. t. m. na krajni šolski svet.
Koroške novice.
k Poroka. Poročila sta. se gospod I. Jenko, železniški uradnik v Sinči-vasi in gdč. Hermina P e t o v a r j e v a, svakinja gosp. Novaka, trgovca v Sinči-vasi. Poroka se je vršila v najožjem družinskem krogu v frančiškanski cer kvi v Mariboru. — Mlademu paru želimo na življenja pot vse dobro.
k Strašna nesreča se je zgodila v Št. Juriju na Vinogradih. Pri rezanju krme je stroj ugrabil za desno roko mladega moža, p. d. Zavitovega Jožefa v Št. Lenartu in mu je košček za koščkom zrezal blizu do lakti. Šole potem se je mogel oprostiti. Spraviti so ga v bolnišnico. Bil je zmirom prav priden kmečki fant in namenjen za gospodarja. Ti stroji povzročajo res veliko nesreč. Se bo treba bolj varovali!
k Smrtna kosa. Drvešaves pri Pli-kerku. Dne 29. prosinca je nenadoma preminul tukajšnji splošno spoštovani kovač in hišni posestnik Fr. Jurač, star 63 let. Bolehal je nad eno leto; srčna kap mu je prerezala nit življenja. S svojim strokovnim znanjem in pridnostjo si je rajni pridobil velik ugled.
k Košat nevarno obolel. Znani pesnik nemških koroških narodnih pesmi Tomaž Koschat je obolel na težkem bronehitisu. Njegovo stanje se je tako poslabšalo, da sc boje najhujšega, Koschat je star zeaj 67 let.
Primorske vesli.
p Slepar v Opatiji. Te dni je prispel v Opatijo neki eleganten mlad mož, ki se je v knjigo za goste vpisal kot Jovan Stojanovič, srbski nadporočnik v rezervi. Kmalu se je seznanil s slovanskimi krogi v Opatiji, na Reki in Su-šaku, kjer je bil povsod nadvse ljubez-njivo sprejet, saj je pravil, da je bil na. Kumanovu težko ranjen ter je prišel sedaj v Opatijo okrepit svoje zdravje. Vedel je imenitno pripovedovati o junaštvu srbske vojske, o čemer jc seve predvsem sebe stavil v ospredje. V ponedeljek se je Stojanovič udeležil so-kolske zabave na Sušaku in tu ga jo doletela usoda. Dva trgovska pomočnika sta namreč spoznala v njem svojega bivšega kolego iz neke zagrebške trgovine. Povedala sta to poklicanim osebam, ki so nato od Stojanoviča zahtevali izkazov, cla je res srbski nadporočnik. Stojanovič se jc takoj zmedel in so kmalu udal. Rekel je, da je bil kot prostovoljec v srbski in črnogorski vojski. Pri njem so našli listine, iz katerih iz-haj a, da jc bil res na bulgarskem, srbskem in črnogorskem bojišču, kjer se jo izdajal za časnikarja in dopisnika sarajavske »Srpskr Riječi« in »llrv. Po-kreta«. V resnici je pa Stojanovič po poklicu trgovski pomočnik; kolikor se jo doslej zvedelo, je bil že enkrat šest mesecev zaprt.
p Novi most pri Zagraju. Novi most pri Zagraju čoz Sočo bo v kratkem času dograjen, ker dela dobro napredujejo. Ta most čez Sočo je bil nujno potreben, pa je tudi dal iu še daje delavcem obilo zaslužka,
PREPREČEN NAPAD NA PRINCA HO-HENLOHA.
Dva lvovska lista poročata iz Peter-burga, da je baje policija preprečila nameravan napad na odposlanika našega cesarja princa Hohenloha. Policija je izvedela, da so zvečer, predno je došel princ Hohenlolie v Peterburg, zborovali člani »Zveze ruskega ljudstva« in sklenili, da princa napadejo. Po shodu se je posebna skupina zborovalcev posvetovala, kako naj se napad izvede, a ker se niso mogli zedinlli, so posvetovanje odgodili na bodoči dan dopoldne. Policija je pa zaroto zasledila in zastražila s preoblečenimi policisti zborovališče zarotnikov, vdrla vanj, ko so se zarotniki zbrali in je vse zarotnike aretirala. Ko se je pripeljal princ Iio-henlohe na kolodvor v Peterburgu, je bil razven članov avstro-ogrskega poslaništva vsem ljudem vstop na kolodvor zabranjen.
TRAGIČEN POLOŽAJ V SPODNJI ŠIŠKI.
— Žrtev alkohola. Na zatožni klopi se je moral danes zagovarjati Janez Sevšek, 37 let star, pristojen v Oplotni-ce na Spodnjem Štajerskem, sprevodnik državne železnice, zaradi pregreš-ka zoper varnost življenja. Pred okoli desetimi leti sg je. obdolženec poročil s svojo tedanjo ženo Marijo. Kmalu je pa prišlo med njima do prepira, ker se je žena udala pijači. Vzlic njegovemu opo-minjevanju ni žena odnehala od pijančevanja, zato jo sklenil njen mož ločiti so od nje. Vložil je v to svrho tožbo za ločitev zakona, do razprave pa ni prišlo, ker ga je žena prosila in mu obljubila, da se poboljša. Preselila sta se v sedanje stanovanje v Spodnji Šiški; ona s trdno naclo, da bo začela novo življenje. A demon alkohol je ni izpustil iz svojih krempljev, padla je v staro navado. Dostikrat, ko so je mož vrnil truden in lačen iz službo domu, mu žena vsled pijanosti ni pripravila jedila, pač pa je dostikrat našel pollitersko steklenico, napolnjeno do polovice s špiritom, s katerim si je sama naprav-ljala opojno pijačo. Tudi usodepolnega, dne je žena popivala. Obdolženec se je mudi! do 7. ure zvečer v Celarcovi gostilni, izpil okoli štiri vrčke piva, nato pa šel domu. Do stanovanja sta imela vsak svoj ključ, ker je pa od žene ključ, tičal v ključavnici, mu ni bilo mogoče vr*.' odpreti, šele na opetovano trkanje se mu je žena oglasila. Pol ure ga je pustila stati pred vratmi, nato šele obrnila ključ, a z obema rokama vrata tiščala; obdolžencu se je po posrečilo vrata odriniti, nakar ga je žena sunila. Od tega časa naprej, pravi šovšek, tla ne ve. kaj se je zgodilo in kako je prišel v posteljo. Ko se jo pa prebudil, ni videl žene v postelji, šel je pogledat v kuhinjo, kjer jo jo. našel na obrazu ležečo mrtvo. Misleč, da jc on kriv njene smrti, je alarmiral domačine, potem pa tekel v oni sapi k orožnikom so sam javit, češ, da je svojo ženo ubil. Obdolženec je neprenehoma jokal, vidilo se mu je, da je ves zmeden, kajti na orož-nikovo vpi*ašanje, če je žono ustrelil, jo to potrdil. Po zdravniškem izvidu in mnenju se je dognalo, da je bil vzrok smrti Marije ševšek sledeči: Pri padcu ji je padel iz las glavnik iz rožine, par zob glavnika jc predrlo spodnje ustnice, kri iz le rane jo v precejšnji meri prišla v sapnik, kar je povzročilo za-dušenje. Raztelesba jo dognala, da je bila žena zelo pijači udana in da je bila ob času njeno smrti pijana. Zaslišano priče so soglasno potrdile, da jo obdolženec vzlic temu, da jo, bila umrla žena z njim jako odurna, jo imel vedno rad. Da bi .io od pijačo odvrnil, kupoval ji je tudi protialkoholična sredstva, katera je pomešal mod čaj, a bilo je zaman. Nagovarjal jo je turli. da jo ho peljal k zdravniku, da ji bo zapisal kakšna protialkoholična sredstva, nakar mu jo ona odvrnila: »Bom pa šla, čo imaš kaj proč za metati.« Sodišče se je v polni mori prepričalo o njegovi nekrivdi glede smrti njegovo žene ter ga oprostilo.
GROŽNJE SPLOŠNF, STAVKE V BELGIJI.
Iz Bruselja se poroča, da nameravajo socialni demokratjo začetkom aprila vprizoriti splošno stavko, ki hi so je udeležilo milijon delavcev. Nad 10 milijonov stavkarskega denarja ie že nabranih in naloženih v Londonu.
!z slovdnsfeesfl svela.
Svetozžr Hurban Vajansky obsojen zaradi zibrke za balkanski »Rdeči križ«.
