ii>il'<l»ll»<l>l|l<IH|i<|HNIH|i<l>lHi>'HIH|i<l»i|i<IHll(|»|l<l>H<l> |KlHHIH|l<lHHIHMIHNIHMIHHIH|l<IHllOi|l<lt
VllVBllANl INVMARIBORV
O MIH < » i Q <1»<1»'hO O	l^^.liO IKl>1i<1»<j>«1»'1''li^'» j*
IZHAJA MESEČNO - CELOLETNA NAROČNINA ZNAŠA 15 DIN NAROČA SE: PROSVETNA ZVEZA V LJUBLJANI, MIKLOŠIČEVA 7
ŠTEV. 1-4
M AR FX'-APRIL 19%
LETO XV
f Luka Smolnikar
dalje je bil socialne zveze, matica vseh nepolitičnih da je treba smernice in izobraže-
vsa
Tesno je bilo spojeno delovanje Slovenske krščansko socialno zveze, naše predhodnice z delom in življenjem svetnika Luka Smolnikarja, katerega so v sredo 22. aprila položili k večnem« počitku v Slavi ni pri Št. Petru na krasu. Kot spreten ljudski govornik je podpiral pionirja ljudske prosvete dr. Kreka pri ustanavljanju izobraževalnih društev po deželi. Brez dvoma je poleg Jugoslovanske tiskarne prosvetna organizacija dolžna spomniti se tako vnetega kulturnega
delavca. Od ustanovitve v odboru Krščansko ki je bila že od I. 189: slovenskih krščanskih društev. Spoznal pa je, društvom podati enotne določiti enotno delo za val na društva. V7 poročilu o delovanju Slovenske krščansko socialne zveze v letih 1903/4, ki ga je sestavil pokojnik, beremo sledeče: »Slovenska krščanska socialna zveza mora biti vodnica in mati vseh naših nepolitičnih društev. Pri svojem dosedanjem delovanju se je omejevala bolj na Ljubljano, med tem je prišel drugi slovenski katoliški shod pod pokroviteljstvom novega apostolskega buditelja katoliške zavesti med Slovenci, knezoškofa dr. A. B. Jegliča. Kako silno je ta shod poživil katoliško gibanje med Slovenci, tega ni treba posebej poudarjati. Nobena sovražna sila tega zdravega gibanja več ne ustavi. Zahteva je, za vsako faro se osnuj katoliško izobraževalno društvo! Naše ljudstvo je treba izobraziti na katoliški podlagi, podati mu moramo zdrave dušne hrane, v resnem pouku in pošteni zabavi. Če tudi osnujemo še toliko novih društev, brez enotne organizacije ne bo pravega uspeha. Društva morajo biti med seboj v dotiki, !tvoriti morajo neko celoto, odkoder zajemajo moč in
življenje. Od župnije do župnije se	za katoliške delavke v Ljubljani, ki
je širila prava krščanska omika v	je imelo svoje središče v šentjakobski najširše sloje našega naroda. Ideja je župniji. I u je imel brez števila pre-padla na rodovitna tla. In danes je davanj. zrežiral vzgojne igre in z dr.
dovršeno dejanje: Zveza združuje v	Krekom sejal krščansko socialno za-
sebi nič manj ko 117 slovenskih, kr-	vest med vse žensko delavstvo. Zato
ščanskih, nepolitičnih društev.«	bo v zgodovini naše Prosvetne zveze
Z modrimi nasveti je pokojni zlasti	ime Luka Smolnikar za vedno zapi-v prvih letnikih Društvenega kole- sano ter se bo s častjo imenovalo, darčka veliko pripomogel smotrene- Društvom priporočamo, da se ga spomnili in enotnemu prosvetnemu delu v nijo v molitvi in priredijo kratko
naših društvih. Poleg tega je posvetil	komemoracijo ob priliki primerne pokojnik vse svoje sile zlasti društvu društvene prireditve.
Cerkev	in šport
Ko se bližajo lepi sončni dnevi in nas kliče pomladansko življenje in cvetje v naravo, tedaj v marsikaterem društvu nastane debata, ali ne ovira šport našega delovanja in če ni šport nasproten katoliški Cerkvi. Jasno besedo o tem vprašanju je izgovoril 28. aprila t. I. zagrebški pomožni nadškof dr. Alojzij Stepinac, ko je blagoslovil novo tenis igrišče v Zagrebu. Ko je izvršil blagoslov, je izgovoril sledeče: »Gospoda, odzval sem se vaši prošnji, da blagoslovim vaše igrišče in to priliko porabljam, da odbijem mišljenje modernega sveta, ki misli, da je katoliška Cerkev neprijateljica športa. To mišljenje ni pravilno. Res je, da ima Cerkev drugo mišljenje o športu, kakor ga ima moderni svet, toda to ne znači vedno, da je C erkev proti športu. Cerkev gleda vse stvari, tako tudi športno udejstvo-vanje: sub specie aeternitatis. Po njenem nauku delamo vse, da služimo slavi božji. Saj drugače biti ne more, ako imamo pred očmi rek sv. pisma: Omnia propter semetipsum operatus est Dominus. Bog je vse ustvaril za sebe. I ako šport, tako tudi vaš tenis, mora imeti zadnji namen slavo božjo, pravim zadnji namen, ker mu je neposreden namen okrepitev tistega telesa, kateri je po nauku Cerkve orodje, katerega se poslužuje neumrjoča človeška duša. Da pa se človek more posluževati nekega orodja, mora biti to orodje sposobno za uporabo. Lok. kateri je prenapet, poči. tako tudi
človek, kateri bi delal brez odmora, bi postal v kratkem času nesposoben za delo svojega poklica. Torej sam Bog hoče, da se človek na pošten način odpočije od napornega dela. Isti Bog je naravo tako ustvaril, da sama po sebi nudi človeku oddih. Da se o tem prepričamo, poglejmo le krasoto barv v naravi, duh cvetja, poslušajmo ptičji spev. prislnškujmo šumenju potoka in valovanju reke. Kako bi mogla potemtakem biti katoliška Cerkev nasprotna odpočitku ali primernemu športu.