Kakor smo svojčas poročali, jc bil urednik martinsko-lurčanskih »Nar. Novint, Svc-tozar Hurban Vajansky, obsojen na 200 K ka/nj ter izročitev vse za balkanski -Rdeči križ« nabrane vsote, t. j. 6759 K 38 h. Denarna globa je imela biti vzeta .od kavcije
Nar. Novin<'. Druga instanca je potrdila razsodbo, v kolikor se tiče denarne kazni, oprostila pa je Hurbana in -Nar. Novine« izročitve 6759 K 38 h, kar je bilo nabrano za balkanski »Rdeči križ«. Proti tej razsodbi je bil vložen priziv na ministrstvo za notranje reči.
Prvi Poljaki v občinskem zastopu v Tešinu. Občinsko volitve so se vršile v III. razredu z uspehom tešinskih Poljakov. Ta uspeh ni sicer velik, a zato nič manj časten, ker so Poljaki prodrli in prišli prvič v nemški občinski zastop v Tešinu. V III. razredu sta bila namreč izvoljena clva poljska namestnika.
časopisna vest. Najstarejši češki časnik v Šleziji »Opalovsky Tydemnk« ho odslej izdajala opavska Matica. —• Za pospeševanje prosvote in narodne zavesti imajo Čehi v Šleziji več časnikov; najvažnejši mod njimi so: »No-viny Tešinske«, »Slezsky Vcstnik« in »Naše Slozsko«.
Lep božični dar v Ameriki živečih Čehov Osrednji šolski Matici. Narodna tiskarna v Omazi je poslala s posredovanjem firme Kareš in Stockv v Bremenu od bralcev »Osvety Americke«, »Hospodafe« in »Češko bratske Jedno-ty« Osrednji šolski Matici 371 dolarjev in 30 centov (1837 kron 93 vin.), h katerim je znani močen Anton Slemenec prispeval še 300 dolarjev tov priložil denarni vsebini list, naslednjo vsebine: »Tu Vam pošiljam denar, ki sem ga nabral med tukajšnjimi Čehi. To delo mi ni bilo lahko, ker hodim ob berg-liah. Poleg tega imam svojo trgovino in sem venomer na cesti z vozom. Kupujem govejo in pa ovčje kožo ter divjačino, kjer morem . . .« Mecen A. Slemenec jo bil vsled svojih zaslug za Osrednjo šolsko Matico imenovan za, njenega ustanovitelja. — Plemeniti ljudje se tudi daleč preko morskih voda spominja,jjo svoje domovine ter po-kladajo z vesoljem na njen oltar od svoje mezde, ki si jo služijo v tujini z žulji in v polu svojega obraza.
Odpoklicanlc ruskih oddelkov »Rdečega križa« iz Srbije. Ruski oddelek »Rdečega križa« v Nišu je bi! brzojavno odpoklican v Peterburg. Zanimivo je, da je oddelek pozvan v to mesto, ne v Moskvo, kamor spada. V Srbiji je sedaj le. še on ruski oddelek »Rdečega križa«, in sicer v bolnici II. belgrajske gimnazije.
Mostarski muslimani Enver beju. Mostarski muslimani so poslali Enver beju silno navdušeno brzojavko, v kateri. zaklinjajo njega, njegove somišljenike in cel otomanski narod, da vztraja na započeti poti. Obečajo vso mogoča pomoč ter pošiljajo za »Rdeči polume-sec« 30.000 kron.
UaMjanske novice.
lj Kulturna dda Ljubljančana v Afriki.
Anton baron Codelli jc na poziv družbe Telcfunken« v Berolinu za brezžično brzo-javljenje že drugič odpotoval v južno Afriko, da vodi zgradbo brezžične glavne postaje in postranske postaje v nemških afri-kanskih kolonijah. Baronu Codelliju, ki je zgradil tudi tri največje brezžične postaje naše monarhije v Pulju, Šibcniku in Ca-stclnouvu, se je posrečilo, da jc brezžičnim potom zvezal nemško južnoafrikansko kolonijo z Berolinom. Kakor poroča »Kol-nisehe Volkszeitung«, jc baron Codelli s pomočjo treh monterjev in 600 zamorcev zgradil v kratkem času v Afriki delavske hiše, vodnjake in temelje za tri visoke železne stolpe, ki bodo visoki 80 do 150 metrov. Minulo poletje se jc mudil baron Codelli nekaj časa v Ljubljani, kjer jc večkrat obiskal brezžično brzojavno postajo na realki in se jc v Berolinu toplo zavzel za oddajno brezžično postajo v Ljubljani, ki sc zdaj gradi. Ljubljanska brezžična postaja jc v prvi vrsti delo barona Codellija.
lj Iz gledališke pisarne. V soboto, dne 8. februarja, zadnjič v sezoni za nepar ■ Hoffmannove pripovesti« z gospo Cilko Otahalovo v vlogi Olimpije. Gospa Otaha-lova je bila več sezon prva koloraturna pevka pri narodnem divadlu v Pragi in na gvornem gledališču v Stuttgartu. Sloviti češki glasbeni kritik Chvala jo je imenoval *češki škrjančekc. — V nedeljo popoldne (izven abonnementa, za lože nepar) Gavaultova veseloigra Mala čokoladari-ca<. Zvečer (izven abonnementa, lože par) desetič in zadnjič v sezoni priljubljena opereta Boccaccio . -— Prihodnji teden nprizorc Birinskcga ''Vrtoglava«, tragiko-medija iz ruskega revolucionarnega gibanja, in Puccinijeva » Madamc Butterfly«.
lj Po policijski tiralnici iščejo Antona Z u r a j a, bivšega, odvetniškega, uradnika v Ljubljani. Išče ga okrajno sodišče v Višnji Gori, ker je obdolžen sleparijo.
li Ustanovni občni zbor krajevne skupine »Zveze skontistov za Ljubljano« sc jc vršil v nedeljo, dne 2. februarja.. Zbrane kolege pozdravi načelnik plačilnicc SI. Gartner ter se zahvaljuje članom za delovanje v preteklem
letu. Posebno je vesel današnjega dneva, ker storimo lep korak v bodočnost z ustanovitvijo krajevne skupine. Prosi kolege v bodočnosti še večjega zanimanja. Nato preide k točki volitev odbora. Izvoljeni so bili naslednji člani: Predsednik Josip Kurent, »Kranjska hranilnica«; podpredsednik SI. Gartner, »Mestna hranilnica ljubljanska«; blagajnik Ivan Moran, »Kreditni zavod«; blagajnikov namestnik Josip Jonkl, »Ljudska posojilnica«; zapisnikar Iv. Sattler, »Avstro-ogrska banka«; zapisnikarjev namestnik K. Demel, »Avstro-ogrska banka«; prisednika Lengitz Ben., »Splošna prometna banka« in Za-bukovec Vinko, »Zadružna Zveza«; revizorja VVacker I., »Firma Samasa« in Lenart Ivan, »Kranjska deželna banka«. _ vsi izvoljeni so iz Ljubljane.
lj Strah pred vojsko. I. P., začasni knjigovodja pri Z. Z., je ves čas, kar se je začela vojna nevarnost, koval načrte, kako bi se ušlo vojaški službi. Preskrbel si je potni list za tujino. Za potnino je pa ponaredil par podpisov in pri neki banki dvignil za svoje razmere precejšnjo svoto denarja. V ponedeljek ponoči je z ženo odpotoval. Zasledujejo ga pridno, in kakor čujemo, se njegov izlet kmalu konča.
lj Umrli so v Ljubljani. Evfemija Černe, zasebnica, 8-4 let. — Elizabeta šušteršič, šivilja, -45 let. — Ivan Me-glič, delavčev sin, 4 dni. — Apolonija Žagar, pomožna usmiljenka, 27 let. — Elizabeta Planko, pomožna usmiljenka, 34 let.
lj Ljubljanska kreditna banka. V današnji seji upravnega sveta se je odobrila čista bilanca za leto 1912. Čisti dobiček znaša 664. 476 K 24 vin. (v letu 1911 484.240 K 28 vin.) Občnemu zboru, ki se bo vršil dne 5. marca t. 1., se je sklenilo predlagati, izplačevati za leto 1912 6%no dividendo (24 K na delnico), 141.197 K 11 vin. dodeliti rezervnemu zakladu, 14.724 K 57 vin. prenesti na novi račun.
lj V Ameriko se je hotel včeraj odpeljati Mile Perkovič, rojen 1. 1893. v Lipici na Hrvaškem ter se s tem odtegniti vojaški dolžnosti. Namen mu jc preprečil na južnem kolodvoru službujoči nadstražnik Nikolaj Večerin s tem, da ga je aretoval. Oddali so ga pristojni oblasti.
lj Zasačena tatica. Po hišah okoli justične palače je že delj časa zmanjkovalo izpred stanovanj prinešeno mleko, kakor tudi raz kljuk viseče vrečice z zemljami, ne da bi se moglo priti tatu na sled. Te dni je pa bila tatica zasačena v trenotku, ko je hotela zopet odnesti žemlje. Policija jo je spoznala za 171etno brezposelno služkinjo Antonijo Golob iz Kandije pri Novem mestu, katera je tudi zasledovana zaradi različnih tatvin. Pri hišni preiskavi je policiji našla mnogo kositarskih posod in vrečic za žemlje. Tatico so izročili sodišču.