I isto. s čimer se Cerkev ne strinja, to je pa nekaj povsem drugega. Ona je predvsem nasprotna brezmernemu športu, ker smatra, in to po vsej pravici, da šport ni namen človeškega življenja, nego sredstvo, da se človek po napornem duhovnem delu odpočije in si na drug način pridobi novih sil. I o misel lepo poudarja nemška pri-slovica: Mach nie das Spiel zum Le-bensziel! I o ni primerno in tudi ni koristno za človeka! Ni primerno, ker je Bog človeka postavil za vladarja in krono vsega vidnega ustvarjenega sveta. Toda glej, človek, namesto da di bil vladar vidnega stvarstva, pogosto postaja suženj tega stvarstva in tako samega sebe poniža s prestola na mesto sužnja. Zlasti moderen človek se večkrat tega ne zaveda, da je takrat, ko misli, da je najbolj svoboden, največji sluga nespametne stvari, kateri je pravzaprav po božji previdnosti postavljen za gospodarja.
lako neusmerjen spori ui koristen za človeka. Kdor bi najboljše zdravilo užival preko mere, bi gotovo škodoval sebi in prav tako je s prekomernim športom. Niti najbolj izkušen zdravnik v tem pogledu ne ugovarja Cerkvi. Drugo, s čimer se tudi Cerkev ne strinja, je, da' se zapostavl jajo stanovske dolžnosti na korist športa. Toda C erkev zahteva naj preje vestno izpolnjevanje stanovskih dolžnosti, kakor tudi verskih in v tem mora vsak razumen človek dati Cerkvi prav. Nikakor ne more n. pr. dijak, za katerega starši trosijo denar, cel dan skakati po igrišču, da ob koncu leta pade v šoli, temveč se mora najprej marljivo učiti, da se oddolži Bogu, staršem in narodu, potem pa pride poštena igra in zabava. Končno pa tudi Cerkev hoče, da se pri igri misli na to. da nas Bog gleda in vidi. zato pravi psalmist; Laetamini in Domino — Veselite se v Gospodu! Sv. karol Boromejski je igral biljard, nekdo pa ga vpraša, ka j bi storil, če
pride sedaj smrt, on pa odgovori: Jaz bi mirno nadaljeval z igro, ker tudi s tem. da igram, delam v slavo božjo in pri tem mislim na Boga. Če bi se ljudje držali načela Cerkve, bi bilo na svetu še veliko več veselja nego ga je dandanes. I oda danes se poleg nebro j niti zabav in veselic vsepovsod sliši tarnanje, da so hudi časi. To ni nič čudnega, če se z božjim darom služi slabemu. Zato vam pravim: veselite se v Gospodu, naj bo vaša igra ob pravem času, s pravim namenom in na pošten način, pa vam bo v veselje, v oddih, v rešitev vašega telesa in neumrjoče duše.«
Iz i c-11 besedi vidimo, kako pravilno pojmuje danes katoliška Cerkev pravi šport, pravo mladinsko veselje. In naša želja je, da bi vsi člani naših fantovskih odsekov in članice dekliških krožkov prav na isti način pojmoval i svoje športno udejstvovanje. ga spravili v sklad s Cerkvijo in delom in se bo res naselila zdrava duša v zdravo telo!
Pripravimo se na Slomškove praznike
Prosvetna zveza v Ljubljani je dobila od Slomškove družine v Mariboru vabilo, da organizira razne skupine narodnih noš, katere naj bi se udeležile Slomškovih dni v Mariboru, ki bodo 28. in 29. junija. Brez dvorna biva v slehernem slovenskem srcu, katero še ni pozabilo na Boga, želja in molitev, da bi vsemogočni Bog v svojem služabniku Antonu Martinu Slomšku poslal prvega slovenskega svetnika, katerega bi povelieali na naših slovenskih oltarjih. Prav v ta namen zbirajo vse naše župnije prošnje, katere naj tudi na zunaj dokazujejo to, kar čutimo v srcu. Obenem pa je treba vztrajno moliti, delati in žrtvovati se v ta namen. Na škofijski ordinariat v Mariboru prihajajo vesele vesti, da je bil ta ali oni uslišan na priprošnjo Martina Slomška. Celo zdravje je marsikateri bolnik že dobil, ko se je priporočil Slomšku. Tudi prispevki prihajajo od vseh strani za popravilo Slomškove kapele v Mari-
boru. Ni čuda, da že doni glasna želja sem od Pohorja proti Savi, Gorenjski. Dolenjski in Notranjski: pojdimo na Slomškov grob, da tamkaj molimo, da se ob njegovem grobu zaobljubimo, da bomo molili in delali v ta namen.
Maribor se že pripravlja na to veliko romanje slovenskih množic na Slomškov grob. Določen je dan, ko bo šolska mladina, katere molitev — pravijo — prodira oblake, prihitela v Maribor. Po župnijah se že pripravljajo fantje in dekleta, hranijo prispevke, da ne bodo ostali v tistih dneh doma. Može in žene, kmete in delavce že preveva močna žel ja, pokloniti se obenem z našimi cerkvenimi poglavarji Slomšku ob njegovem grobu.
21. junija, na Alojzijevo nedeljo, se zbere šolska mladina v Mariboru k skupni službi božji in skupnemu obhajilu, ki ga darujejo za beatifikaeijo Slomška. Odrasli pa pridejo v Maribor 28. juni ja, kjer bodo deležni onih zlatih zrn, ki jih je veliki pokojnik
sejal v srca Slovencev. V ta namen bodo posebna predavanja za može. žene, fante, dekleta, za dijaštvo in za izobražence.
Spored Slomškovih dni:
Od 21. do 29. junija 1936.
Ilazstava vsega, kar nas veže in spominja na Slomška. Razstava bo v ka-zinski dvorani.
Dne 27. junija 1936.
Sprejem gostov, zvečer slavnostna razsvetljava mesta Maribora, kresovi na slovenskih vrhovih.
Dne 28. junija 1936.
Ob 8 pontifikalna sv. maša.
Ob 10 stanovska predavanja: za može: Slomšek, učitelj in zgled krščanske možatosti. Možje, čuvarji Slomškovih izročil v slovenskem narodu. — /.a žene: Slomšek in slovenska mati. Vzgoja otrok po Slomškovih naukih. — Za fante: Fant po Slomškovem srcu. Vera, luč narodne omike. — Za dekleta: Pobožnost in nedolžnost srca, dva bisera slovenskega dekleta. Dekleta v Slomškovi šoli. — Za dijaštvo in inteligenco: Slomšek, svetniški genij slovenskega ljudstva. Več-nostno jedro Slomškovih vzgojnih načel. — Ob tej priliki zaključi Apost. sv. Cirila in Metoda s posebnim govorom jubilejno Ciril-Metodovo leto.
Ob 15 igra na prostem »Sv. Apostola«.
Ob 18 večernice v stolnici.
Ob 19 zbor slovenskih kolesarjev.
Ob 20 koncert .Maribora«, Sattner-jev oratorij Vnebovzetje«.
Ob 23: sprevod mož in fantov z ba-kljaini v prošnji procesiji, ki gre po mestu in mimo Slomškovega groba na Slomškov trg, odnosno v stolnico, kjer bo polnočnica in skupno sv. obhajilo moških. Pri polnočnici ima ljubljanski škof dr. Gregor Rozman nagovor, mariborski škof dr. Ivan Jožef Tomažič pa sv. mašo.
Dne 29. junija 1936.
Od 8 do 9X> zbiranje udeležencev, dohajajoeili v skupinah na Glavni trg.
Ob 9'A prihod prevzvišenih škofov in drugih odličnikov ter nato služba božja. Pridiguje škof dr. Ivan Jožef I omažič. sv. mašo daruje -<kol dr. Gre-gorij Rozman.
Po službi božji kratek nagovor, ki ga govori g. dr. Franc Sušnik.
Sprevod z Glavnega trga po Stross-maverjevi ulici mimo Slomškovega groba na Slomškov trg, kjer zastopniki naroda izročijo prevzvišenemu prošnje.
Ob 14 v vseh cerkvah večernice.
Ol) 13 se izvaja oratorij Vnebovzetje .
Ob 20 je igra na prostem Sv. apostola;.
Že iz sporeda se vidi, da je to velika prošnja procesija in molitev vseh Slovencev, cla bi nebo uslišalo naše prošnje glas in nam dalo Slomška svetnika. Zato je tudi dolžnost naših prosvetnih društev, ki imajo v svojih pravilih tudi točko pospeševati versko izobrazbo, da se te slovesnosti v Mariboru v čim večjem številu udeleže. Ker pa je prišla izrecno želja, naj bi pohitele v Maribor slovenske narodne noše, katerih Štajerci ne poznajo, zato je tudi dolžnost prosvetnih društev, da skličejo takoj sestanek, pojasnijo vsem članom in članicam pomen Slomškovih dni in zberejo število pri javi jencev. ki gredo v Maribor v narodnih nošah. I o število na j javijo vsaj do konca majnika Prosvetni zvezi v Ljubljani, ki bo skušala iz teh priglašenih skupin ustvariti enoten nastop v Mariboru. Zlasti pa opozarjamo na to članice dekliških krožkov in ženskih odsekov, ki mislijo že sedaj na t';' dneve. Vožnja bo polovična: za stanovanje bo mogoče narodnim nošam poskrbeti v posebnih zavodih, če se pravočasno javijo. Člani fantovskih odsekov dobijo od vodstva posebno okrožnico, da se prijavijo med kolesarje z določenim programom odhoda in prihoda v Maribor.
Slomškova razstava.
V	zvozi s Slomškovimi dnevi koncem junija 1956 bo Maribor priredil veliko Slomškovo razstavo, ki bo pokazala:
1.	Slomškovo živl jenje:
2.	Slomškova dela:
3.	Slomškovo sodobno okolico:
4.	Slomškovo tradicijo med Slovenci.
V	bistvu se ho razstava delila v dva dela: 1. v Slomškovo razstavo v ožjem smislu besede in 2. v razstavo del, s katerimi Slomšek neposredno vpliva do danes na nas in kjer bo v ospredju razstava Družbe sv. Mohorja.
V	zvezi z organizacijo Slomškove razstave se obrača Slomškova družina v Mariboru na vse, ki imajo v lasi i kake spomine na Slomška, na orga-
Z ako ti o zaščiti
Dne 27. decembra 1929 je izšel v Službenih Novinah kraljevine Jugoslavije ta zakon in ima od tedaj obvezno moč. Zakon obsega 80 paragrafov in je za vsa naša prosvetna društva velikega pomena. Zato priporočamo vsem prosvetnim društvom, da si ta zakon, ki je izšel v posebni brošuri, po 16.— Din. nabavijo.
Potem zakonu so zaščitena vsa književna in umetniška dela naših državljanov in tudi tujih pisatel jev in umetnikov po mednarodni pogodbi, tako da jih sme samo avtor sam ponovno izdajati. prevesti v drug jezik, predelati ali javno izvajati ali reproducirati. Kršitv" teh pravic se kaznujejo po občih kazenskih predpisih, kakor tudi po posebnih predpisih tega zakona, kazni določa !? 51. tako-le:
V	denarju od 500 do 10.000 Din ali z zaporom od 7 dni do 2 mesecev se kaznuje:
1.	Kdor zoper predpise SS 17. in 51. tega zakona vedoma izpremeni kakšno delo ali njegov naziv ali avtorjev na ziv ali delo krajša.
2.	Kdor zoper predpise § 18. tega zakona vedoma postavi na delo likovne umetnosti avtorjevo ime ali njegov karakteristični znak ali postavi, razmnoževajc tako delo. nanje
nizacije, ki imajo n. pr. Slomškovo zastavo, da isto za razstavo posodijo, na organizacije, ki imajo Slomškov prosvetni dom, da pošljejo za razstavo večji posnetek istega itd. Slomškova družina prosi krajevne činitelje, da posodijo po možnosti slike krajev iz časa. ko je Slomšek v njih deloval, sliki- ljudi, s katerimi je stal Slomšek v stikih ter predmete sploh, ki so s Slomškom v posredni ali neposredni zvezi. Prav posebno prosimo vse, ki ■ majo Slomškove sodobne slike, da jih dajo za razstavo na razpolago.
Slomškova razstava mora pokazati vst. veličino Slomška za nas in zato mora sodelovati pri njej vse, kar Slomška časti in s Slomškom misli.
Slomškova družina v Mariboru.
avtorskega prava
avtorjevo ime ali njegov karakteristični znak na tak način, da utegne nastati zmota.
5. Kdor zoper predpis § 2-1. tega zakona vedoma razmnožuje ali daje v promet govore ali predavanja v zbirki.
4. Kdor zoper predpis § 25. tega zakona vedoma prenaša v druge novim* novinarske vesti, prejete na žični ali brezžični način.
">. Kdor zoper predpis § 52. tega zakona vedoma opusti navesti ime avtorja uporabljenega dela in vir.
(). kdor zoper predpis S 55. tega zakona vedoma daje v promet ali javno razstavlja tlela, navedena v tem paragrafu.
7. Kdor zoper predpis § 5-k tega zakona vedoma oškoduje upravičeno korist naslikane osebe ali njih sorodnikov.
V težjem primeru koristoljubja se smeta izreči ena ali druga kazen.
Za prosvetna društva je pa največje važnosti š 58., ki se glasi:
Za gledališke in kinematografske predstave, koncertna in radiofonska izvajanja, javna predavanja in razstave, prirejene brez avtorjeve dovolitve. odnosno dovolitve avtorsko-pravnega upravičenca, mora plačati
oškodovalec oškodovancu ves dohodek od neupravičenega izvajanja brez odbitka stroškov.
Če je bilo delo predstavljeno, izvedeno, otlnosno razstavljeno z drugimi deli vred, se inora odrediti kot odškodnina sorazmeren del dohodka.
Po predpisih novega zakona o zaščiti avtorske pravice, objavljenega dne 25. januarja 19*50 v Uradnem listu kraljevske banske uprave dravski' banovine št. 24, si morajo vsa društva, ki prirejajo gledališke igre naših kot tudi inozemskih avtorjev pred uprizoritvijo izposlovati zato potrebno dovoljenje za uprizoritev, katera se namerava uprizoriti.