Telefonsko in brzojavno poročila.
PRVA OFICIELNA NAPOVED, DA ODRIN KMALU PADE. Sofija, 7. februarja (Uradno.) Angleška sanitetna misija in judovsko humanitarno društvo sta z ozirom na to, da je kapitulacije Odrina v malo dneh pričakovati, dobila nalog, cla se za odhod iz Odrina pripravita.
PRIPRAVE ZA RANJENCE V ČARI-GRADU.
' Carigrad, 7. februarja. Vojno ministrstvo je patriarhatu naročilo, naj tri grške šole pripravi za sprejem 30.000 ranjencev.
PODROBNO POROČILO O BULGARSKI ZMAGI PRI KAVAKU. Rim, 7. februarja. »Tribuna« poroča o zmagi Bulgarov pri Kavaku na gallipol-skem polotoku sledeče:
Poveljnik bulgarske armade jc zvedel, da je na gallipolskem polotoku zbrana močna turška armada pod poveljstvom Fakri paše, namreč cela izmidska divizija, okrepljena po mnogih maloazijskih bataljonih in skoro 1000 mož broječih prostovoljnih četah pod poveljstvom Fethi beja. V Stambulu so upali, da bodo te čete, prodirajoč ob reki Kavak, preplavile deželo juino od Odrina in ogrozile železniške in cestne zveze med Odrinom, Rodosto ter Čataldžo in bi tako v slučaju uspeha bul-arska armada morala proti severu zaviti, a je Turki ne bi v dva dela preklali.
Bulgarsko poveljstvo je vsled tega ukazalo zboru 50.000 mož v Dimotiki, oja-čenem po srbskih in makedonskih bataljonih, prodirati. Ko je zbor dospel na obrežje Kavaka v dolino, ki jo tvorita dva vzporedna grebena, je prišel v dotiko s predče-tami Fakri paše.
Zjutraj v torek, 4. t. m,, se je bitka začela, se zelo razširila, in se vršila na 15 km. dolgi fronti, od Kavaka ob soroškem zalivu do Šarkfta ob Marmarskem moru.
Š'
Bitka se je bila skoro dva dni. Prvi dan so Turki svoje pozicije zelo trdovratno branili, toda v noči med torkom in sredo so Bulgari dobili ojačenj. V sredo zjutraj so se Turki začeli umikati. Bulgarska kavalerija ie nanje pritisnila. Turki so se začeli nagleje umikati in naposled je prišel v njihove vrste velik nered. Nek azijski bataljon, ki je ostal osamljen, je bil od bulgarskih predčet obkrožen in vjet. Kmalu nato so Bulgari zasedli Talke Makioj, vedno se boreč,
Zasledovanje pa je trajalo dalje, Turki so dospeli do utrjene črte ožine med Galli-pclijem in Bulairejm, kjer so se ustavili. Fethi paša s svojimi prostovoljnimi četami ni veliko opravil, pač pa so sc iregularci z Bulgari ljuto spoprijeli pri Šarkoju.
TURKI ODKRIVAJO SVOJE NAČRTE.
Carigrad, 7. februarja. Križarica »Mes-sudje« je 5. t. m. z dvema torpedovkama odplula v Črno morje, da podpira izkrce-vanje iz Trapecunta vozečih se čet pri Midiji.
Zdi se, da vrhovni poveljnik resno pripravlja ofenzivo iz Bulairja proti Ltile-Burgasu, da osvobodi Odrin. (To jc vsled bulgarske zmage pri Kavaku že onemogočeno. — Op. ured.)
Vse bojne in transportne ladje so od-plule v Izmid, da vzamejo na krov izkrce-valni zbor pod poveljstvom Enver beja.
V Carigrad je dospelo več ranjencev iz Čataldže.
O BOJIH NA MARMARSKI OBALI.
Carigrad, 7. februarja. Tukajšnji grški listi poročajo: Bulgari so se v torek približali mestu Myriofiton. Guverner in uradniki so se podali na krov ladje »Zuave« (?), ki je otvorila na Bulgare, katerih je bilo okoli 3000, ogenj Kljub velikim izgubam so Bulgari mesto zasedli in postavili ob obrežju topove, a so bili prisiljeni se umakniti.
KAJ JE Z JANINO.
Atene, 7. februarja. Iz Arte se poroča: Begunci, došli iz Janine, pravijo, da v mestu manjka živeža. Aprovizacija je onemogočena. Beda je zelo velika. Padec Janine je baje vprašanje par dni.
RUSIJA ODKLONILA ZAPROŠENO INTERVENCIJO TURČIJE. — KOMITE SKLENIL NADALJEVANJE VOJSKE.
Carigrad, 7. februarja. Tu se zagotavlja, da je vezir Mahmud Šefket ruskega poslanca prosil, naj v Sofiji posreduje, da Bulgarija zadnjo ponudbo Turčije sprejme za podlago nadaljnjih pogajanj; za protl-uslugo bo Turčija Rusijo v dardanelskem vprašanju podpirala. Giers je odgovoril, da je turški predlog prišel prepozno in svetoval vezirju, naj sklene hitro mir na podlagi zahtev balkanske zveze. Nato se je zbral mladoturški odbor in soglasno sklenil nadaljevanje vojske, ker brez Odrina tudi Carigrad nima nobenega po-benega pomena.
NEMCI SE BOJE ZA CARIGRAD.
Kolin, 7. februarja. >Kolnische Ztg.« poroča, da o posredovanju velesil zdaj ni govora. To pa ne pomeni, da bi evropski kabineti razvoj balkanskih dogodkov samo pasivno opazovali. Ako bi vojaške operacije ogroževale Dardanele in Carigrad, bi najbrž ne ostale vse velesile pasivne.
RAZLIČNE šE NEPOTRJENE VESTI.
MASAKRIRANJE V ODRINU.
Soiija, 7. februarja. Tu se trdi dalje, da so Bulgari Bulair na gallipolskem polotoku že zavzeli. — V Odrinu Turki Bulgare masakrirajo. — Iz Cetinja se poroča, da so prebivalci v Skadru Riza bega umorili in da se mesto že bombardira. Slednjo vest treba z veliko rezervo sprejeti.
RIZA BEG NI UMORJEN.
Dunaj, 7. februarja. Vest, da je poveljnik Skadra Riza beg umorjen, ni resnična.
OBSTRELJEVANJE . SKADRA SE DANES ZAČNE?
Cetinje, 7. februarja. Danes se pričakuje splošni naskok Srbov in Črnogorcev na Skader.
VELESILE SE POSVETUJEJO.
London, 7. februarja. Včeraj je tu zborovala konferenca poslanikov. Kon-
ferenca je bila nenavadno dolga, ker je trajala dve uri in pol.
RUMUNIJA ZOPET PRITISKA.
Pariz, 7. februarja. »Matin« ^oro-ča iz Bukarešta: Rumunska vlada je potem, ko je pregledala protokol, ki sta ga v Londonu podpisala Danev in Mi-šu ln ki vsebuje ponudbe Bulgarije ter zahteve Rumunije, poslala takoj kurirja k svojemu poslaniku v Sofijo z naročilom, naj slednji bulgarsko vlado pozove, da pogajanja takoj zopet začne.
KRALJ KAROL ODLIKOVAN.
Bukarešt, 7. februarja. Zdaj se izve, da je princ Eitel Friderik prinesel kralju Karolu ocl cesarja Viljema zvezdo velikega križa komendaturskega reda rodbine Hohenzollern, obenem z lastnoročnim pismom cesarja.
VENIZELOS V SOFIJI.
Sofia, 7. februarja. Semkaj je dospel iz Belgrada grški ministrski predsednik Venizelos in bil sprejet ocl kralja v avdienci, potem ko je konferiral dve uri z Gcšovom. Kralj je sprejel tudi dr. Daneva. Kralj, ki je izbornega zdravja, jc bil svoje potovanje v glavni stan zato odložil, da sprejme ta dva politika.
URADNA SRBSKA POROČILA.
Bolgrad, 7. februarja. Uradno se konstatira, da se kupščina ne bo zbrala dne 20. t. m., ampak šele po vojski. — Bulgariji se niso na podlagi nove pogodbe poslale nove čete na pomoč, marveč se bodo poslale, ako bo Bulgarija to smatrala za ^otrebno. — Vest, da so srbski četaši zbrani ob bosanski meji, je napačna, ker srbska vlada noče nobenih konfliktov, sicer pa Srbija četašev v armadi sploh več ne trpi.
GROF BERCHTOLD.
Dunaj, 7. februarja. Cesar ie grofa Derrhtolda sprejel v enourni avdi-jenci.
KDO JE UMORIL NAZIM PA*0?
Rim, 7. februarja. V Brindisi došli sin bivšega šejk - ul - izlama Muktar bej. ki je iz Carigrada zbežal, je dejal, da je Nazim pašo ustrelil Enver beg sam. da se pa v Carigradu pripravlja protircvolucija.
KDO SO TO?
Dunaj, 7. februarja. Gotovi vojaški krogi se o lastnoročnem pismu cesarja ruskemu caru zelo nejevoljno izražajo in napadajo miroljubno politiko grofa Berchtolda.
JUNAŠKA RODBINA.
Ruščuk, 7. februarja. Trgovska firma Bourov je svoje poslovanje ustavila in svoje prostore zaprla, ker se nahaja zdaj vseh 45 članov te rodbine na bojišču. Pripomniti je, da so se oglasili za vojaško službo tudi vsi oni člani rodbine, ki niso vojaški dolžnosti podvrženi. Skoro vsi so rezervni častniki ali zdravniki. Dozdaj nobeden od njih ni padel, le nekaj jih je bilo lahko ranjenih.
ALBANSKO VPRAŠANJE.
Dunaj, 7. februarja. Tu se govori, da so se velevlasti na poslaniški konferenci glede Albanije baje že zedinile. Baje pripade Prizren Srbiji. Srbija dobi i garancijo, da bo imela preko pristanišč Drač, Bar in Metkovič prost uvoz in izvoz za vse blago. Kar se tiče Egejskih otokov, ostanejo baje oni, ki leže neposredno pred Dardanelami, v turških rokah, otok Thasos pripade Bolgarski, otoka Mitilene in Kreto dobi Grška.
NOVA SRBSKO-BULGARSKA MEJA.
Belgrad, 7. februarja. Tu se trdi sledeče: Bolgarski finančni minister Todorov je na povratku iz Pariza v konferenci z min. predsednikom Paši-čem 6. t. m. v imenu bolgarske vlade glede bodoče bolgarsko - srbske meje sklenil naslednjo novo pogodbo: Bolgarska je očigled veliki vojaški pomoči, katero je dobila od Srbije, pripravljena v novo korekturo med obema državama. Po tej korekturi dobi Srbija tudi
mesta Kriva Palanka, Kratovo, Prilep, Bitolj in eventuelno tudi mesti Prespa in Ohrid, če po izreku velevlasti ti dve mesti ne pripadeta Albaniji. Veles ostane bolgarski. (Ta vest potrev^^o zelo potrdila.)
RESNIČNO POROČILO.
Dunaj, 7. februarja. »Politische Korrespondenz« je iz Peterburga iz najzaneslivejšega vira izvedela, da je »ruske vodilne kroge nadaljevanje vojske na Balkanu zelo neprijetno presenetilo«.
XXX
LAŠKA FAKULTETA.
Dunaj, 7. februarja. Budgetni odsek je danes nadaljeval razpravo o laški fakulteti. Dr. Bugatto in dr. Masa-
ryk sta se zavzemala za sedež fakultete v Trstu. Opoldne sc je razprava prekinila. Odsek se zbere zopet najbrž žele v sredo.
POGREB KARDINALA DR. NAGLA.
Dunaj, 7. februarja. Danes se je vršil med velikansko udeležbo tisoč-glave množice pogreb kardinala dr. Nagla. Pogreb je vodil praški nadškof kardinal dr. Skrbensky. Truplo je bilo pokopano v stolni cerkvi Sv. Štefana.
HRANA IN OBLEKA NAŠIH REZERVISTOV.
Dunaj, 7. februarja. »Militarische
Korrespondenz« piše, cla vesti, da rezervisti na meji dobivajo slabo hrano, niso resnične. Res pa je, cla obleka in obutev nista brez napak, tega pa ni kriva vojna, temveč finančna uprava.
NADVOJVODA BOLAN.
Budimpešta, 7. februarja. Nadvojvoda Jožef je zbolel na vnetju prsne mreno. Njegovo splošno stanje je zadovoljivo.
DR. VARETON ODLOŽIL DEŽELNO-ZBORSKI MANDAT.
Pulj, 7. februarja. Bivši puljski župan dr. Vareton, ki je radi raznih ko-rupčnih afer pri puljski občini v kazenski preiskavi, je odložil svoj cležel-nozborski mandat.
STRAŠEN MORILEC.
Peteiburg, 7. februarja. Danes je bil v Harkovu obsojen na smrt zločinec Osadčki, ki je umoril 103 osebe.
SMRTNA KOSA.
Praga, 7. februarja. Tu je umrl mladočeški deželni poslanec Josip Krejči.
- vsi se sprane JlirasKe Me"!
Pogled na Sllistrljo od rumunske strani,
Razne sivarl.
Napad na predsednika republike San Salvador. Napaden je bil predsednik republike San Salvador Aranio. Napad se je posrečil in jc Aranio nevarno ranjen. Zaprli so več sumljivih eseb. En aretira-nec jc izpovjdal, da so zaroto vodili v Guatamaii.
Moderno žensko obuvalo. Ženske, ki imajo čas in denar, belijo čevljarskim umetnikom glave z vedno novimi zahtevami in iznajdbami. Tako si je neka Angležinja izmislila steklene pete za svoje čevl je, ko je šla na kostimi-ran ples kot pepelčica. Pri plesu se je vlečiva razdelila in steklene pete so migljale v svitu električne luči. Novost se je hitro opazila in srečni čevljar, ki je napravil prve take pete. je dobil obilo naročil. Dobro pri tem je vsaj to, da taki čevlji niso predragi — steklo je steklo. Drugače je z onimi plesnimi čeveljčki, v katere so vdelani pravi dragi karani; taki čevlji niso tako redka reč kakor bi kdo mislil. Nekaj časa so bili v modi čisto priprosti gladki čevlji, ki so se pritrdili z jermenčkom — podobni kakor otroški. Tej priprostosti so dame odpomogle s tem, da so za gumb na jermenčku rabile dragulje, večkrat solitorje (briljante) precejšnje teže. Zelo priljubljeni so beli svileni z zlatom in biseri vezani šolni, ki stanejo od 4000 do 6000 mark. Nekatero dame nosijo celo čevlje, ki ne stanejo nič manj kakor 60.000 mark. Pa Se o drugih zanimivih tajnah ženskih čevelj vedo poročati listi. Tako si je neka angleška dama dala napraviti votle pete, ki so so odpirale in zapirale na tako umeten in skrit način, da živa duša razen njo ni vedela, za to in bi tega tudi ob natančni preiskavi ne zasledila. V peti so bili varno spravljeni dragoceni briljan-ti in drugi dragi kamni, ki so tako broz visoke carine, prišli na ameriška tla.
Saški princ Maks predava v Ivovskem semenišču. V Lvov se je pripeljal saški princ Maks, ki bo več časa v grško-katoli-škem semenišču predaval q grškp.-Arien-tal^kem ritusu.
L
Važna Iznajdba za gledališčne dekoracije. Neka mlada ruska slikarka je baje iznašla metodo, po kateri je mogoče na isto platno naslikati več slik drugo vrb druge, ki se potem s pomočjo posebne razsvetljave poljubno pokažejo vsaka zase. Poizkusi, ki so se vršili na odru moskovskega umetniškega gledališča, so se baje izvrstno obnesli. Tako se je na primer demonstriralo platno, na katerem se je ob rdeči večer-razsvelljavi pokazala zlata jesen, pri mesečnem svitu pa se je videla kmečka pokrajina z nimfo. Potemtakem bi bilo mogoče za vsako izpremembo svetlobe: solnčni svit, mesečino in somrak naslikati primerne podobe in doseči najlepše učinke. Za iznajdbo se zanima že tudi ravnateljstvo pariške velike opere.