Nadalje morajo vsa pevska društva, kino-podjetja, bari. hoteli, restavracije, gostilne, kjer se izvaja petje ali godba s piskalnimi ali godalnimi instrumenti, v katerih se vrše simfonični koncerti, kjer nastopa godba, salonski orkestri, Jazz-bandi, tambu-raška ali ciganska godba, citraši, kjer se uporablja klavir, harmonij, gosli, orkestrion, pianolo ali glasbeni instrumenti, morajo prijaviti pred izvedbo programa svoj repertoar in izposlovati avtorjevo dovol jen je za dovolitev izvajanja.
Ase zgoraj navedene korporacije. društva itd. se opozarjajo, da naj v izogib posledic S 48. in sledečih citiranega zakona zaprosijo pred izvedbo za dovol jen je in sicer za dravsko banovino od polnomočnega zastopnika avtorskih pravic (Uclruženje jugoslovanskih avtorjev) gosp. Tavčarja Cirila. Ljubljana, Livada 29.
Prosvetna zveza se je obrnila na
pisatelje že I. 1932. naj bi kolikor mogoče omilili svoje zahteve, katere jim po avtorskem pravu pritičejo napram društvom, včlanjenim v Prosvetni zvezi. Društva tem potom obveščamo o uspehu naše prošnje: Pisatelj Finž-gar dovoljuje, da uprizarjajo društva, ki so včlanjena pri Prosvetni zvezi, njegove igre proti temu. da plačajo (>% tantijeme. Društvom, ki pa igrajo v kakšen poseben namen, daje pisatelj dovoljenje brez tantijeme. Vsem drugim odrom pa velja običajna tan-tijema, t. j. 10%. ker pisatelj ni odstopil Avtorski centrali svojih pravic, zato naj se*društva obračajo naravnost na pisatelja: Ljubljana. F. S. Finžgar, župnik. I rnovo. ali pa na Prosvetno zvezo, ki izdaja tozadevna dovolj cilja.
Vse pravice glede avtorskih tantijem in dovoljenj je pisatelj Narte Veli-konja prepustil Ljudskemu odru v Ljubljani, na katerega naj se društva tozadevno obračajo.
Dela Otona Župančiča zastopa jugoslovansko udruženje dramskih avtorjev v Beogradu oz. njegov zastopnik I. Mahkota, tajnik Glasbene Matice v Ljubljani.
Igre pisatelja h ranča Covekarja, pisatelja ks. Meška. pokojnega (lesnika Antona Medveda. Janeza Jalna zastopa Avtorska centrala. Ljubljana, Livada 29.
Pisatelj dr. Alojzij Remec dovoljuje uprizoritve proti 10% tantijemi od kosmatega dobička. Avtorske pravice zastopa sam in daje tudi tozadevno dovoljenje. Njegov naslov: Odvetnik dr. Alojzij Remec, Ptuj.
40 let katoliške delavske prosvete na Jesenicah
Pred 4-0 leti so se zbrali v ponižni gostilni v Grobljah na Savi mladi možje in mladi fantje v družbi, da počaste gosta, ki je prišel na Jesenice. Skozi vrata stopi jeseniški gospod župnik Šinkovec s krepkim fantom s ko-larjem okrog vratu. Buren je bil pozdrav z mladim spremljevalcem in možmi. Sedli so k mizi in kmalu je udaril mladi gospod dr. J. Krek ob
mizo: koga se bomo vendar bali?!' In tedaj se je rodilo Slovensko katoliško izobraževalno društvo na Jesenicah . Kumovali so novemu društvu: dr. Janez Ev. krek. župnik Šinkovec. Peter Rozman in drugi. Sklicali so ustanovni občni zbor in za prvega predsednika je bil izvoljen Nikolaj Bernard. Vložena pravila so bila potrjena šele čez leto dni, ker gosposka
ni prav nič prijazno glodala na to novo društvo, ki si je zapisalo slovenstvo v znainon ju katoliško prosvete na prapor.
Delo se je začelo' v skromni veliki sobi, katero so povečali Markova mama s tem. da so prebili zid v drugo sobo. na Savi V staroziuini gostilni pri iMarkotu . Leta 1900 so že žegnali svoj prapor, ki je bil v svojih barvali in ornamentih ves slovenski in s podobami veren, kot je l)ii tedaj ves naš narod, lamburice so brenkale pod vodstvom ustanovitelja godbe Nikole Bernarda in vse Jesenice so so zbirale v gnezdu, ki so ga znosili pod ptiči Šinkovcem in Škr.jancem.
Tedaj v letih 1903—1904 je pa o priliki ustanovitve šole zabohtelo nemško cvetje. 1 urnverein se je bohotil v lutrovskeni templju, sedaj gostilna pri Pobalu . Odpor slovenskega delavstva je narašča!-, vendar pa je za učenje nemščine veliko družin pošiljalo svoje otroke v nemško šolo. Peter Rozman je s sekundantom Pavlom Torkarjem rohnel, gospod Zabret, sedaj dekan, tedaj kaplan, je rekel: Mladini dajmo nekaj novega. Dajmo ji telovadbo. Ženske je treba organizirati posebej v odseku, da okrepimo naše vrste. Nebroj predavanj je šlo preko let prvega razvoja. Saj so bili gospodje in člani tako tesno povezani med seboj v resničnem pri jatel jstvu, da bi jih nikdar ne ločil. Gospod kaplan Prijatelj je pa zbiral kot čebela in kupili so svet za gradnjo novega doma, ker velika, dasi prijazna izba pri »Markotu je postala premajhna. In res, leta 1906 se je začel graditi »Delavski dom na Savi. kjer še stoji danes, prazen in vendar budeč spomine na lepo nekdan jo vzajemnost in plodonosno delo. Mladina je ustanovila pod novim gospodom kaplanom ( likom samostojno telovadno društvo 23. februarja 1906.
L. 1907 je blagoslovil gospod janež Zabukovec ob velikem taboru in prvem nastopu telovadnih odsekov krščanske socialne zveze novi Delavski dom«. Dr. Evangelist je govoril: \aj bo hiša jeseniške prosvete in skupnosti našega delovnega človeka .
Nova doba v polnem razmahu se je začela pod intenzivnim vodstvom g. kaplana Čuka v prosvetnem oziru. v glasbenem oziru pod g. kaplanom Kogojem. G. župnik Skubic jo z efektivnim delom pri društvu pridno oral s svojima pomočnikoma ledino prosvete ter učil sam ribniščino Lojzeta na odru. \ si sedaj št' živeči delavci so z radostjo in z bolestjo, ker je minulo, spominjajo onih blaženih dni ozkega medsebojnega prijateljstva. Kajni ilepinc je trobil in učil trobiti. Jože Bernard je dirigiral, da je godba ki sta jo ustanovila ta dva zaslužna moža, še danes ponos ne samo nas. ampak celega mesta Jesenic. Na odru so orali pod g. Čukom in pozneje pod g. Žbontarjem pridni nesebični igralci. \ elika harmonija je bila v srcih in poleg brane, ki jo je sprejemala duša. je bilo veselo na izletih. /. Jesenic so poniievali mladi fantje organizatorji po našem kraju in šli so preko Karavank celo do ( elovca. k jer so ustanavljali slovenska telovadna društva, lil ti fantje so bili delavci brez visokih šol. ampak iz šole Delavskega doma na Savi.