Ruska vlada je prepovedala tujim zrakoplovcem preleteti njeno zahodno mejo. Prepoved velja od 1., odnosno 14. januarja do 1., oziroma 14. julija t. 1. če tuji zrakoplovi dospejo na rusko stran, se imajo nemudoma spustiti nat la, ker sicer bi se nanje streljalo. Kot poziv, da se imajo spustiti na tla, velja podnevi mahanje z rdečo zastavo, ponoči pa z rdečo lučjo.
Za zrakoplovce. Notranje ministrstvo je izdalo natančen seznam prepovedanih pasov za zrakoplovce, na kar opozarjamo s pristavkom, da je ta seznam na razpolago v policijskem oddelku mestnega magistrata.
Kako je prišla Rafaelova Madonna V Ameriko? Slavni Rafael je naslikal svojo »Madonno« leta 1515. Tekom stoletij je šla slika od različnih kronanih in knežjih glav v različne roke ter prišla slednjič v last tvrdke Sedlmayer v Parizu. Tu jo je zapazil amerikanski milijonar Morgan. Vprašal je za ceno in zastopnik tvrdke dr. Pavel Mersch je dejal ponosno: »Dva in pol milijona frankov.« — »Dobro!« je odgovoril Morgan, »plačam, prinesite sliko v moje stanovanje.« — Sliko so sneli in odnesli v milijonarjevo palačo, iz katere je romala v Ameriko, odkoder je pa gotovo ne bo več nazaj v Evropo. Čudno je pri tem Še to, da je Še tisti dan prišel k tisti tvrdki drug kupec, ki je tvrdki ponudil 100.000 dolarjev več, kot Morgan. A prišel je prepozno. Ko je to izvedel Morgan, je dejal, da bi bil kupil sliko za vsako ceno. Toliko je vredna ena slika slavneera Rafaela!
Glavni dobitek loterije za dunajske reveže v znesku 20.000 K je na št. 245.643 zadel neki narednik pri pijonirjih.
Politične nasilnosti y Bengaliji. V Vzhodni Bengaliji zadnje čase zelo vre in se izvajajo politični napadi, ki vzbujajo veliko pozornost.
Avstrijska tobačna režija v Berolinu oikodovana za 60.000 mork. V Berolinu je bil obsojen v 18mesečni zapor knjigovodja c. kr. avstrijske tobačne eksportne zaloge Robert Lawnar, ker je poneveril 60.000 M avi	tobačni režiji.
^^pet velikansk škandal policije v New York uodkrit. Newyorški policijski stotnik Wolsh je državnemu pravdniku pripoznal, da je s pomočjo policijskega komisarja in inšpektorja izsilil samo v enem distriktu od gostilničarjev, hotelirjev in lastnikov javnih hiš zadnjih pet let 750.000 dolarjev.
Laško vojaško letališče ob avstrijski meji. Iz Treviza se poroča, da laška vojna uprava ustanovi na vojaškem vežbališču Santa Marija del Rovere vojaško letališče z osmimi hangarji. Zgradi se tudi vojašnica za 40 mehanikov in za potrebne tehnične vojaške čete.
Strašna, avtomobilska nesreča. Avtomobil podrl lesen most. 18 oseb nevarno ranjenih. Iz Varšave se poroča, da se je peljalo v nekem avtomobilu 30 oseb na postajo Staredrogi. Ko se je peljal avtomobil čez nek lesen most ,se je pa ta podrl. Avtomobil je padel v vodo. šofer in 14 potnikov je nevarno ranjenih, 4 potnikom so se pretresli možgani, ostali so neznatno ranjeni.
Belgijska kraljevska praharna zletela V zrak. — Šest oseb ubitih. V kraljevski praharni v Weterenu se je smodnik vnel, Praharna je zletela v zrak. Mrtvih je šest, ranjenih pa veliko oseb. Škoda je ogromna.
Velika nesreča ob nogotekmi. V Lun-derlandu je gledalo na strehi neke lope 200 oseb nogotekmo. Streha se je pa podrla in je bilo veliko gledalcev nevarno ranjenih.
Požar v vojašnici. V monturnem depo-tu artiljerijske vojašnice v Lvovu je izbruhnil požar, ki je provzročil 3500 K škode.
Zastrupljenje treh vpokojenih poštnih uradnikov. V Lvovu so se zastrupili s pre-mogovim plinom vpokojeni poštni uradniki Ladislav Szymanski, Peter Senik in Sigmund Szymanski.
Strašna rodbinska drama. — šest oseb mrtvih. Sedanja finančna kriza jc v Holešovici na Češkem zahtevala šest žrtev. Hišni posestnik in gostilničar HusAk jc stal pred polomom. Napeljal ia kuhinje v spalnico cev, po kateri jc
puhtel v spalnico plin. Tako je s plinom ponoči zastrupil svojo ženo, štiri otroke in sebe.
Napad na zytomerskega generalnega gubernatorja. Ko se je peljal ruski generalni gubernator v Zytomerju, grof Kutais, v avtomobilu po cesti, je avtomobil zadel ob tram, ki je bil položen na cesto. Avtomobil se je popolnoma razbil, a gubernator je Ie neznatno poškodovan. Tri osumljence so zaprli.
Predilnica pogorela. V liberški okolici na Češkem je zgorela predilnica tvrdke Karel Bienert. Tvornica je popolnoma zgorela, z velikim trudom so rešili skladišče in stanovanje ravnatelja.
Nova »ladja puščave«. Anglež Hoo-brew Lallan v Kahiri jo izvršil poseben avtomobil za pot skozi peščene puščave. Kolesa so izredno široka, da je vsako vdiranje v pesek izključeno; vrhu tega so skoraj dva metra visoka, tako da loži voz dovolj visoko od tal. Motor je na vsrsh straneh hermetično zaprt, da prah ne more vanj. Kolesa nimajo gumijevih obročev, ker bi se ti v pesku hitro obrabili, marveč usnjate. Poizkusila vožnja se je neki prav dobro obnesla.
»Slovenska strar.
Slomškov dar po 20 K:
146. Po podružnici za Sp. Mistinj-sko dolino v Pamečah, nabrano na gostiji Čas-Vrhnjak, 25 K.
Nadalje se je nabralo kot Sloiiškov dar:
Friderik Repolusk, župnik v Št. Vidu nad Valdekom, »navržek vsled neke kupčije«, 2 K. Po Franu Prislau v Pa-rižljah, nabrano na veseli gostiji Ivana Letonja i Nežike Prislau na Paki, 6 K 40 vin. Anton Simčič, revizor deželne naklade v Ljubljani, 2 K. Po Jan. Rop v Lormanji, nabrano na gostiji Antona Rop in Genovefe Kurnik v Lormanji, 16 K. Po Mariji Peško, Vrbje, nabrano na sedmini pokojne Ane Seme v Vrbji, 4 K 50 vin. Po Josipu Kolarič, župniku, Mala Nedelja, nabrano na gostiji Ivana Hrašovec, 9 K. M. Sever, nabral v veseli družbi »pri Štemburju« v Kandiji, 2 K. Po Janko Baznik, kaplanu, Sv. Barbara v Halozah, nabrano na gostiji vrlega mladeniča Jakoba Hvaleč in Marije Ma-jenovič, 11 K. — Temu prvemu kamnu iz Haloz naj sledijo drugi. — Mlademu paru — »Bog Vaju živi — bila srečna mnoga leta!« — Nabral Fran Šegula, na gostiji Martina Šegula in Margarete Valenko v Mo'škanjcih, 3 K. Po Josipu Dobrovec, kanoniku v Velikovcu, nabrano na ženitovanju narodnega para Antona in M. Gril v Velikovcu, 16 K. Kostanjevac v Ljubljani 1 K.
Iz nabiralnika.
Iz nabiralnika podružnice v Železni Kapli, 21 K 91 vin.
Sklad Mohorjanov:
239. Mohorjani v Št. Vidu nad Valdekom, po č. gosp. Frideriku Repolusk, župniku, 2 K. — 240. Mohorjani v Višnji-gori, po župnijskem uradu, 5 K. — 241. Mohorjani v Dolu pri Hrastniku, 12 K. — 242. Mohorjani Št. Jošt nad Vrhniko, po župnem uradu, 5 K. — 243. Mohorjani v Trnovem, Notranjsko, po g. Fr. Šircelj, 8 K 50 vin. — 244. Mohorjani v Sežani, po župnijskem uradu, 5 K.
Društvo.
Ljubljanski šahovski klub je imel v soboto, dne 25. jan. t. 1. v kavarni »Pri Slonu« svoj I. redili občni zbor. Predsedoval je klubov podpredsednik g. profesor Ludovik Vagaja. Dne 31. prosinca 1912 ustanovljeni klub ima 20 rednih Članov. Članarina se jc zvišala na letnih 5 K; novi člani plačajo z 1 K vstopnine vred 6 K. — Nato je bil soglasno izvoljen naslednji odbor: Predsednik g. Ludovik Vagaja, c. kr. profesor; predsednikov namestnik g. Ivan Krivic, trgovec; odborniki gg.: Leopold Pevaiek, trgovec, Fran Goiob, c. kr. asistent tobačne režije in dr. Mirko Vrančič, pravni praktikant; namestnika gg.: Edmund Kavčič, trgovec in posestnik ter Valentin Margutti, hišni posestnik; računska preglednika: gg. Herman Nickerl pl. Ragcnfeld, c. kr. finančni nadsvetnik in dr. Branko Fišer, deželni komisar. — Nato očrta predsednik g. L. Vagaja klubovo delovanje v letu 1913. Meseca marca se bo vršil turnir za klubovo mojstrstvo, neto mateh med dosedanjim in novim klubovim mojstrom, bržčas tudi ko-respondenčni mateh s kakim šahovskim klubom. Naprosil se bo dr. Milan Vidmar, da priredi ob počitnicah si-multansko produkcijo. Nekako koncem leta se bo priredil turnir za ljubljansko prvenstvo, kateri se lani radi nastalih zaprek žal ni mogel vršiti. — Ker vsi kulturni narodi v zadnjih desetletjih med seboj naravnost tekmujejo v ustanavljanju šahovskih klubov
po mestih in v šahovskih prireditvah, zlasti Rusi, ki sc v zadnjem desetletju odlikujejo po igralni moči in številu svojih mojstrov, Ljubljana, ki na vsoh poljih napreduje, tudi na tem polju za drugimi mesti no sme zaostati. Zato odbor vse prijatelje šaha brez razlike stanu, narodnega in političnega prepričanja vljudno vabi, da klubu številno
pristopijo. •
KNJIGOTR2TVO.
Gecemani in Golgata. Ta krasna, dolgo zaželjena premišljevanja Kristusovega trpljenja so izšla in so na razpolago v Katoliški Bukvami. Pridejan je seveda tudi popoln molitvenik in ima knjiga pri vsi svoji obširnosti priročno žepno obliko. — Cena z rdečo obrezo 2 K 60 h, šagrin, zlata obreza 3 K 60 h.
Tržne cene.
Cene veljajo za 50 kg. Budimpešta, 7 februarja 1913.
Pšenica za april 1913.....11-72
Pšenica za oktober 1913 . . .	1223
Rž za april 1913......100(5
Rž za oktober 1913 . . . .	9 73
Oves za april 1913......1041
Oves za oktober 1913 ....	8 85
Koruza za maj 1913.....7 76
Koruza za julij 1913.....7'95
Meteorologično poročilo.
Višina nad morjem 306-2 m, sred. tlak 736-0 mm

Tužnega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je naša iskreno-ljubljena mati sestra in tašča, gospa
Franla ivm, roj. Soler
posestnica mlinov
danes dne 6. februarja ob 1. uri popoldne po dolgotrajni mučni bolezni, večkrat previdena s sv. zakramenti, v 61. letu starosti mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb predrage rajnice bo v soboto dne 8. februarja ob '/,10. uri dopoldne iz hiše žalosti, Fužine št.7, na pokopališče pri D. M. v Polju.
Sv. maše zadušnice se bodo brale v raznih cerkvah.
Nepozabno pokojuico priporočamo v molitev in blag spomin.
FUŽINE, dne 6. februarja 1913.
404 Žalujoča rodbina.
	Cas opa-	Stanje	Tempe-		
s		baro-	ratura	Vetrovi	Nebo
	zovanja	metra	po		
		v mm	Celziiti		
6	9. zveč.	743 4	3-1	sr. zah.	jasno
	7. zjutr.	7447	-08	si. svzh.	oblačno
	2. pop.	745-6	4-4	brezvetr.	del. jasno
Lepa, kor pietna, dobro ohranjena
baročna garnitura
za Jedilno sabo
se proda. Naslov pove uprava .,Slovenca" pod \t 4U5.
Sr S t<t® !I lir £ a 11 r 11 S i fi H
I
00
Srednja včerajšnja temp. 2 7°, norm. — 1-1°.
»
Senilna ponudba.
Železničar, star 24 let, prijetne zunanjosti, se želi poro/iti z gospodično, ki bi bila neomadeievane preteklosti in dobrega srca. Ponudbe pod št. 390 odpošilja uprava „Slovenca".	390
Išče se zanesljiva in poštena starejša
služkinja
za družino dveh oseb v nekem obmorskem mestu. Znati mora kuhati, likati ter opravljati tudi druga domača dela. - Plača po dogovoru. Nastop v začetku marca, — Ponudbe sprejema upravništvo „Slovenca" pod številko 406.
Odda se takoj prostorno
skladišče
Izve se: Vegova ulica 6, I. nadstropje.
star 20 let. vešč slovenskega in pa nemškega jezika, želi svojo službo premeniti s 1. ali 15.
marcem. Naslov pove upravništvo. (Znamka!)
potnik-
se sprejmo takoj za Kranjsko za življenjsko in otroško zavarovanje proti proviziji in gotovi plači inteligentna oseba. - Ponudbe z navedbo referenc pod: »Dauernde Stellung« na anončno pisarno Josip Heuberger, Gradec, Herren-gasse štev. 1.	396 (2)
= Proti gotovi plači in proviziji se = sprejmejo
krajevni zastopniki
za večjo tuzemsko zavarovalnico za Ljubljano. Neveščaki se najbolje pouče. Mesečni dohodki 200 do 250 K. Ponudbe pod »FensionsiShig« na anončno pisarno Jos. Heuberger, Gradec, Herren« gasse štev. 1.	395
Štev. 126 nr-
Razpis.
398 S
Podpisani deželni odbor razpisuje sledeče
službe okrožnih zdravnikov
na Kranjskem:
1.	v Cerkljah pri Kranju z letno plačo 1400 K, aktivitetno doklado 200 K in s pravico do dveh petletnic po 100 K. Poleg tega dobiva zdravnik od zdrav-stveno-okrožnega zastopa še posebno doklado v letnem znesku 500 K;
2.	v Pari v Kočevskem okraju s sedežem na Petrinji z letno plačo 1600 K, aktivitetno doklado 200 K in s pravico do dveh petletnic po 100 K. Poleg tega dobiva zdravnik za uradna pota v Osilnico in Banjaloko 3000 K na leto;
3.	na Grosupljem v Ljubljanskem okraju z letno plačo 1600 K, aktivitetno doklado 200 K in s pravico do dveh petletnic po 100 K;
4.	v Logatcu s sedežem v Planini z letno plačo 1400 K, aktivitetno do« klado 200 K in s pravico do dveh petletnic po 100 K. Poleg tega dobiva zdravnik od občine Planina še posebno doklado letnih 500 K;
5.	na Raki v Krškem okraju s plačo letnih 1400 K, aktivitetno dokladc 200 K in s pravico do dveh petletnic po 100 K. Poleg tega uživa zdravnik za brezplačno zdravljenje ubožcev v občini Raka prosto stanovanje z vrtom in vinogradom;
6.	v Žužemberku z letno plačo 1400 K, aktivitetno doklado 200 K in s pravico do dveh petletnic po 100 K. Poleg tega dobiva zdravnik za zdravniške uradne dneve v Ambrusu, Ajdovcu in na Smuki 800 K letne odškodnine iD 400 K stanarine od zdravstveno-okrožnega zastopa.
Prosilci za te službe naj pošljejo svoje prošnje podpisanemu deželnemu odboru do
10. marca 1913.
>
j in jim prilože dokazila o starosti, upravičenju do izvrševanja zdravniške .prakse, avstrijskem državljanstvu, fizični sposobnosti, nravnosti, dosedanjem .službovanju ter o znanju slovenskega in nemškega jezika.
Od deželnega odbora kranjskega.
V Ljubljani, dne 5. februarja 1913.
Za deželnega glavarja:
dr, Lampc i. r.
Iz Idri.a.