Leta 1917 je razgibal dom ostale. Kar jih je ostalo, je planilo v delo za rnajniško deklaracijo. Naše žene in dekleta so bile neumorne. Leta 1918 je pod g. Slavkom Savinškom vstala na novo p ros ve t a z nastopom Naša kri . Gospod Tone Kastelic, jeseniški pastir, je z mladeniško čilostjo posegel v ta povojni pokret, g. Dolinar Ione je prijel taktirko, kleni g. Ga-brovšek pa vajeti in pognali smo voz ob sesulu Avstrije preko razsula. Malo je bilo voznikov, ker jo tedaj vladala sila in teror, vendar so bili vozniki prekrepki. da bi ni' podrli zaprek in ne prevozili grabnov, ki so jih jim kopali nasprotniki. Duševna sila klenega Franceta Gabrovška se ni strašila nikogar in roka mu ji' sklala takoj mizo, če se mu je kdo ustavil. Roju čebelic, ki nosijo in nosijo, primerjam tedanje društvene delavce. Dom. ki je l>il še vedno v intabulaciji z vso vsoto, je l>il plačan v enem letu. Zbiralo se je in zbiralo iu zopet jo bilo v lotu čisto. Kuluk je bila najlepša iir naj-
vcselejša epizoda tedanje dobe. Neumorni orlovski predsednik šranc Janko 11 i odjenjal. \ tistem času se je članstvo povezalo v tako tesno vez. da je premagalo vse težkoče. Lepi prosvetni večeri so vstali pod pridnim g. Zorom. C. Gospodaric je bil na odru ueutrudljiv. Fantje, sedaj možje, preveč jih je, da bi jih našteval, so vadili po sosednjih društvih druge, odnašali prvenstva tekem, ker vse prepridni so bili. da bi kdaj odnehali. Med vodstvom društva in odseki pa je vladala sloga, ki so nam jo zavidali vsi nasprotniki. Tedaj je vpeljalo na Jesenicah kot prvo društvo v Jugoslaviji švedsko gimnastiko, iz katere so izšli sedanji jugoslovanski prvaki Praček. I leim. Žnidar, Novak itd.
Prišla je nova doba. Gospod Križ-man je vzel breme in iz bremena je
vzrastla palača, v kateri se je znašlo vse.
Dvorano in oder je zasedel dramski odsek, telovadnico Borec . druge sobe odseki in Strokovna. Vsak odsek je začel delovati zase. \ Krekovem domu. last Krekovega prosvetnega društva . so dobile zavetišče sirote, ki jih oskrbujejo čč. sestre. \ Ljudski kuhinji so dobili delavci ceneno hrano, v kleti pa pijačo.
In prišlo je... Krekovo prosvetno društvo je razpuščeno. Prošlo leto je bilo društvo zopet upostavljeno. Začelo je z dejom in ravno sedaj se je v največjem tempu organiziralo. Želimo mu o priliki -Mtletnice največjega uspeha pri vzgoji jeklenih načelnih značajev, polnili verske navdušenosti in narodne zavednosti.
Organizacija
Društvene poslovne knjige. Marsikatero društvo, ki se je zopet obnovilo, nima v redu poslovnih knjig. Po S 87. poslovnika Prosvetne zveze mora voditi vsako društvo sledeče poslovne knjige: Seznam članov, zapisnik sej in občnih zborov, opravilni zapisnik, blagajniško knjigo, kroniko, inventar, inventarni imenik knjig, izposojevalni imenik knjig, zapisnik arhiva in dopisno knjigo. \ zapisnik se vpišejo seje odbora z datumom, z imeni navzočih, dnevni red. predloge in sklepe, razgovore. Ta zapisnik se vedno prebere na prihodnji seji, ki potrdi pravilnost in ga nato podpišeta predsednik in tajnik. Seznam članov obsega: ime in priimek, rojstno leto. naslov in poklic člana, kdaj je bil sprejet, v katerem odseku deluje, v katerih društvih je član. Kadar vpiše novega člana v ta seznam, mu izstavi tajnik obenem člansko izkaznico in društveni znak.
Opravilni zapisnik obsega tekoče številke, odkod prihaja ali kam gre dopis. Vsebina dopisa, kaj je društvo storilo z dopisom. I ekoča številka zapisnika naj se piše tudi na dopis. Rešene dopise shranjuje, urejene po številkah v posebni mapi. ki jo po
končanem poslovnem letu shrani v arhiv.
Arhiv obsega: pravila in poslovnik, inventar, zaključene akte. zapisnike, izpolnjene poslovne knjige, dopise, letake, poročila preglednikov ter vse listine, ki so v zvezi z društvom, a se ne rabijo več v tekočem poslovanju.
\ kroniko opisuje tajnik od odbora potrjeno besedilo, s katerim kratko opiše vse pomembnejše dogodke v okviru društva. Kot n. pr. graditev doma. selitev, ustanovitev odseka, prireditve. občne zbore itd.
\ dopisno knjigo opisujejo odborniki in člani medsebojna vprašan ja in obvestila kratko in dostojno. Leži naj na vidnem mestu v društveni sobi.
Skrb odbora je, cla se vse knjige pravilno vodijo in da so za slučaj revizije pripravl jene. Poudariti moramo ob tej priliki, da je tako pravilno vodenje knjig prav dobra šola za poznejše življenje, ko pride društvenik bodisi k občinskemu odboru, k zadrugi. hranilnici ali kaki drugi javni ustanovi.
Prosvetni okraj.
kanijske odbore. Društva, ki spadajo po legi in prometnih zvezah skupaj, tvorijo prosvetni okraj, ki naj obsega 5 do 8 društev. Namen tega okraja je skrbeti za medsebojno pomoč med zasebnimi društvi ene okolice, za redno poslovanje društev in za razbremenitev zveze pri ustanavljanju, podpiranju in pregledovanju društev. Okrajni odbor sestoji iz predsednika, tajnika, blagajnika in po enega zastopnika pevskih, dramatičnih, dekliških in fantovskih odsekov. Doslej so bili sedeži na dekanijah. Ponovno se obračamo bodisi na gg. dekane ali gg. kaplane na dekanijskih sedežih, če teh ni, pa na predsednika dotičnega prosvetnega društva, da skliče pred-
sednike okoliških društev na občni zbor; poleg predsednikov naj se vabijo tudi tajniki. Sklepčen je občni zbor ob navzočnosti polovice glasov glasovalnih upravičencev. Dnevni red okrajnega občnega zbora je sličen, kakor društvenih občnih zborov. Zelo važno nalogo ima okrajni odbor, da napravi načrt za bodočo sezono. Ker stojimo na pragu pomladanske in letne sezone, zato je nujno, da se dekanijski odbori obnove in določijo prosvetni dan za dotično dekanijo oz. okraj. Glavna skrb dekanijskega predsednika je, da skrbi za predavanja. tečaje in prireditve. Podrobna navodila vam nudi poslovnik Prosvetne zveze od točke 131. do 141.
Razno
Tekom niajnika in junija se bodo [ vršile tekme za fantovske odseke in dekliške krožke. Ako imajo v tem oziru društva oz. njihovi odseki kako željo glede kraja in datuma, naj spo-roče nemudoma svoji Zvezi.
Prosvetni dan za Gorenjsko bo 5. julija v Št. \idu nad Ljubljano. I a dan proslavi Blaž Potočnikova čitalnica 70letnico svojega obstoja, je to najstarejša kulturna organizacija, ki f je včlanjena v Prosvetni zvezi. Ker F je ta dan tudi nedelja sv. Cirila in Metoda, bo združeno to slavje tudi s proslavo 1030 letnice smrti sv. Metoda. Društva naše lepe Gorenjske naj že pri prihodnji seji sklepajo, ali ne bi kazalo napraviti namesto običajnih majniških izletov skupen izlet v Št. Vid nad Ljubljano. Opozorimo društva na krasen prosvetni dom, s katerim se ponaša št. V id in k jer se bodo vršila razna zborovanja. V Št. Vidu stoji tudi knezoškofijska gimnazija, zavod sv. Stanislava, največji kuiturni spomenik nadškofa dr. A. I). Jegliča. Vse to si bodo društva lahko ob tej priliki ogledala. Vabila s podrobnim programom prejmejo društva pravočasno.
Ciril - Metodov kongres se bo vršil od 12. do 19. julija v Velehradu. Primerno je, da ob tej priliki poroma vsaj zastopstvo Slovencev na Vele-
li rad. Podrobne informacije glede romanja na Velehrad dobe društva, kakor tudi posamezni člani v pisarni Prosvetne zveze. Ljubljana, Miklošičeva cesta 7.
Prosvetna društva na Dolenjskem naj že sedaj mislijo, kako se bodo udeležila stiskih dni, ki bodo 13. in 16. avgusta. Ti dnevi bodo posvečeni verski obnovi v smislu sklepov odbora za evharistične kongrese v Jugoslaviji. Poleg lepih verskih svečanosti bo zaključna prireditev uprizoritev vjti-rija Kozjaka« na dvorišču stiškega samostana.
Ljudska knjižnica
Prosvetna zveza je izdala drugi tiskan imenik svoje Ljudske knjižnice. Imenik je razdeljen po jezikih in strokah. Prvi del obsega mladinske (slovenske, srbsko - hrvatske in nemške) knjige, katerih je okrog 1000. Slovenski oddelek za odrasle šteje blizu 6000 knjig. V znanstvenem delu so ekscerpirani tudi vsi važnejši članki iz revij in zbornikov, ki se nahajajo v Ljudski knjižnici. Hrvat-sko-srbski del šteje 900. nemški oddelek pa okrog 3600 knjig. Poleg tega je še v knjižnici okoli 900 čeških, ruskih. francoskih in italijanskih knjig. Vseli knjig je sedaj nad 12.000. \
imeniku je tudi seznani vseli ljudskih iger Prosvetne zveze. Imenik stane 15 Din ter se dobiva v uradnih urah, pa tudi po pošt i. Posebno ugodnost nudi knjižnica interesentom / dežele; izposojevalni rok velja namreč za te en mesec, ne da bi se zvišala izposojevalnina. V času od I. I. do 30. V. je bilo izposojenih 2987 slovenskih, 2518 nemških, 60 hrvatskih in 14 francoskih, skupaj 5584 knjig.
Glede vsebine knjig naj služi sledeče pojasnilo. Imenik je bil sestavljen po kartoteki. Tako se je vsled velikega števila knjig zgodilo, da je bilo vanj sprejetih tudi par knjig, ki ne spadajo v knjižnico. Te pa so bile večinoma že prej izločene, nekatere pa so bile izločene že med tiskanjem imenika.
Naposled bodi omenjeno, da Polom« ocl Zolaja ter Grof Monte Chri-sto« in ■ Trije mušketirji« od Dumasa Al. ne spadajo med prepovedane knjige. (Glej Gunčevič: Indeks za-branjenih knjiga«, str. 79.)
Knjižnica se stalno izpopolnjuje. I ako je bilo zadnji mesec nabavljenih nad 200 knjig, katerih naslovi so v naslednjem naznanjeni.
A. Mladinski spisi.
Adamič Arnošt: Dva mimo siniti. Roman
za mladino. 2800 a. Afanasjev: Ruske pravljice. 2792 a. Albreht Ivan: Začarana bukev. 1185 m. Aleluja. Velikonočne povestice. 2794 a. Bevk Franc: Mlada Zora. Narodne prip. pesmi. 2842 a. Tovariša. Povest. 895 m. Bitenc: Zlati čeveljčki. 2795 a. Brinar: Pohorske hajke in povesti. 2791 a. Cervantes-Flere: Don Kihot i/. Manče. 52 in.
Cvetje iz domačih in tujih logov. 5455 a 5-7. 5. Horatius-Sovre: Pismo o pesništvu.
4.	Jurčič: Jurij kozjak.
5.	Vodnik: Izbrano delo. 7. Jenko: Izbrano delo.
Deržaj Edo: Življenje hudobne kavke
Katke. 656m. Erjavec Fr.: Pod grajskim jarmom. Zgodovinske črtice. 1177 m. Erjavec-Flere: Slovenski pesniki in pisatelji. Izbrani spisi za mladino. 476 a 1-8. Fran Levstik: Izbrani spisi 476 a I. Matija Valjavec: Izbrani spisi. 4-76 a 2. Josip Stritar: Izbrani spisi. 476 a 5. Fran Erjavec: Zbrani spisi. 476 a 4. J. Kersnik: Zbrani spisi. 476 a 5. Starejše pesnice in pisateljice. 476 a k.
Flere: Slike i/ živalstva. 2790 a.
Prirodne slov. narodne pesmi. 2795 a. Gaspari: Sijaj, sijaj, solnčece! I!78m. Gorinšek D.: Maj. Pesmi /a deco. IIS5 m. Habberton: Helenina otroka. 2798 a. Hafner: Botra z griča. 894 m. Hladnik: Rešitev o pravem času. 1180 m.
Na valovili južnega morja. 1181 m. Jezernik: Princesa l/.a. 2796 a. Kardelj: Potovanje sko/i čas. _>44m. Kresnice. 9J6 in 5-7.
Kunčič: krojaček Veseljaček in druge
zgodbe. 2703 a 4. Kontler: Narodne pravljice iz Prekmurja. 470 a.