Pred nekaj tedni se je neki liberalen pisar proti naši stranki tako izrazil, da bi bil od vsakega predstojnika za svoj dolg jezik zaslužil predpisano lekcijo, kar sc pa seveda ni zgodi:->, ker se pri naših političnih naspro..likih šefi bolj podložnih boje, kakor pa podložni svojih šefov. »Slovenec« je to postopanje zasluženo obsodil, kar je bilo popolnoma prav. Toda mesto da bi liberalna muha molčala, se je lotila po stari navadi os bnosti, napadla je ka-teheta Osvvalda in njegovega brata, četudi oba nista v nobeni zvezi z zadevo. V prvem slučaju ponižuje brata na skrajno impertinenten način, v drugem pa napada družbo, v katero katehet zahaja. Kar se brata tiče, res ni tako učena luč kakor kak Novak ali Tav-ses, ker svojo službo mirno opravlja in še nikdar ni z nerodnimi dopisi svojega šefa v tako zadrego spravil, kakor se pri liberalnih pisačih mesec za mesecem dogaja; saj bi bilo žalostno, ako bi bila vsaka davkarija agitacijsko središče in kovačnica najbolj neslanih dopisov, kakor se po raznih notarskih in občinskih pisarnah vrši. Glede kate-hetove družbe pa le toliko omenimo, da so v njej taki ljudje, ki so »Slovenskemu Narodu« in vsem njegovim pristašem že celo vrsto sebičnih naklepov preprečili in jih še bodo, naj se liberalni dopisnik jezi ali ne. Imenovana družba je bila, ki je v mestni občini liberalno gospodarstvo tako razkrila, kakor se domišljavim liberalcem daleč naokoli ni tako korenito zgodilo; ista družba je pokazala tudi vzoren red pri liberalnem cestnem odboru, in je iz-podbila liberalne naklepe po občinskih čitalnicah in knjižnicah, ali no dragih klavnicah, od katerih bi največ imeli zadolženi liberalci. Da taka, dnižba liberalcem ni povšeči je umevno, in ker bi se dopisnik rad maščeval, obljublja razkritji, in grozi — z besedami za ko-je se nihče ne briga; koliko so take grožnje vredne, pa pojasne naslednji slučaji. Najboljše sredstvo proti liberalni razsipnosti in sebičnosti so prilivi naperjeni proti učenim sklepom na račun davkoplačevalcev in ker smo ž njimi že veliko dosegli, je lansko leto predlagal notar Pegan, naj se katehet Oswald na Dunaj naznani, da mu predstojna oblast to prepove. Tak naklep seveda ne diši po denuncijaciji neglede na to, da so prizive tudi drugi ulagali in ne samo katehet, ki je kot davkoplačevalec tudi k temu opravičen. In res: dasi je bil predlog že lansko leto meseca junija vsprejet, se še do danes ni izvršil, ker njegovi resnosti liberalci sami ne verujejo. Enako se je godilo nekaj let prej, ko smo od ge-renstva zvedeli, v kake dolgove so liberalci našo občino spravili. Da bi bla-mažo zakrili, so sklenili gerenta tožiti; ljudje, ki so zaslužili, da se v preiskavo vržejo, so naprtili gerentu cele desettisočake, ki jih je baje v škodo občine zapravil. Pri občinski seji so, ra-run dvornega svetnika Billeka in našega Janeza Kavčiča vsi za notarjev predlog glasovali, — uresničili ga pa še do danes niso: že vedo zakaj molče! Enako je bilo pri kapeli sv. Janeza; da je niso mogli liberalci v javno stranišče prezidati, je bilo treba volitve zategniti. Kot sredstvo smo si izbrali ime Valentin Lapajne, ker so v Idriji trije tega imena; in zopet se je notar nasedel. Pri zopetni volitvi je ogorčeno pred komisijo zaklical: od Hamburga do Trsta poznajo ime Tinče Lapajne, samo deželna vlada ga ne pozna, in vrgel listek na mizo, ne da bi spoznal kako neumnost je spregovoril. Ako torej hoče liberalni dopisnik svoje čitatelje zabavati, naj naše primere posnema, iz liberalne družbe jih ima celo vrsto; ka-teheta in družbo kamor on zahaja, naj pa pri miru pusti, ker se ona od takih gromovnikov, kakor je »Narodov« dopisnik, ne bo pustila v kozji rog ugnati. S tem je ta zadeva za nas končana.
Kopnikiloda v SlrassDarou.
Plačilni mojster Wolter je bil obtožen, da je poneverjal polkovni denar. Preiskava pa je dognala, da ni pri pravi pameti, vsled česar se je VVolter proti tej izjavi zelo boril in so ga tudi soci-alnodemokratični poslanci podpirali. V berolinski norišnici so ga opazovali in dognali dušno bolezen. V Berolinu je že poizkušal, da obrne nase cesarjevo pozornost in je enkrat vdrl celo v cesarjevo civilno kabinetno pisarno. Policijsko predsedstvo v Strassburgu poroča, da je bila brzojavka, ki je povzročila alarmiranje posadke v Strassburgu, glede nn obliko in vsebino brez vsake napake. Strassburške oblasti stvari niso preiskavale in so brzojavki pred vsem zato verovale, ker se je cesar Viljem že 1. 1893. pripeljal nepriglašen v
Strassburg in alarmiral posadko. Liberalni berolinski listi sc iz pustne šale Wolterjeve, ki ga bodo zdaj najbrž v blaznico oddali, zelo norčujejo, še bolj pa iz lahkovernosti vojaških krogov, ki bi bili lahko brzojavno vprašali brzojavni urad. če je bila brzojavka resnična. Najbrže bodo zdaj uvedli za občevanje cesarja z vojaškimi oblastmi šifrirano dopisovanje. Alarmirati so začeli strassburško posadko na pustni torek že ob 10. uri dopoldne. Častniki so v paradnih oblekah hiteli v vojašnice, kjer so se vojaki v potu svojega obraza pripravljali na »parado«. Ko so generali na vojaškem vežbališču izvedeli, da jih jc Wolter potegnil, jc najvišji general pustil vojake marširati »pruski paradni marš«, nakar so vojaki odmar-širali nazaj v vojašnice. Šaljivec ali norec VVolter je tudi hitel k paradi in je bil zadovoljen z njo. Zdaj je že zaprt. VVolter je nameraval tudi nemško vojno mornarico alarmirati, a se mu to ni posrečilo.
33 dni brez jedi in pijače Pianisti-nja gdč. Viola Thern, hčerka znanega dunajskega glasbenika prof L. Thern, je v dunajskem vegetarijanskem društvu predavala o svojem 33dnevnem popolnem postu, kateremu se je podvrgla, da bi svoj telesni ustroj očistila nezdravih sokov in ga prenovila. Gdč. Thern je vegeterianka. Potek stradal-•nega zdravljenja je opisala tako-le: Ni mogoče najti besed za izraz tiste blagodejnosti, ki jo povzroča popoln post; samo z glasbenimi zvoki se da to nekoliko izraziti. Prvih deset dni sem skoro vsak dan shujšala za 1 kg in čutila sem se jako medlo. Po desetem dnevu mi je pa popolnoma odleglo, tako da sem sc udeležila neke kmečke plesne veselice. Vsak dan sem vzela vročo kopel, ki mi je nadomeščala najboljše kosilo. Do 24. dneva ni nastopila nobena posebna izprememba; navadno sem ves dan prebila leže. Zadnje dni pa se je pojavilo močno bljuvanje žolča, nakar sem 33. dan koačala zdravljenje ter zopet začela uživati hrano — polagoma seveda. Tekom posta nisem toliko trpela vsled posta kakor vsled strašne žeje. Za prvi obed po dolgem postu mi je služil melonin sok, ki se mi je zdel neizmerno dober. Kasneje sem se lotila tudi drugega sadja, n. pr. jabolk, breskev itd. Toda počasi je šlo z uživanjem: za eno samo breskev sem rabila tri četrt ure. Nato sem se morala takoj vleči v posteljo in delati mrzle obkladke, ker je bil želodec silno slab. Končno so mi dali kuhane pšenice in mleka s citroninim sokom in tekom 14 dni sem se popolnoma okrepčala in bila kakor prerojena, tako da sem napravila že 13urni izlet. Gdč. Thern izgleda iz-borno in je koncem predavanja zatrdila, da se bo odslej vsako leto podvrgla dolgemu postu, ker nič na svetu človeka tako ne osveži na duši in telesu kakor tak post.
GLASBA.
Aleluja! Deset velikonočnih pesmi v čast Kristusu od smrti vstalemu. Za mešani zbor zložil Ant. Grum, regens chori pri sv. Jakobu v Ljubljani. Cena izvodu 1 K 20 vin. Založila »Katoliška Buvarna« v Ljubljani.
Zvezek obsega kakor rečeno deset velikonočnih pesmi in spev Regina coeli. Oblike je majhne (žepna oblika), kar bo prav dobro služilo pevcem, ki pojo pri velikonočnih procesijah.