London: Joe med pirati. 871 m. Lorenzoni-Lesenjač: Cefizelj. 898 m. Miiderndorfer: koroške uganke in popevke. 1189 m. Milkovič. Medvedek Markec. 865 m. Novi Rod. "5-6. 1961) 5-6. Podlipnik: Jelarjevi čuvarji. 2858 a. Potokar: Pirhi. knjiga bolgarske mladinske proze. 2797 a. Robida: Da ste mi zdravi, otroci! 897 m. Pesmi o kraljeviču Marku. .2854 a. Rottmann: Sambo in Joko. 8(>l m 2.
Zgodba o \ rtismrčku in šilonoski. 286 m 2. Skulj: Sad jarčki. 924 m. Slikanice. 47 C 52. Vesela družba. — 55. Ringaraja. — 54. Poglejte nas. — 55. Lepa tovaršija. — 56. Staro in mlado. 57. Vlak prihaja. — 58. Po cesti proti mesti. — 59. Moji prijatelji. — 40. Čiv-čiv! — 41. Sneguljčica. — 42. Obuti maček. — 45. žena snežena. — 44. Domače živali. — 45. Igrajmo se. Dnevi radosti. — 46. Volk in sedem kozličkov. — 47. Dobri znanci. — 48. lanko in Metka. — 49. Pepelka. — 50. Otrok na prvem potovan ju. — 51. Vinko, počasi! — 52. Zlata leta. — 55. Mala slikanica. — 54. Ruska pravljica. — 55. Moji prijatelji. — 56. Robinzon. — 57. Mizica, pogrni se! 58. Mali pedenj-ček. — 59. Guliverjeva potovanja. —-60. A B. C. — 61. Mali palček. — 62-64. Pravljični vrtec. 1-1II. — 65. Das llolz-dorf. — 66. Seemann - llampelmann: Fiihr mich ein. — 67. Fiircht' mich nicht! Der Nachtvvachter von Donner-vvald.
St. F.: Cerkvica na skali. Plačilo sveta. I 184 m.
Thompson, Tita Lisica. 2841 u.
Tiran F..: Dušica. 900m.
Trošt: Moja setev. I-II. 69 a I-.'.
Litva: k ragul jčki. 1190 m.
Vzemi in beri: Tabu. Drzni pohodi preko
Oceanov. 895 m 1-9. Vodnik V.: Zbirka iz njegovih del. 1165 m. Vrabl: Čujte nas! m. Vrbnjakov: Pravl jice iz tujih logov. 2859 a.
Zamorski otrok. 899 m. Zimske urice. 2840 a.
NVagner: Poglejmo v Beneško Slovenijo. 881 ni.
Zupane: Bili so trije velikani. 765 ni.
Homsi-lieid: Blulicnder Selnice. I.cgonden. 3667 a.
Promber: Ncues Miidclionbuch. 364-5 a. Hattler: Katholisclier Kindergarten. 602 b
Jugdenfreund. 703.J). Musaens: Volksmiirchen der Deutsclien. 695 1).
A. III.
Cosmar: Schicksfile der Pnppe Wunder-
held. 1050 m. Liliencron: Kriegsnovellen. 1040 m.
B. Slovenski oddelek za odrasle. I.
Bevk: Izbrani spisi II. Kresna noč. Vihar.
3880 a.	i
Ingolič: Lukarji. Roman. 5881 a. Kranjr M.: Zaledje se prebuja. 285') a. Krasnovv: Pri podnožju božjega prestola. >564 a.
Mauriac: Kačja zalega. Iloman. 5565 a. Werl'el: Mladinska krivda. Roman. 5182 a.
V.
Prijatelj: Mesečnik. IX. 141 c.
VI.
Petančič: Miklova Z a Ta. Farna igra. 1179 m.
Aškerc: Mučeniki 28l2a. — Poslednji C eljan 2815 a. — Pesnitve. — V. Zbornik, is 14 a.
Barret-Brovvning: Porttigiški soneti. IIS7in. Fontaine-Hribar: Rasni. Mil. 554 a 1-5. Golar: Slov. balade in romance. 1182 m. Gradnik: Svetle samote. Pesmi. 2700 u. M. Elizabeta: Slava sveti liosti ji. 1186 m. Jarc M.: Novembrske pesmi. 2858 a. Klopčič: Preproste pesmi. 2.860 a. Kocbek: Zeml ja. 2856 a. Lamut: Breze in bori. 2857 a. Lirika. Slovenska sodobna. 5585 a. Merhar: Slomšek. 1102 ni. Murn-Aleksandrov: Izbrani spisi 2855 a. Pogačnik: Sinje ozare. I 101 m. Poljanec: Orač na Topoli. 1188 m. Slovenska pesmarica. 2855 a.
VIII. I.
Sušnik Fr.: Pregled svetovne literature. 2789 a.
llšeničnik A.: Knjiga načel II. Načela naravne živl jen jske modrosti. 5467 a I.
5.
Jeraj: Cerkvena zgodovina. 857 I). Karmel: Moja pot je varna. 1024 m. Lavtižar: šmarnice. Marijina božja pota. 3878 a.
Vreže Sv.: Slomškove šmarnice. 2788 a. Zaplotnik: Janez. Čebulj. misijonar \ Ameriki. 785 b.
4.
Hafner: Pesnikanje osončja po novem sistemu. Il76m.
5.
C.
Jammes Fr.: Klara d' Kllebereie. Roman
jed ne djevokje. 2275 a. Stanojevič: Nar. enciklopedija, lic l-IV. Naši vladari. 608 b 1.
D. Nemški oddelek. I.
Behrendt: Rdslein vvahrte sicli und starb 5865 a.
Chesterton: I homas von Aquin. 1567 a 16. Choromanski: Fifersucht und Medizin.
5882 a 1.
I)ie weifien Rriider. 5282 a 2. Conrad Jos.: Spaiinung (Napoleonroman)
1074 a 0. Diersch: Kamerad. 5577 a. Diirfler: Der Alpkonig. 2785 a.
Der Zvvingherr. 2786 a. Eckhel Anna: Nanni (ireliaftlliuber. 2845 a.
Die sieben Geier. 2844 a. Fontane: Vor dem Sturm. 5860 a. Freissler E.: Der Glockenkrieg. 5875 a. Frenssen: Die Wit\ve von llusum. 2625 a 5. Fiilop-Miller: Katzensmusik. 2785 a. Godin Ara.: Die Urtlbauerin. 2785 a. Greinz: Luter'm roten Adler. 1187. a. Haluschka: Das Liebeslied der Fran Mar-
qnise. 2840 a. Heinrich K.: Schloss Vierturin. 5871 a. Hilton J.: l in seliueigsamer lleld. 2846 a. Holenia L.: Die Anferstehung des Vlaltra-
vers. 5885 a. Hoechstetter: Kiinigskinder. 5842 a. Hiilsen H.: Fin llaus der Diimonen. 5874 a. Karlin Alnia: Der Giitze. Fin inystischer
Roman. 2055 a 2. Laubreaux: Wara. Fin Siidseeroman. 5870 a.
Lehne: leh hal)" dich lieb. — Seine kleine
Schvvester. 005 m. Lyttkens A.: Du muBt dir selbt helfen. 5846 a.
Menne Gl.: Ilelle Mauskis Liebe. 5847 a. Meyer C. Ferd.: Werke in 4 Biinden ">844 u 1-2.
Norbert Helene: Die alte Schudl. 5872 a Polley M.: Das neue llaus. 2847 a. Raabe W.: Der I lungerpastor. 5861 a. Rausse C.: Gliick niuss man haben. 2787 a. Rcese-Voss: Die unsichtbare Mauer Asi-
ens. Fin Japanroman. 5857 a. Rendl G.: Menschen im Moor. 5848 a. Renker G.: Vogel ohne Nest. Roman einer
Jugend. 2988 a. Reymont: Nil despeiandum. 5860 a Richter H.: Ilier spricht Siidost. 5840 a. Richl W.: Fin ganzer Mann. 5862 a. Rosa Fel.: Pastor Verden. Fin Ileidero-
man. 2508 a 12. Schaumann: Der Major. 5556a I. Schussen: Meine Steinauer. 5829a 4.
Der Roman vom Doktor Firlefanz. 5820 a 2.
Seeburg: Der I le\enrichter von VViirz-burg. 5858 a I.
Durch Naclit zum Licht. ">858 a 2. Die Nachtigal. 5858 a 3.
Seidl Ina: Der VVeg oline VVuhl. 342" a I. Skowronek: l)er Bruchhof. >876 a. Stach lise: Woli" dem. flor keine Fleimat liat. >870 a I. Non serviam. >870a. Storm: Novelten. >859 a 1-2. Wambrerhtsamer: lleut Grafen von C illv
und nimmermehr. >877 a. Wiechert: Der VVald. 284-5 u. Wilder: Dom llimtnel liin icli auserkoron. 2944 a 2.
Winkler-Fock: Die Elueli vor dem Gliick.
>864 u.
Zapp Arthur: Ein interessanter Mann. 994 m.
II. Kriminalni in detektivski romani.
A da ms H.: Der Dolch. 2765 a. Baxter: Der Blendcr. >>56 a. Braddy: Die fremden Giiste. 2764 a. D'Erigny S.: Die Dame «S«. 2765 a. Fletscher: Dio einzige Zeuge. 2766 a. Frdschel G.: Der Richter ohne Gnade. >873 a.
Jungl P.: Der Ritt in die Milile. 5868a. I Miiller-Leoni: Niiminer 18 rechnet ah.j >867 a.
Queen Eli.: Die Frauen um John Marco.l
2850	a.
Die siamesisehen Zwillinge. 2767 a. Ross B.: Die Zange. 2768 a. Rudor J.: Ein Mann \vird entlarvt. >850 a.I Schmitz K.: Sie irren. Ilorr Staatsanualt.l
2851	a.
Sharp: Mord in Berinuda. 2769a. Shore P. B.: Schufi in der Nacht. >866 a.I Soyka: Das Geheimnis der Akte K. 277(>a.l Thomas M.: Wanagas Geheimnis. 2848 u. J Tovver H.: Der stumme Riicher. 2771 a. Vandereook: Der Sumpf auf Triniddad.l 2772 a.
Vi ing G.: Die Spur im llafen. >865 a. I III. Humoristični romani.
Betsch: Narren im Schnee. 2782 a. Busch: Ma\ und Morit/. 856 1). Brovvne K.: Suši maeht alles. 2779 a. Damger M.: Beate fiihrt nach Nfcmte Carlo.
Holm: Schiitzenkiinig wird der Eelix.
2775	a. Lenox wirbelt durch die VVelt. 2774 a. Die llochzeitsinsel. 2775 a.
Kronberg M.: kiinig Kim von Kanada.
2776	a.
Rockenbach: Hausbuch neuen deutschen
llumors. 597 b. Segercrantz: Der Rivieradoktor >805 a. Srhussen: I ne spanische Reise. Ein Schel-menroman. >829 a 3.
Stolp Peter: llaus kiepergas. 2852 a.
Williamson: Seheik Bili. 27SI a.
Wodehouse: Vertauschte Rollen. 2778 a.
Wohl: Die goldene VVolke. 2780 a.
VI. I.
Fiirster W.: Alte und neue t r/iehungj 2011 a 12.
Lehmann Friedrieh: Peter Paul Rubens. Mensehen und Miichte des Barok. 594 I).
Longay Stepli.: Icli solite kaisorin Merilen. 592 b.
Ozanam: Ein Leben der l.iebe. >>68 a.
Sueton: Gaesaren leben. 589 1).
VI. 2.
Andrassy: [nteressensolidaritiit des Deutschtums und Ungartums. 678 b.
Baumberge: Blaues Meer und sclnvarze Berge. Volks- und Landscliaftsbilder aus Krain. Istrien. Dalmatien. Monte-negro. >>72 a.
Essad Bey: Z\volf Geheimnisse im kau-
_ kasus. >074 a.
|Piin/essin Hanum: Harem. >856 a.
IIm Kampl 11111 den Berg. Spannende Berg-erlebnisse. >852 u.
Ikarlin Alma: Der I odesdorn. Erlebnisse am Peru und Panama. 2955 a.
Ikircheil! C.: Polarkreis Siid — Polarkreis Nord. Als Walfisch — und Seelenfan-ger rund um Amerika. >845 a.
■Gilbert v. d. Maur: Die Jugosla\ven einst und jetzt I.. II. 591 h.
Il.amb Harold: Dschingiskhan, Beherrscher der Erde. 2439 a.
■	Mjiiberg E.: Durch die I ušel der Kopfja-
I ger. Abenteuer in Borneo. >855 a.
IMolir Adrian: Allermans Gast in Norvve-
I gen. >851 a.
iNokara: Die gelbe Gefahr. Japan und die
■	Erhebung der farbigen Viilker. 595 b.
Rikli: Am Rande der Sahara. >854 a.
Ross C.. Die ervvachende Sphinx. Durch
Afrika vom kap nacli kairo. 3845 a.
Trinkler E.: Das Land des Dalai - Lama. 5855 a.
Stratr B.: Der H eltkrieg 1914-18. 593 ab.
VValn Nora: Siifle Erucht - bittre Frucht China. 810 I).
VI. 3.
Daque E.: Aus der Urgeschichte der Erde und des Eebens. 598 b.
Lorenz: Viiter der Maschinen\velt. Unbe-kannte Erfinderschicksale. 599 b.
Wasmann: Die moderne Biologie. 854 1). Der kampf um das Ent\vicklimgspro-blem. 855 I).
Vsebina: f Luka Smolnikar. — Cerkev iu šport. — Pripravimo se na Slomškove praznike. — Zakon o zaščiti avtorskega prava. — -10 let katoliške delavske prosvete na Jesenicah. — Organizacija. — Razno.