Velika noč je eden največjih praznikov, praznik poln veselja in radosti; morajo biti tudi napevi primerno veselega značaja, kakoršni so ti. — Vsi se odlikujejo po lepi melodiji in lahki harmoniza-ciji, so veseli in krepki.
Najlepša in najefektnejša v zbirki je brezdvomno zadnja, skladba Regina coeli laetere, ki ima na koncu vpleteno veličastno velikonočno alelujo. To da prazniku pravi značaj, skadbo samo pa še enkrat tako povzdigne.
Velikonočne praznike bomo letos iz-vanredno zgodaj obhajali. Zatorej naše cerkvene zbore na ravnokar izišle napeve opozarjamo, jih istim posebno priporočamo, da si jih nabavijo in pridno študirajo. O veselih velikonočnih praznikih jih bodo sigurno z lepimi vspehi proizvajali v čast Kristusu od smrti vstalemu. — Dobivajo se in naročajo v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani.
Po svetil.
Utlhotapljenje opojnih sredstev v ameriške kaznilnice. V ameriških kaznilnicah so že dolgo opažali na kaz njencih pojave opojnih sredstev, kakor morfija, opija in kokaina. Kljub najstrožjim preiskavam in ostremu nadzorovanju se pa ni moglo odkriti poti, po kateri so kaznjenci dobivali ta sred stva. Končno je nanesel slučaj, da se
je stvari prišlo do dna. Ravnatelj glasovne kaznilnice Sing—Sing je nekega diiQ kakor običajno pregledal pošto za kaznjence. Pri tem je padla s police težka knjiga in zadela razglednico, na kateri je bila naslikana ženska glava. Na čudo ravnatelja je razglednica počila in po mizi se je razstresel morfij. Sedaj je bila tajnost odkrita in pojasnjena okolnost, da so kaznjenci po vseh ameriških kaznilnicah kazali neko posebno nagnjenje do takih živo-barvnih vzbočenih razglednic, ki so jih pogosto dobivali.
Nenavadna svatba. Nedavno se je v New Yorku vršila čudna svatba: Ženin je bil neki Nemec, ki je dolgo let živel med domačini na otokih Južnega morja, kjer se je dal tetovirati in nastopa sedaj v panoramah. Nevesta je bila 261etna Španka Terezita Gomez, ki se s svojo dolgo črno brado istotako kaže v panoramah. Goste so bili: En golijat, dva akrobata, »umetnica«, ki ogenj »žre«, danska dvojčka, pritliko-vec iz Sedmograške itd.
Dedščina. Jezična žena, mati še bolj jezične hčere, je bila nekoč hudo nejevo j-na ter je jezno dejala svojemu možu: »Ljubi Bog, kako hudoben jezik ima najina hči; hotela bi le vedeti, od koga izmed naju ga je dobila, od mene ali od tebe?« Mož ji mirno odgovori: »Od tebe gotovo ne, ker ga imaš še zdaj!«
Modern hotel za konje. Tako se lahko imenuje konjski hlev, ki ga je v Charlot-tenburgu postavila družba za čiščenje mesta. Poslopje je štirinadstropno, zvezano s klančinami. Nad 100 konj je spravlienih v tem novodobnem konjskem rhotelu«.
Važna razsodba glede natakarskih napitnin. V nekem konkretnem slučaju je trgovinsko ministrstvo načelno razsodilo, da je natakarske napitnine smatrati za reden dohodek, ki se mora pri bolniškem zavarovanju upoštevati.
Knežja vožnja kalifornijskega koštru-na. Za zoologični vrst v San Franciscu so v kalifornijskih gorah nedavno ujeli divjega koštruna, čegar rod zelo hitro izumira in jc postal že zelo redek. Koštruna so na neki postaji sredi pragozda spravfi v poseben voz, ki je bil ves obložen z blazinami. Za spremstvo sla mu bila prideljena dva živinozdravnika, štiri sluge in dva uradnika zoologičnega vrta. Košlrun, ki je baje vreden 200.000 dolarjev, je vožnjo izvrstno prestal. Potni stroški so znašali 6000 do'arjev. Pravijo, da te vrste ko-štrun nikoli dolgo ne živi v sužnosti.
Poštna znamka izdala zločinca. Navadno ima vsak človek v vsem svojem dejanju in nehanju svoje posebne navade, ki se jih točno drži. Nekateri imajo celo navado, da prilepljajo poštne znamke na svoj poseben način. Tako je neki detektiv dognal, da ima že dolgo iskani zločinec navado, da pri-leplja znamke na desno stran pisma tako, da tvori vogel trikot. Odslej je pazil na pošti, ko je uradnik sprejemal pisma in nekega dne res opazil pismo z na opisani način prilepljeno znamko. Na podlagi tega pisma je bil zločinec kmalo najden.
Brezžični brzojav v raznih državah. Kakor izkazuje statistika, je na vsem svetu na kopnem 375 brezžičnih brzojavnih uradov in jih imajo: Združene države v Ameriki 142, Anglija 43, Kanada 33, Nemčija z naselbinami vred 22, Rusija 19, Italiia 19, Francija 17, Špansko 10, Dansko 9. Druge države imajo malo brezžičnih brzojavnih uradov. Na vojnih ladjah imajo Združene države največ brezžičnih brzojavnih postaj,
namreč 247, Anglija jih ima na svojih vojnih ladjah 213, Francija 141, Nemčija 112 Italija 77, Rusija in Japonska po 70, Av. strija pa 37. Tudi trgovinske ladje sc opremljene z brezžičnimi brzojavnimi apa rati. V tem oziru zavzema prvo mesto Anglija, ki ima 455 brezžičnih brzojavnih postaj, Združene države jih imajo na svojih trgovinskih parnikih 253, Nemčija 206 Francija 68, Italija pa 47. — Ker je napravo podmorskih brzojavnih zvez (kabel) silne draga, bo prišel namesto tega v porabe brezžični brzojav, ki je mnogo cenejši ic njegovo vzdrževanje lahko. Z eno besedo brezžični brzojav ima še veliko bodočnost
Oferravallo
v«
železnafo 3{ina-Ymo
Higienična razstava na Dunaju 10C6:
Državno odlikovanje in častni diplom k zlati kolalnl.
fT»3 Povzroča slast do jedi, okrepča živce, zboljša kri in je re-konva escentom in malo-krvnim zelo priporočeno od zdravniških avtoritet.
l£i3GrnS okus.
Večkrat odlikovano.
Nad 8000 zdravniških spričeval.
j.
c. in kr. dvorni dobavitelj
THST-Barkovlje. -—-
Ponudbe na upravo „Slovenca". 365
Sanatorlum Emona 'JSSi
Privatno zdravišče za notranje in klrurgične bolezni. — Porodnišnica. — Medicinalne kopeli. Lastnik In sef-zdravnik: Dr. Fr. Derrjanc, primar I. Kir. odd. de2. boln
Oddam takoj veliko, suho in zračno
skladišče
24 m dolgo, 14 m široko na Emonski cesti št. 2. Ivan Jelačin, Ljubljana. 369
Za večjo tovarno se išče ___
;i?fii
za parni kotel. — Plača po dogovoru. Ponudbe naj se vpošljejo najdalje do 12. februarja na upravništvo ,Slovenca' pod šifro „Kurjač 1913/394."
! IKIizarfi, pozor !
274 pod najugodnejšimi pogoji se proda lepo s stalno vodno silo (25 konjskih
sil), enonadsbopna hiša z mizarsKo delavnic j z vsemi potrebnimi stroli. ter gospodarsko poslopje in nekaj zemljišč. Naslov pove upravništvo „Slo-venca" pod štev. 274. (Znamka za odgovor.)
posestvo
Prvo kranjsko podjetja
za izvrševanje umetnega vezenja
in trgovina ročnih del
J. Kepšc I. Jer6i»k
J^jubljaiia., Kongresni trp: fttev. 5.
Zaradi velike zaloge se pričeta dela Izvrševanje društven, zastav, trakov po tovarniških cenah prodajo. :: :: ter vseh cerkvenih paramentov.
Belo vezenje. — Predtlskarija. ObSeznano nizka cena. — Zunanja naroČila aa toSno Izvršujejo. — Ugoden nakup prlložnostrlh daril.
Izgotouljene obleke
za moške in otroke v veliki izbiri po zmerni ceni v manufakturni trgovini
29«
Ljubljana Pfj 5k0f U zran. žhofjje
Isdaja konzorcij »Slovenca«,
Ti»k: »Katoliške Tiskarne«.
Odgovorni urednik: