Glasilo Občine Ormož Poštnina plačana pri pošti 2270 Ormož Številka 60, april 2023 Ormoške novice Foto: Ciril Ambrož Ormoške novice Gradnja vodovoda na ormoškem območju zaključena. Osnovna pogodbena vrednost (brez DDV) je ob podpisu pogodbe znašala 6.351.992,21 EUR. V oktobru je na podlagi zahtevkov nadzor izvajalcu del zaradi več del na projektu (asfalti, rekonstrukcije cest) priznal prilagoditve iz naslova nepredvi- Besedilo: Karolina Putarek/mag. Roman Rozman Foto: Karolina Putarek Gradnja vodovoda na ormoškem območju, ki jo sofinancirata Evropska unija iz Kohezijskega sklada in Republika Slovenija, gre h koncu. Gradnja se je začela v začetku junija leta 2021, in sicer s položitvijo prvih metrov vodovodnih cevi na Seniku, na meji med občino Ormož in Sveti Tomaž, na vodovodnem odseku Hajndl-Kostanj; zadnjih 12 metrov vodovodnih cevi je pa Komunalno podjetje Ormož položilo decembra lani na vrhu Huma ob hišni števili 7. V tem času poteka še nekaj manjših del na cestiščih, bankinah, na dovozih do hiš in podobno. Projekt Oskrba s pitno vodo v porečju Drave - 4. sklop - ormoško področje, za katerega so si Občine Ormož, Sveti Tomaž in Središče ob Dravi prizadevale že vse od leta 2014, ko so se z njim le uvrstile v nabor razvojnih programov v regiji Podravje, štejemo za enega največjih na ormoškem območju in prinaša izboljšanje javne storitve oskrbe s pitno vodo za uporabnike, priključene na vodovodni sistem Ormož. V okviru projekta so položili 28.050 metrov novih vodovodnih cevi večjih dimenzij med DN 300 in DN 100 iz nodularne litine. V sklopu projekta je bilo potrebno izvesti tudi veliko prevezav na obstoječe cevovode ter obnoviti v celoti preko 470 priključkov (od glavne cevi do vodomera) oz. okoli 1.500 metrov, kar predstavlja v osnovi okoli 8 % vseh priključkov na celotnem vodovodnem sistemu Ormož, kamor sodijo prebivalci občine Ormož, občine Središče ob Dravi in občine Sveti Tomaž. Ker nove vodovodne napeljave terjajo veliko zemeljskih del in tudi poškodb na cestiščih, so uredili in na novo asfaltirali vrsto cest in bankin. Nova pridobitev so vodohrani v Vičancih in na Humu ter nov vodohran Kostanj v občini Sveti Tomaž. V vseh treh vodohranih so že namestili strojno in elektro opremo. V Vičancih stoji novo prečrpališče, ki bo prebivalcem na tem območju omogočalo višje tlake v ceveh. Na Humu so zgradili novo hidroforsko postajo, v Pušencih pa sanirali prečrpalnico, ki ima novo strojno in elektro opremo. Obnovili so tudi stari vodohran na Hajndlu. Dela izvaja Komunalno podjetje (KP) Ormož in bodo kmalu denih del (ob upoštevanju več, manj in odpadlih del) in prilagoditve pogodbene cene iz naslova podražitev (po Obligacijskem zakoniku), ki znašajo 431.545,64 EUR. Pri podražitvah gre za materiale nabave cevi in asfaltov. Skupna vrednost vseh del se bo tako zaradi več del in podražitev za vse tri občine povišala, tako da bo končna vrednost del po izvedbi znašala 7.684.634,19 EUR brez DDV. Po občinah znaša ta delež 76 % Občina Ormož, 8 % Občina Središče ob Dravi in 16 % Občina Sveti Tomaž. Naložbo financirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Kohezijskega sklada (https://www.eu-skladi.si). Republika Slovenija sofinancira operacijo v višini 716.850,16 EUR Evropska unija iz Kohezijskega sklada sofinancira operacijo v višini 4.062.150,92 EUR. V tem času se Občine Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž že pripravljajo na naslednjo fazo obnove vodovoda, ki bo po prvih izračunih vredna 15 milijonov evrov. Projekti so pripravljeni, čakajo le še na primerne razpise iz nove finančne perspektive. Pogodba za sofinanciranje projekta na področju nepremične kulturne dediščine – Grad Ormož in park v arhitekturni, digitalni in hortikulturni preobrazbi, podpisana Besedilo: Karolina Putarek Foto: Karolina Putarek Sredi decembra minulo leto je župan Danijel Vrbnjak na ministrstvu za kulturo republike slovenije z ministrico dr. Asto Vrečko podpisal pogodbo za sofinanciranje projekta na področju nepremične kul- 2 turne dediščine GRAD ORMOŽ IN PARK V ARHITEKTURNI, DIGITALNI IN HORTIKULTURNI PREOBRAZBI. Občina Ormož je bila s projektom grad ormož in park v arhitekturni, digitalni in hortikulturni preobrazbi namreč uspešna na razpisu ministrstva za kulturo republike slovenije za sofinanciranje kulturnega projekta na področju nepremične kulturne Glasilo Občine Ormož, številka 60, april 2023 Ormoške novice dediščine, s katerim sledi cilju ohranjanja kulturne dediščine in preprečitvi škodljivih vplivov nanjo. Projekt v vrednosti 1.585.817,39 eur bo v obdobju 2023-2025 sofinanciran v višini 1.026.681,71 eur iz načrta za okrevanje in odpornost. V sklopu projekta bodo opravljena naslednja dela: zamenjava oken na stavbi gradu Ormož, revitalizacija in ureditev dostopnosti obrambnega stolpa ormoškega gradu, popravilo grajskih ur, nabava dveh zvonov, zasaditev parka in postavitev nove urbane opreme, interpretacija kulturne dediščine za potrebe povezovanja in oplemenitenja turistične ponudbe ter razvoj 6 novih turističnih produktov. Lepo pozdravljene drage bralke in dragi bralci, pomladni meseci nas že razvajajo s prijetnimi sončnimi žarki in prvi znanilci pomladi so že odcveteli. Za nami je tudi praznovanje slovenskega kulturnega praznika in dneva, ki je posvečen vsem ženam sveta, pred kratkim smo pa obeležili tudi materinski dan. Pred nami so že velikonočni prazniki. Res hitro se obračajo dnevi, tedni in meseci … Čas beži in mi mu slepo sledimo, saj nam ne preostane nič drugega. Pomembno je le, da ta čas preživimo tako, kot si sami želimo, čeprav je poleg vseh obveznosti, ki jih imamo, zelo malo prostega časa. A nekaj prostega časa se bo gotovo našlo, da prelistate prvo številko Ormoških novic v letošnjem letu. Ponosni smo na naše športnike in športnice, saj jim je bilo podeljenih kar 43 priznanj za uspehe, ki so jih dosegli v preteklem letu. Kar nekaj člankov so napisali v naših šolah in vrtcih in nam predstavili kaj počnejo in v katerih projektih vse sodelujejo naši otroci. Nismo pa pozabili tudi na Čurkarijado ki se je, kot vsako leto, dogajala v začetku meseca januarja, za nami je prav tako tudi pustovanje in pustna povorka, ki je potekala po ulicah našega mesta in prinesla veliko veselja in norčij. Ponosni smo tudi na stoto obletnico delovanja Lekarne Ormož. Torej, kar nekaj prijetnega in zanimivega branja se bo našlo. Pri pomladnih opravilih, ki so se že začela, vam želim veliko veselja in uspeha ob delu. Naj vam topli sončni žarki dajo čim več energije in volje. Ob prihajajočih velikonočnih praznikih vam pa želim veliko pisanih pirhov in lepih potic. Želim vam lepe, mirne in blagoslovljene praznike. Pred poletjem se pa spet oglasim. Alenka Lah, odgovorna urednica Kolofon Obvestila uredniškega odbora Uredniški odbor si pridržuje pravico spremembe naslovov, izbire in krajšanja člankov. Naslednja številka bo izšla predvidoma junija 2023. Prispevke lahko pošiljate v digitalni obliki ali na e-mail: alenka.lah@ormoz.si, lahko pa jih osebno prinesete na sedež Občine Ormož. Za morebitne informacije smo vam na voljo na telefonski številki 02/741 53 18. Izdajatelj: Občina Ormož, Ptujska c. 6, 2270 Ormož. Odgovorna urednica: Alenka Lah. Uredniški odbor: Nino Miličić, Klara Kosi, Nives Petek. Lektoriranje: Marinka Vnuk. Naklada: 4250 izvodov. Tisk: Tiskarna Ekart, d. o. o., Spodnje Jablane 19, 2326 Cirkovce, https://www.tiskarna-ekart.si/ Glede na predviden izid naslednje številke vas prosimo, da pošljete prispevke najkasneje do 26. 5. 2023. Prispevki naj bodo podpisani in opremljeni s fotografijo dogodka. Vsi prispevki so pred objavo lektorirani. Dosedanjim avtorjem prispevkov se zahvaljujemo za pomoč pri oblikovanju našega glasila in upamo na ponovno sodelovanje. Glasilo Ormoške novice je vpisano v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 1390. Glasilo prejemajo brezplačno vsa gospodinjstva v občini Ormož. Glasilo Občine Ormož, številka 60, april 2023 3 Ormoške novice Grad Ormož in park v arhitekturni, digitalni in hortikulturni preobrazbi Besedilo: Občinska uprava Foto: Občinska uprava O bčina Ormož je bila s projektom Grad Ormož in park v arhitekturni, digitalni in hortikulturni preobrazbi uspešna na razpisu Ministrstva za kulturo Republike Slovenije za sofinanciranje kulturnega projekta na področju nepremične kulturne dediščine. Projekt v vrednosti 1.585.817,39 EUR bo v obdobju 2023-2025 sofinanciran v višini 1.026.681,71 EUR iz Načrta za okrevanje in odpornost. Župan Danijel Vrbnjak je 15. 12. 2022 podpisal pogodbo z Ministrstvom za kulturo RS, z ministrico dr. Asto Vrečko. V sklopu projekta je načrtovana zamenjava oken na stavbi gradu Ormož, revitalizacija in ureditev dostopnosti obrambnega stolpa ormoškega gradu, popravilo grajskih ur, nabava dveh zvonov, zasaditev parka in postavitev nove parkovne opreme, interpretacija kulturne dediščine za potrebe povezovanja in oplemenitenja turistične ponudbe, razvoj 6 novih turističnih produktov. Z uresničitvijo predmetnega projekta bo Občina Ormož sledila cilju ohranjanja kulturne dediščine in preprečitvi škodljivih vplivov nanjo. Z izkoriščanjem potenciala kulturne dediščine se bo v občini okrepil gospodarski, turistični, družbeni in trajnostni razvoj. Ponovoletno srečanje z županom Občine Ormož Besedilo: Občinska uprava Foto: Občinska uprava V petek, 20. januarja, se je na povabilo župana Danijela Vrbnjaka na ponovoletno srečanje odzvalo okrog 400 gostov, med katerimi so bili gospodarstveniki, predsedniki društev, zaposleni v občinski upravi in javnih zavodih, člani občinskega sveta, predstavniki krajevnih skupnosti, župani sosednjih občin, poslanec Državnega zbora RS in mnogi drugi, ki sooblikujejo občino Ormož. Srečanje je potekalo v športni dvorani na Hardeku. Program je povezoval Peter Kirič, za uvodni del programa je poskrbel band Gimnazije Ormož, vse zbrane je nagovoril župan, za zabavni del so pa poskrbeli komiki v predstavi Jurija Zrneca z naslovom Avdicija. Po uradnem delu je sledilo druženje s pogostitvijo, na katerem so se izmenjala marsikatera mnenja, izkušnje in ideje. TISKOVNA KONFERENCA: 750 let Ormoža Besedilo: Občinska uprava Foto: Občinska uprava V občini Ormož v letu 2023 praznujemo visok jubilej, 750-letnico prve omembe Ormoža. Prvič se ime naselbine Holermuos omenja v listini iz leta 1273. Ta čas, ko se prvič omenja Ormož, je bil čas bojev za vzhodno mejo med ogrskimi kralji 4 in salzburško nadškofijo, zato je že leta 1293 Ormož dobil iz strateških razlogov trške pravice, leta 1331 pa mestne pravice. Tako je v mesecu januarju potekala tiskovna konferenca, na kateri so sodelovali župan Občine Ormož Danijel Vrbnjak, direktor Javnega zavoda TKŠ Andrej Vršič in predstavnica Pokrajinskega muzeja Ptuj - Ormož Nevenka Korpič. Prisotni so širši javnost predstavili zgodovinska dejstva, pomembnost in prireditve ob jubileju 750 let Ormoža. Prav tako je bil javnosti predstavljen logotip 750 let Ormoža. Glasilo Občine Ormož, številka 60, april 2023 Ormoške novice Večje investicije v letu 2023 Besedilo: Občinska uprava Foto: Občinska uprava Večje izvedene investicije Rekonstrukcija cevovoda v Pavlovskem vrhu HŠ 52-58, gradnja meteorne kanalizacije Oskrba s pitno vodo v porečju Drave 4. sklop - Ormoško področje Energetska sanacija stavbe Občine Ormož z UE Ormož Večje investicije v izvajanju Rekonstrukcija vodovoda DN 110 Strjanci 31-Bresnica 85 Nadgradnja zbirnega centra Dobrava Ureditev opornega zidu in ograje pri pokopališču Ormož Izgradnja dvigala k stavbi Občine Ormož z UE Ormož Dozidava in ureditev okolice mrliške veže Kog Rekonstrukcija kotlovnice v vrtcu Ormož Priprava projektne dokumentacije za ureditev Ekonomsko poslovne cone Glinokop, nakup zemljišča za ureditev stanovanjske soseske v Ormožu ob Raičevi ulici, sofinanciranje obnove mostu na odvodnem kanalu HE Formin pri Veliki Nedelji, prestavitev SVK naprav v varovalnem progovnem pasu železnic v Ivanjkovcih. Večje investicije v pripravi Sanacija plazu na javni poti 804 484 v Veliki Nedelji, sanacija plazu na lokalni cesti 302 091 Ormož-Ivanjkovci v Litmerku, izgradnja betonske škarpe ob lokalni cesti 076 031 v Podgorcih, prestavitev SVK naprav v varovalnem progovnem pasu železnic v Ivanjkovcih. Glasilo Občine Ormož, številka 60, april 2023 5 Ormoške novice Ko se v očeh zaiskri Besedilo: Danica Rižnar, prof., in Roman Bobnarič, prof. Foto: Danica Rižnar, prof., in Roman Bobnarič, prof. N a OŠ Ormož smo v mesecu februarju z učenci 1., 2. in 3. razreda veliko časa posvetili spoznavanju novih tehnologij in računalniškega razmišljanja. Vsak oddelek je namreč imel svoj dan robotike. Mogoče bi se tukaj kdo hitro vprašal, kaj pa lahko učenci počnejo, saj so roboti stvar, ki je v našem življenju ni nikjer, so stvar iz filmov o izmišljeni prihodnosti, so stvar, ki je v bistvu igrača … Vsem tem dvomom lahko podamo enostaven odgovor – iskanje rešitev problemov je zelo dober način, kako se učiti nove stvari. Lahko se jih učimo s knjigo, lahko se jih učimo s poslušanjem, pa še kako. A žal v šoli ugotavljamo, da je to postalo premalo. Učenci potrebujejo še več, ker radi ustvarjajo, radi delajo stvari z rokami, radi poskušajo in eksperimentirajo. Ob tem pa danes vidimo, da računalniki počasi prodirajo v vse kotičke našega življenja. Počasi se pojavljajo tudi tam, kjer si nikoli nismo predstavljali, da bi jih bilo sploh mogoče srečati. Zato se že nekaj časa trudimo razvijati računalniško razmišljanje – pa ne, da jih učimo popravljati računalnike ali kaj takega. Računalniško razmišljanje je reševanje problemov, je razmišljanje o problemih malo drugače, je razmišljanje o tem, kako najučinkoviteje rešiti probleme. In zakaj si pri tem ne bi pomagali z roboti? No, učence od 1. do 3. razreda je zato obiskal Kubo. Pravzaprav jih je obiskalo 10 Kubov. Kubo je majhen robotek, ki ga lahko na zelo enostaven način vodimo, da rešuje enostavne probleme. Lahko rešuje tudi zahtevnejše, a bo počakal, da učenci postanejo starejši in modrejši. Tokrat so se učili enostavnega razmišljanja o problemih v prostoru, kako jih poenostaviti, kako uporabiti osnovne korake reševanja in kako pri tem uživati. Na OŠ Ormož si želimo, da bi vsi lahko videli iskrice v očeh otrok, ko je Kubo zaživel ob vklopu. Kubo: Tako majhen in toliko veselja Z žirafo Živo v novo leto Besedilo: Janja Škrlec Foto: Janja Škrlec V novo leto smo v naših dveh vrtcih Miklavž pri Ormožu in Kog zakorakali s polno paro. V januarju smo izvedli projekt Bralne pismenosti, skozi katerega smo se še podrobneje kot že sicer dotaknili razvoja govoril otrok, izgovorjavi posameznih glasov preko različnih iger, sestavljanju zgodb na podlagi različnih sličic, s čimer smo razvijali našo domišljijo in bogatili besedni zaklad. V neizmerno pomoč nam je bila ŽIRAFA ŽIVA iz knjige A. Giles – Žirafe ne znajo plesati, z zgodbo katere se je lahko poistovetil marsikateri otrok. Živa namreč ni znala plesati kot ostale živali džungle, a ob petju ptic, žuborenju potoka in šumenju vetra je tudi ona našla svoj ples. Tako kot mi, ki smo plesno zaključili projektni teden ob pomoči Špele Dovečar in Domna Rotarja. Iz enega projekta smo skočili že v drugi projekt Destinacija dediščine Jeruzalem. Z avtobusom smo se popeljali v Ormož, katerega smo tudi podrobneje spoznali. Si ogledali ormoški grad, TIC, pokrajinski muzej in se nato odpravili še na občino, kjer nas je prijazno sprejel župan Danijel Vrbnjak. V naslednjih dneh smo se iz Miklavža podali na Kog in si ogledali Košarkino hišo ter druge znamenitosti. Gostili smo tudi Kmečke žene s Koga, s katerimi smo spekli odlične zlevenke in jabolčne pogače. Zadnji dan projekta smo si pa ogledali Ormoške lagune, kjer smo uživali v neokrnjeni naravi. Komaj smo zaključili ta projekt, je bil pred nami že pust. Podrobneje smo spoznali masko kurent in se seveda družili z našimi 6 kurenti iz Miklavža. Po večdnevnem rajanju v vrtcu, kjer smo se igrali razne »cirkuške igre«, smo si nadeli kostume likov iz knjige Kdo je napravil Vidku srajčico. Tako smo se ovčke, pajki, grm, raki in ptički ter seveda naš Videk podali najprej na pustno povorko v Središče ob Dravi, kjer smo osvojili prvo nagrado med vrtčevskimi skupinami, na pustni torek se pa še uspešno predstavili na povorki v Ormožu. Ob tem bi se zahvalili vsem, ki so v teh projektih sodelovali z nami in popestrili naše dogajanje. Z Vidkom pa nadaljujemo tudi v prihodnje, saj v mesecu marcu pripravljamo predstavo za starše, tako da se pestro dogajanje v vrtcu Miklavž in Kog nadaljuje. Glasilo Občine Ormož, številka 60, april 2023 Ormoške novice Mednarodni dan redkih bolezni Besedilo: Eva Lorenčič Z namenom širjenja ozaveščenosti o redkih boleznih in podpori malim bolnikom smo v VIZ Vrtcu Ormož, enoti Ormož, 28. februarja obeležili mednarodni dan redkih bolezni. Letos smo se pridružili akciji Srčna pisma za male borce, ki jo organizira Društvo Viljem Julijan. V akciji so sodelovale vse skupine enote Ormož. Izmed zgodb otrok z redkimi boleznimi, ki so objavljene na spletnih straneh društva, so otroci izbrali tiste otroke, ki jim bodo pisma namenili. Mlajši otroci so pisma vizualno uredili, starejši otroci so pa, s pomočjo vzgojiteljic, vanje zapisali misli in spodbudne besede. Pisma bodo preko društva posredovana otrokom z redkimi boleznimi. Ob ustvarjanju srčnih pisem so otroci v torek, 28. februarja, prebirali slikanice na temo drugačnosti, ustvarjali na temo drugačnosti, preko asan joge spoznavali vrednote, ki jih imajo otroci z redkimi boleznimi, se igrali z rdečimi baloni, se z njimi sprehodili po mestu ter jih nekaj izobesili na terasah igralnic in na trgu. Mladi raziskovalci OŠ Ormož pomagajo gibalno oviranim osebam Besedilo: Mateja Brumen Štibler, prof. Foto: arhiv OŠ Ormož N a OŠ Ormož trije mladi raziskovalci (Jure Kosi, Jan Štibler in Uroš Bauman) pod mentorstvom učiteljic Mateje Brumen Štibler in Darje Horvat raziskujejo, ali je mesto Ormož prijazno gibalno oviranim osebam. Raziskovanje so pričeli z raziskovalnim sprehodom skozi mesto, na katerem so opazovali in iskali ovire, na katere lahko gibalno ovirane osebe na invalidskem vozičku naletijo. Opazili so neznižane robnike, stopnice ter vhode v objekte, ki bi jih bilo treba nadomestiti s primernimi klančinami. Pripravili so tudi spletni anketni vprašalnik, v katerem so ugotovili, da prebivalci mesta opažajo, da mesto Ormož ni preveč prijazno do oseb z gibalno oviranostjo. Pričeli so razmišljati, na kakšen način bi lahko tudi sami pripomogli k temu, da bi mesto Ormož postalo mesto po meri invalidov. Med brskanjem po spletu so naleteli na članek o klančini iz lego kock, kakršne izdeluje nemška invalidka Rita Edel. Ker sami zelo radi ustvarjajo z lego kockami, so se odločili, da sestavijo klančino, ki bo osebam na invalidskem vozičku omogočila dostop na do sedaj nedostopnem mestu. Najprimernejši prostor za postavitev klančine se jim je zdel vhod v Zavod za turizem, kulturo in šport Ormož. Idejo o klančini so najprej zasnovali s pomočjo programa SketchUp-3D, njihovo vodilo je pa bilo iz lego kock zgraditi klančino, po kateri se bodo osebe na invalidskih vozičkih brez težav zapeljale v Zavod za turizem, kulturo in šport Ormož. Dela so se lotili z navdihom in željo po uspehu. Potrebovali so dovoljenje župana Občine Ormož, Danijela Vrbnjaka, ki jim je z veseljem prisluhnil. Nad njihovo idejo je bil navdušen in jim ponudil tudi finančno pomoč za nabavo lego kock. Idejno zasnovo so skozi intervjuje predstavili še Javnemu zavodu za turizem, kulturo in šport Ormož, Varstveno delovnemu centru Ormož, Društvu invalidov Ormož ter Obrtni zbornici Ormož. Povsod so prejeli navdušenje in podporo. Spletni anketni vprašalnik, namenjen lokalnim podjetnikom, je pa potrdil, da bi bilo klančino iz lego kock mogoče tudi tržiti. Trije mladi raziskovalci sedaj pridno gradijo klančino in se trudijo, da bi do konca meseca marca svojo klančino predali v uporabo Javnemu Zavodu za turizem, kulturo in šport Ormož, kar bo gibalno oviranim osebam omogočilo dostop do željenih lokacij in informacij. Klančin iz lego kock v Sloveniji še nihče ne izdeluje, zato je njihova ideja inovativna, ker bo pa v samo klančino vpisan tudi logotip Jeruzalem Slovenija, bodo mladi raziskovalci poskrbeli še za dodatno promocijo naše turistične destinacije. Glasilo Občine Ormož, številka 60, april 2023 7 Ormoške novice Med drugim tudi najuspešnejša šola na področju športa Besedilo: Tina Zadravec Foto: arhiv OŠ Ormož Z mesecem januarjem so učenci odločno zakorakali v drugo polovico šolskega leta 2022/2023, ki je na Osnovni šoli Ormož ves čas pestro in zelo aktivno. Ob pridnem nabiranju znanja se je končalo 1. ocenjevalno obdobje, osmo in devetošolci so pa tako vsak dan bliže pomembnim odločitvam glede svoje poklicne prihodnosti, zato je šola tudi letos v mesecu januarju odprla vrata različnim srednjim šolam in dijaškim domovom podravske in pomurske regije, ki so učencem na Tržnici poklicev ponujali odgovore na številna vprašanja glede poklicne prihodnosti. Da imajo že osnovnošolci veliko zamisli in tudi podjetniških idej, dokazujejo mladi raziskovalci in podjetniki, ki jim ormoška šola že nekaj desetletij nudi odlično mentorsko podporo. Podjetništvo učence zelo pritegne. Na šolskem podjetniškem tekmovanju se je predstavilo 10 ekip. Strokovna komisija je izbrala najboljše tri: 1. mesto Smart Bin (Tim Šoštarič, Jaka Vaupotič, Lan Žalar, mentorici mag. Maja Korban Črnjavič in Nina Rajh), 2. mesto Cvetka (Katarina Bezjak in Neža Luknjar, mentorica Janja Rudolf) ter 3. mesto Segni v tünko (Nana Voršič, Olivia Vočanec, Eva Pižeta, Maša Rajh in Taja Arnuš, mentorici Urška Stanko in Stanka Hebar). Februarja je potekal Podjetniški izziv za mlade v organizaciji ZRC Bistra Ptuj, kjer so se predstavile vse tri zmagovalne ekipe in med 10 predstavljenimi idejami si je ideja Segni v tünko prislužila nagrado občinstva. Marca se pa obeta še podjetniško tekmovanje Popri v Velenju, kamor sta bili ekipi Cvetka in Smart Bin izbrani v polfinale med 38 ekipami. Z roko v roki s podjetništvom pa na šoli poteka uveljavljena raziskovalna dejavnost. Devetošolci Jure Kosi, Jan Štibler in Uroš Bauman raziskujejo na področju Arhitekture, gradbeništva in prometa in pod mentorstvom učiteljic Mateje Brumen Štibler ter Darje Horvat pripravljajo nalogo z naslovom Lego rampa, na področju Elektrotehnike, elektronike in robotike raziskuje in razvija svojo podjetniško idejo Pametni koš (Smart Bin), že ustaljena ekipa devetošolcev (Tim Šoštarič, Jaka Vaupotič in Lan Žalar) pod mentorstvom Maje Korban Črnjavič in Nine Rajh, osmošolke Taja Arnuš, Maša Rajh in Nana Voršič so pa pod mentorstvom Stanke Hebar in Urške Stanko svojo podjetniško idejo Segni v tünko razvile tudi v raziskovalno nalogo. Vse tri raziskovalne naloge čaka še predstavitev v okviru Regijskega srečanja mladih raziskovalcev Spodnjega Podravja in Prlekije, ki bo pod okriljem ZRS Bistra Ptuj potekalo v marcu. Mesec kulture so na OŠ Ormož pričeli s proslavo ob 8. februarju, ki je po zamisli mag. Mateje Meško skozi izbrano besedo, glasbo ter ples učence popeljala v sredico kulturnega zavedanja ob spominu na 750. obletnico omembe mesta Ormož. Tudi na kulturnem dnevu, ki so ga izvedli za učence od 1. do 9. razreda, so počastili materni jezik ter njegovo bogastvo, ki živi in se rojeva skozi umetnostna besedila. Tudi zato šola že nekaj let sodeluje s Knjižnico Franca Ksavra Meška Ormož v okviru projekta Rastem s knjigo, ko se med knjižne police ormoške knjižnice podajo sedmošolci, vsak od njih se pa domov vrne z dragocenim knjižnim darilom. Svojevrstna kulturna poslastica je obisk gledališča in tako so se šestošolci odpravili v SNG Maribor na ogled predstave Kekec, učenci 3. VIO pa na mariborsko II. gimnazijo na ogled Figarove svatbe. Domač kraj in njegovo tradicijo pa na šoli podpirajo tudi z udeležbo na pustni povorki skozi mesto Ormož. Na letošnji pustni torek so se v spremstvu učiteljic tja odpravili 8 našemljeni učenci 1. in 2. VIO v okviru Razširjenega programa (Rap), vsem učencem na šoli so pa pustni dan polepšali ormoški kurenti, ki so v dopoldanskem času preplavili šolo. Vzgojno-izobraževalno delo na šoli vedno vključuje tudi osveščanje o varni rabi interneta, zato so se učenci 6., 7. in 9. razreda 16. februarja priključili največjemu vseslovenskemu kvizu o varni rabi interneta, ki sta ga organizirala A1 Slovenija in zavod Varni internet, in s tem pripomogli k osvojitvi Guinnessovega rekorda za največji spletni kviz na svetu. V tem času so se osmošolci mudili v zimski šoli v naravi. Lanska epidemija koronavirusa je namreč onemogočila izvedbo zimske šole v naravi na Rogli za 7. razred, zato je v letošnjem šolskem letu šola izvedla kar dve – najprej torej za učence 8. razreda, teden kasneje pa še za sedmošolce. Gostitelj je bil CŠOD Cerkno in to prav v pustnem času – času »lavfarije«. Smučišče Cerkno je učencem ponudilo idilično sončno zimsko vreme in dobre pogoje za smučanje. Obe generaciji sta se naučili varno spustiti po smučišču in uporabljati smučarske naprave (vlečnica, sedežnica), v Cerknem so pa učenci začutili tudi tradicionalno cerkljansko pustno rajanje. Presrečni, da so se utrdili še v enem športu, so se učenci varno vrnili nazaj v šolo, ki se je prav v teh dneh veselila priznanja za najuspešnejšo šolo na področju športa v občini Ormož za leto 2022, ki ga je prejela na prireditvi Športnik leta 2022. Naši učenci so se v minulem letu izkazali v atletiki, krosu in strelstvu, tako na domačih kot na državnih tekmovanjih. Njihovi ponosni mentorji – Marjana Ozmec, Simona Jurčec ter Aleš Jurčec – pa jih suvereno bodrijo tudi na letošnjih tekmovanjih na številnih športnih področjih. Tako so na OŠ Ormož želeli organizirati področno tekmovanje v nogometu za starejše učence in 24. januarja so se na Hardeku izkazali kot gostitelji z glasno spodbudo s tribun, borbeni nogometaši, ki so zastopali barve OŠ Ormož, so si pa s pošteno in simpatično igro priborili prvo mesto ter uvrstitev v državni četrtfinale. V četrtfinalu državnega prvenstva v rokometu za učence letnika 2008 in mlajše so pa ob nesporni borbenosti in srčni igri ormoških fantov, v pomanjkanju športne sreče, morali čestitati ekipi OŠ II. Murska Sobota za uvrstitev v državni polfinale. Na ciljni ravnini zadnjega trimesečja šolskega leta bo na šoli še bolj pestro, zato ste vabljeni, da redno spremljate spletno ter FB stran OŠ Ormož ter vedno aktualno mesečno TV-oddajo Ormožanček TV, dostopno na spletu ter na KTV Ormož. Smučarski pozdrav sedmošolcev Glasilo Občine Ormož, številka 60, april 2023 Ormoške novice Do sedaj … epsko … ogajanje na OŠ Miklavž pri Ormožu Na Osnovni šoli Miklavž pri Ormožu smo aktivno vstopili v novo leto. Že od januarja potekajo številne aktivnosti in dogodki, ki popestrijo šolske dni, učencem pa ponujajo priložnost za nabiranje novih izkušenj. Kmalu po novoletnih počitnicah smo organizirali Tržnico poklicev in se po premoru zaradi epidemije COVID-19 s srednjimi šolami ponovno družili v živo. Učenci in njihovi starši so imeli priložnost spoznati 20 različnih srednjih šol in njihove izobraževalne programe, dva dijaška domova in Slovensko vojsko. Sledilo je športno sobotno druženje, ki smo ga namenili šolskemu tekmovanju v nogometu. Za prikazano angažiranost in prizadevnost si učenci zaslužijo veliko pohvalo. Vzdušje so s spodbujanjem dopolnili starši in drugi navijači. Ob slovenskem kulturnem prazniku je Osnovna šola Miklavž pri Ormožu skupaj s Kulturno turističnim društvom Miklavž pri Ormožu pripravila osrednjo proslavo. Dokaz, da nam je mar za naš jezik, našo pesem in našo kulturo, je bila polna dvorana pri Miklavžu. Nastopili so pevci mešanega pevskega zbora KTD Miklavž pri Ormožu, dekliški pevski zbor OŠ Miklavž pri Ormožu, kvartet iz sedanjih in bivših učencev naše šole ter učenci z recitacijami in deklamacijami. Župan Občine Ormož Danijel Vrbnjak je na prireditvi podelil plakete in značke posameznikom, ki so v preteklem letu zaznamovali kulturno dejavnost. Po prireditvi so pa za domače dobrote poskrbele gospodinje KTD Miklavž pri Ormožu. mem povprašajo zaposlene o tistem, kar jih zanima. Ob tej priložnosti se vsem gostiteljem iskreno zahvaljujemo za sprejem in gostoljubnost. Več kot dvajset tisoč slovenskih osnovnošolcev je 16. februarja na pobudo A1 Slovenija in zavoda Varni internet sodelovalo v vseslovenskem spletnem kvizu na svetu in z njim osvojilo Guinnessov rekord! Kviza o varni rabi interneta se je udeležilo skoraj 200 slovenskih osnovnih šol, med njimi tudi naša šola. Učenci so poleg nepozabnega doživetja pridobili dragoceno znanje, ki jim bo pomagalo pri varnejšem spletnem življenju. Kviz je nadgradnja projekta Spletne brihte, s katerim organizatorja že dve leti otroke izobražujeta za varno in odgovorno rabo spleta in digitalnih tehnologij. Pustni torek je bil še posebej norčav. Na pustni povorki na Kogu so se predstavili otroci iz vrtca, učenci prvega triletja iz Miklavža ter učenci kogovske šole. Na šoli je prav tako potekal izbor najboljših mask. Predstavniki razrednih skupnosti so izbirali najboljšo masko in podelili sladke nagrade. Zimo so prišli preganjat tudi kurenti. S tem pa februarskih aktivnosti še ni bilo konec. Sledili so plavalni dnevi v notranjem ormoškem bazenu. Učenci od prvega do devetega razreda so nadgrajevali in osvežili plavalne spretnosti. Seveda je ostalo dovolj časa tudi za zabavne vodne igre. Dolgo pričakovana zimska šola v naravi je prinesla snežne radosti, kot si jih lahko le želimo. Nizke temperature in idealne razmere na smučišču so učencem petega razreda omogočale piljenje smučarske tehnike. Ti so hitro osvajali tudi druge veščine, zato so sidra in krožci kmalu postali pravi zavezniki. Smučarsko znanje je ob zaključku bilo že tako dobro, da so se učenci pomerili v pravi slalomski tekmi. Učenci so si prosti čas popestrili z igranjem Proslava ob kulturnem prazniku 2023 Pustovanje 2023 Za učence šestega, sedmega, osmega in devetega razreda smo pripravili dan dejavnosti To bo moj poklic. Namen dneva je bil, da se pobliže seznanijo z določenimi poklici, in sicer na delovnih mestih različnih poklicev. Med obiskanimi organizacijami so Avtocenter Ormož, Komunalno podjetje Ormož, Žiher hiše, Center Jurkovič, Trgovina Mihaela, Frizerski salon Danica, kozmetični salon LeOna, Občina Ormož, Nova KBM Ormož, Okrajno sodišče Ormož, Center starejših občanov Ormož in Knjižnica Ormož. Dan smo zaključili na Gimnaziji Ormož, kjer so o samem šolanju na gimnaziji svoje povedale še dijakinje. Gotovo organizacija takšnega dne prispeva k temu, da si učenci o poklicih ustvarijo bolj objektivno sliko, hkrati pa dobijo priložnost, da na kraju sa- bowlinga in raziskovanjem narave na nočnem pohodu. Gledališčniki 7. in 8. razreda so se 8. marca premierno predstavili na Območnem srečanju otroških gledaliških skupin v Ormožu. S predstavo Dežela Velike tovarne besed so opozorili na številne težave, ki tarejo ta svet. Posebnost predstave je, da nima veliko teksta, kljub temu pa ohranja močno sporočilnost. Istoimenska pravljica je nudila okvir za improvizacijo, s katero so učenci pokazali veliko mero kreativnosti. Lučka Perc je prispevala zanimive ilustracije in animacije, Leon Lah je poskrbel za glasbeno opremo in montažo, Simona Klasinc pa za režijo. V aprilu se bodo predstavili domači publiki na gledališkem večeru v Miklavžu. Vljudno vabljeni! Besedilo: Tjaša Šnajder Foto: Davorin Arnuga in arhiv OŠ Miklavž pri Ormožu D Glasilo Občine Ormož, številka 60, april 2023 9 Ormoške novice Povzetek pred pomladjo Besedilo: Renata Bezjak Foto: Lenka Keček Vaupotič, arhiv Gimnazije Ormož P reden nas pobožajo prvi pomladni sončni žarki, smo si na Gimnaziji Ormož privoščili še en “pogled nazaj”, na zimski čas od decembra do začetka marca. Najprej smo, kot smo napovedali v prejšnji številki, 10. decembra gostili srednješolski debatni turnir. Izkazali smo se kot izjemni gostitelji, hkrati pa dosegli tudi krasne rezultate – ekipno smo bili drugi, Maruša Ftičar Leskovar pa je bila razglašena za najboljšo govorko slovenskega dela turnirja. V decembru smo sodelovali še na Severolandiji, kjer smo obiskovalce razvajali z glasbo in s peko palačink, dijaki obeh 4. letnikov so se pa v zadnjem mesecu leta odpravili na izlet v predbožični Zagreb in obiskali Muzej krapinskih neandertalcev. Gimnazijski bend je izkazal svojo dobrodelnost in nastopil na koncertu Ali veš, kako te imam rad v Domu kulture Ormož. Leto 2022 smo zaključili s projektnimi dnevi programa predšolska vzgoja in prireditvijo ter trivia kvizom v šolski telovadnici. Januar nam je prinesel najprej ogled čudovite, a pretresljive razstave 6.000.000 ladjic za 6.000.000 žrtev v Mariboru. Sledili so projektni dnevi za program zdravstvene nege, ki smo jih skupaj s številnimi zunanjimi sodelavci posvetili zdravemu življenjske- mu slogu. Dijake 4. letnika smo pospremili na Informativo v Ljubljano, kjer so lahko nabrali informacije glede nadaljevanja svoje študijske poti, vsi dijaki so si pa v Ljutomeru ogledali muzikal Figarova svatba, ki so ga uprizorili njihovi vrstniki iz II. gimnazije Maribor. Takoj po zimskih počitnicah smo preživeli čudovito noč z dijaki 4. letnikov – njihov maturantski ples. Kot se za tak dogodek spodobi, ni manjkalo smeha, plesa, emocij, presenečenj. Dijaki in njihovi starši ter delavci šole smo se strinjali, da smo preživeli zares nepozabne skupne trenutke. Ko smo si ravno malo oddahnili, so bili tukaj že informativni dnevi. V vseh treh terminih je naše tri izobraževalne programe 10 SPLOŠNE GIMNAZIJE, PREDŠOLSKE VZGOJE in ZDRAVSTVENE NEGE obiskalo okrog 130 radovednih osnovnošolcev, ki so zadovoljni odhajali od nas. Naši dijaki so jim pokazali svojo kreativnost in pripadnost naši šoli, jim predstavili utrip šolskega vsakdana in poklepetali z njimi. Zimo smo želeli še malo užiti, zato smo organizirali še zimski športni dan, na katerem so dijaki lahko izbirali med številnimi aktivnostmi smučanje, tek na smučeh, drsanje, bowling, woop, plezanje. V februarju smo na šoli pripravili tudi 6. srečanje medgeneracijskega učenja z naslovom Zaplešimo skupaj. Ob druženju z gosti iz VDC in Društva upokojencev smo se spoznavali ob gibanju. Dijaki 2. letnika predšolske vzgoje so prikazali različne banse (otroške pesmi, pri katerih besedilo spremljajo ponazoritveni gibi). Hitro smo se jih vsi udeleženci naučili in se pri tem zelo zabavali, nato pa ob glasbi v manjših skupinah ustvarjali tudi svoje gibalno-plesne kreacije. Na koncu smo se okrepčali s sadnimi prigrizki in željo po ponovnem snidenju. Mesec februar so zaključili debaterji, ki so ponovno dokazali svojo kvaliteto – na turnirju na I. gimnaziji v Mariboru je Lina Šnajder postala najboljša govorka slovenskega dela turnirja, Filip Kirič drugi najboljši govorec med novinci, ekipno so pa Lina Šnajder, Filip Kirič in Maruša Ftičar Leskovar dosegli 2. mesto. Mesec marec je postregel s kar nekaj zanimivimi dosežki naših dijakov. Že četrto leto zapored so dijaki sodelovali na podjetniških delavnicah. Letos so štirje dijaki tako izpilili svoje poslovne ideje, da so se udeležili tekmovanja Podjetniški izziv za mlade 2023 – sekcija dijaki, ki sta ga organizirala ZRS Bistra Ptuj in Šolski center Ptuj ob podpori Gimnazije Ptuj, Mestne občine Ptuj in Manager kluba Ptuj. Komisija je ocenjevala izvirnost in poslovno dorečenost idej ter njihovo predstavitev. Filip Kirič in Anej Žalar sta z idejo SmartCharge navdušila komisijo in dosegla 1. mesto. Zamislila sta si vložek za čevelj, s katerim medtem ko hodimo, proizvajamo električno energijo, le-to pa lahko uporabimo za polnjenje pametnih naprav v naravi. Tudi Žanamari Kaloh in Veronika Viher sta odlično predstavili idejo o naravnem zdravilišču Natural Spa Resort. Obe ekipi sta se uvrstili na polfinalno tekmovanje podjetniških idej mladih POPRI, ki ga organizira Primorski tehnološki park. Glasilo Občine Ormož, številka 60, april 2023 Ormoške novice Dijaki Gimnazije Ormož že vrsto let sodelujejo tudi na tekmovanju Ekokviz, kjer se pomerijo v poznavanju okoljskih tem. Letos so odgovarjali na vprašanja iz štirih različnih tem pod skupnim naslovom Naša prihodnost=zelena prihodnost. Na državnem tekmovanju je Dina Grabovac dosegla zlato priznanje, Maja Zavec in Anja Lipnik srebrno, Katarina Ivanuša pa bronasto. Dobili smo tudi rezultate državnega tek- movanja v znanju nemščine, kjer je dijakinja Lara Štajner iz 3. letnika predšolske vzgoje osvojila srebrno priznanje. Vmes so naši dijaki sodelovali še na tekmovanju iz kriptografije, kemije, razvedrilne matematike … Kar ni konca aktivnosti, učenja, pa tudi prijetnih zabavnih skupnih trenutkov na Gimnaziji Ormož. Igrajmo (se) klasiko Besedilo: Tatjana Petek Foto: Glasbena šola Ormož Č lani Pihalnega orkestra Glasbene šole Ormož so, tako kot veleva tradicija, pred iztekom koledarskega leta izvedli 44. novoletni koncert z naslovom Igrajmo (se) klasiko. Tokrat so številčno občinstvo razvajali s klasično glasbo v modernejši preobleki. Dvorana je bila nabito polna, česar so godbeniki seveda najbolj veseli. Celoten program so odlično izvedli pod vodstvom dirigenta Vladimirja Krničarja. Koncert so obogatili z nastopom baletk in ma- žoretk, ki jih vodita Vanja Vitman in Mojca Kovačič. Orkester šteje več kot 60 članov. Pohvali se lahko, da najmlajši član orkestra šteje komaj devet let, najstarejši Ina in Marija Lah pa 73 let. Sestri Ina in Marija sta članici orkestra že 60 let, za kar so jima med koncertom ostali godbeniki iskreno čestitali. Sam orkester ima za sabo že več kot 120 let delovanja. Je praktično nepogrešljiv na vseh pomembnejših dogodkih v občini. Poleg koncertov se orkester udeležuje tudi tekmovanj, kjer dosega odlične rezultate. Na zadnjem 26. Tekmovanju godb v zabavnem programu za pokal Vinka Štrucla, ki se vsako leto odvija v okviru martinovanja v Ormožu, so med vsemi sodelujočimi orkestri dosegli največje število točk in osvojili zlato plaketo s pohvalo ter pokal. Rokomet – OŠ Velika Nedelja Besedilo: Meta Kokol Foto: Jože Ostroško V ponedeljek, 27.3.2023 je v šolski telovadnici Velika Nedelja potekalo POLFINALE SLOVENIJE v rokometu za dečke 2008 in mlajše. Nastopile se ekipe: OŠ II Murska Sobota, OŠ Sava Kladnika Sevnica in domača ekipa OŠ Velika Nedelja. V napeti tekmi za 1. mesto je bila uspešnejša OŠ iz Sevnice proti OŠ Velika Nedelja. Rezultati: 1. tekma: OŠ Velika Nedelja : OŠ II Murska Sobota 25:18 2. tekma: OŠ II Murska Sobota : OŠ Sava Kladnika Sevnica 13:27 3. tekma: OŠ Sava Kladnika Sevnica : OŠ Velika Nedelja 21:18 Učenci OŠ Velika Nedelja so se borili do zadnjega atoma moči, pokazali neizmerno voljo in borbenost, a jim je zmanjkalo kanček sreče in energije. Vsa pohvala slehernemu igralcu šolske ekipe!!! V finale SLO se je tako uvrstila ekipa OŠ Sava Kladnika Sevnica, naši dečki pa so uvrščeni med 4.-6. šolskih ekip v Sloveniji! Bravoooo! Glasilo Občine Ormož, številka 60, april 2023 11 Ormoške novice Čurkarijada je bila odlično obiskana Besedilo: Katjuša Grof Štih Foto: Klavdija Vnuk in Društvo Antonovanje na Kogu Č urkarijada 2023 s kulinaričnim razvajanjem je v soboto, 14. januarja, privabila veliko obiskovalcev. Ti so po podelitvi priznanj naj čurkam ali kašnatim klobasam ter najlepšim risbicam na temo reje prašiča čurke tudi poizkusili. Matjašeku I. Kogovskemu je Društvo Antonovanje na Kogu za dve leti podaljšalo mandat promocije čurk. Na ocenjevanju črnih, sivih in belih čurk se je izkazalo, da je kakovost na visokem nivoju, še vedno se pa da kaj izboljšati. Predsednik Društva Antonovanje na Kogu Slavko Perc in vodja ormoške izpostave na KGZ Ptuj Ivan Puklavec sta podelila priznanja izdelovalcem čurk. Strokovna komisija in komisija potrošnikov sta ocenili 21 vzorcev čurk in od tega podelili največ zlatih priznanj. Čeprav je bilo letos manj vzorcev kot prejšnja leta, so v Društvu Antonovanje na Kogu zadovoljni z udeležbo. Predsednik društva Slavko Perc je dejal: »Bodimo zadovoljni, kajti rezultati so dobri.« Člani, ki so v komisiji že od vsega začetka, opažajo velik napredek v 13-letni zgodovini ocenjevanja čurk na Kogu. Izraz čurka (kašnata klobasa) se uporablja na območju Koga in večjega dela vzhodnega ormoškega območja. Poznane so bele, sive in črne čurke. Osnova nadeva je kaša. Strokovna komisija pod vodstvom Irene Kos, svetovalke specialistke za področje predelave mesa na kmetiji na Kmetijsko-gozdarskem zavodu Celje, je največ zlatih priznanj podelila dopolnilni dejavnosti na kmetiji Renate Požgan Bubek iz Godenincev – prejeli so zlata priznanja za črno, sivo in belo čurko. Mesnica Manči, Renate Požgan Bubek s. p., je prejela zlati priznanji za črno in sivo čurko ter srebrno za belo. Zlata priznanja za črne čurke so še prejeli: gospodinjstvo Ernest – »Borčijeva basa« iz Domžal, gospodinjstvo Franjo Šlebnik iz Šalovcev, Gostilna pr' Matičku iz Kranja, Kmetija Perc – Romana Perc iz Vodrancev ter kmetija Koroša iz Križevcev pri Ljutomeru. Zlato priznanje za sivo čurko je še prejela kmetija Antona Kolariča iz Obreža. Ostali vzorci so prejeli srebrno ali bronasto priznanje in priznanje za sodelovanje. V strokovni komisiji sta še bila Peter Pribožič ter Slavica Strelec iz KGZ Ptuj. Štiričlanska komisija potrošnikov, ki ji je predsedovala Vanja Mramor, vinska sommelierka in organizatorka vinsko-kulinaričnih dogodkov, sicer enako ocenjuje čurke kot strokovna komisija, na kon- 12 cu pa razglasi naj čurko v posamezni kategoriji. Ocenili so, da je: - naj črno čurko izdelalo gospodinjstvo Ernest – »Borčijeva basa« iz Domžal; - naj sivo čurko izdelala kmetija Sever iz Cvena in - naj belo čurko izdelala v okviru dopolnilne dejavnosti na kmetiji Renata Požgan Bubek iz Godenincev. V komisiji so bili še: Vita Štefančič, Dragica Florjanič in Ciril Rotar. Matjašeku I. Kogovskemu (mesarju Ivanu Žinku) so mandat promocije čurk podaljšali za še dve leti. Tako bo pomen čurk in kolin še naprej dostojno zastopal širom po Sloveniji in v tujini. Na 15. natečaju za zbiranje risb in fotografij s področja reje prašičev na območju Prlekije in Medžimurja, ki ga je izvedla podružnična šola Kog (OŠ Miklavž pri Ormožu), so ocenili več kot 300 risb iz 20 vrtcev in šol. Ocenjevalna komisija v sestavi Marjeta Žnidarič (likovno področje), Klavdija Vnuk (fotografija) in Sonja Kamplet Rotar (Društvo Antonovanje na Kogu) so kot najlepše ocenili: - Vrtci: 1. mesto skupina Žogice – razvojni oddelek vrtca Ormož »Knjiga velikanka: Trije prašički«, 2. mesto Rdeča igralnica Vrtca Sv. Tomaž »Pujs v mlaki čofota«, 3. mesto Nik Bratuša iz Vrtca Miklavž pri Ormožu »Trije prašički«. - I. triletje: 1. mesto Tesa Munda, OŠ Ivanjkovci »Ljubezen«, 2. mesto Jakob Trstenjak, OŠ Ivanjkovci »Blatne počitnice«, 3. mesto Erin Murkovič, OŠ Janka Ribiča Cezanjevci »Pujsi uživajo v blatu«. - II. triletje: 1. mesto Gaja Kosec, OŠ Janka Ribiča Cezanjevci »Dedekove koline«, 2. mesto Anabel Novak, OŠ Miklavž pri Ormožu »Družina na sprehodu«, 3. mesto Iris Bombek, OŠ Miklavž pri Ormožu »Prašičja zima«. - III. triletje: 1. mesto Lučka Perc, OŠ Miklavž pri Ormožu »Polaroidna slika«, 2. mesto Kaja Mar, OŠ Ivanjkovci »Črno-beli pujsji svet«, 3. mesto Špela Lah, OŠ Miklavž pri Ormožu »Prašičja trgatev«. V kulturnem programu so sodelovali kogovska folklorna skupina Pastirčki (mentorica Tanja Novak), Etno skupina Gudalo OŠ Ormož (pod vodstvom Metke Lešničar), Folklorna skupina Obrež (pod vodstvom Silve Marčec) in prleški kantavtor Tadej Vesenjak, ki je zapel tudi prleško Himno o čurki. Na srečelovu so izžrebanki iz Vičancev podelili živega prašiča. V kuhinji podružnične šole Kog so spekli več kot 40 kg čurk, a jih je vseeno zmanjkalo. Lokalni vinarji ter vinske kraljice in kralji so ponujali svoja izbrana vina. Na povabilo kogovskega vinskega kralja Jakoba Lukmana je Čurkarijado obiskalo kar osem vinskih kraljic in kralj. Na Čurkarijadi so bili poslanec v državnem zboru Andrej Kosi, ormoški župan Danijel Vrbnjak in središki župan Toni Jelovica. Glasilo Občine Ormož, številka 60, april 2023 Ormoške novice V Knjižnici Franca Ksavra Meška Ormož z arhivarko in zgodovinarko Marijo Hernja Masten obujali spomine na pestro zgodovino Ormoža K Drugi del obujanja spomina na zgodovino Ormoža je predavateljica posvetila Ormožu pred 2. svetovno vojno, spomnila na Majeričev sanatorij za zdravljenje revmatičnih bolnikov z mednarodnim slovesom in razcvet splošnega obrtništva v Ormožu ter nadaljevala v čas petdesetih let prejšnjega stoletja, ko je z družino – do selitve na Ptuj – živela v Ormožu, na katerega jo veže vrsta zanimivih spominov, ki jih je delila z obiskovalci. Lepo se je bilo zazrti v preteklost, morda obnoviti znanje o pestri zgodovini Ormoža – mesta, ki je zraslo na ravnici nad Dravo, ki je bila poseljena že okrog leta 2100 pr. n. št. Bronastodobni Ormož je po pomembnosti presegel vse okoliške kraje in ga zaradi svoje velikosti in urbanistične zasnove prištevamo med največje naselbine v vzhodnoalpskem prostoru. Arheologi so odkrili veliko dokazov o gradbeni, bivanjski, celo kulinarični in pivski kulturi takratnih prebivalcev, je uvodoma spomnila Marija Hernja Masten, upokojena arhivarka in zgodovinarka, je ob znanstveno-strokovnem delu ves čas bila – in je še – aktivna tudi na področju kulture in turizma. Je častna občanka Mestne občine Ptuj, leta 2020 je prejela tudi najvišjo državno nagrado za življenjsko delo s področja arhivarstva, Aškerčevo nagrado, ki jo podeljuje Arhivsko društvo Slovenije. Bila je urednica številnih zgodovinskih zbornikov na Ptujskem in Ormoškem, med drugimi je bila tudi urednica strokovne monografije, ki je izšla leta 2005 Ormož skozi stoletja številka V. Besedilo: Karolina Putarek Foto: Karolina Putarek njižnica Franca Ksavra Meška Ormož je minuli teden razveselila s predavanjem arhivarke in zgodovinarke Marije Hernja Masten na temo pestre zgodovine Ormoža. Predavanje je bilo posvečeno 750-letnici prve pisne omembe Ormoža, ki jo slavimo letos. predavateljica Marija Hernja Masten. Naselbina je iz neznanih razlogov propadla, mesto pa je doživelo ponoven vzpon šele v srednjem veku. Prvič se ime naselbine Holermůs omenja v listini iz leta 1273. Čas, ko se prvič omenja Ormož, je bil čas bojev za vzhodno mejo med ogrskimi kralji in salzburško nadškofijo, zato je že leta 1293 dobil iz strateških razlogov trške pravice, leta 1331 pa mestne pravice. V čast ptujskemu graščaku Frideriku, ki je mestu podelil mestne pravice, so mesto začeli imenovati Friedau, vendar se staro ime Holermuos ni povsem izgubilo. Po glasovnih spremembah skozi stoletja se je ime mesta oblikovalo v sedanje ime Ormož. Naj še spomnimo: Knjižnica ima ob 750-letnici prve pisne omembe mesta Ormož še do 31.marca odprt natečaj, ki ga naslavljajo Ovekovečimo spomine. K sodelovanju vabijo vse generacije, da s svojim prispevkom na svojstven način poskrbite, da spomini na mesto Ormož, njegove ljudi ali dogodke ne bodo utonili v pozabo. Glasilo Občine Ormož, številka 60, april 2023 13 Ormoške novice Na Kogu so imeli prave domače koline Besedilo: Karolina Putarek Foto: Karolina Putarek K daj ste bili nazadnje na domačih kolinah? Tistih pravih domačih, ki potekajo od jutra in se zaključijo z obilno večerjo v družbi sorodnikov in prijateljev? Ste bili takrat še otroci oziroma šolarji in so vam za koline opravičili izostanek od pouka? Se spomnite, kako smo se veselili kolin, sploh pa, kako so se naše mame ali babice na koline pripravljale že nekaj dni prej? Marsikaj je bilo potrebno postoriti: pripraviti posodo, kadi, prebrati kašo, speči potico in kekse; sploh pa še nekaj dni pred kolinami dobro hraniti prašiča/svinjo v hlevu. Na vse to oziroma na pristne domače koline so s prireditvijo etnološko kulinarični večer - Koline (ljudski običaj in družinski praznik ter slovenska tradicija) želeli spomniti člani Turističnega in kulturnega društva Kog. Takšen dogodek najbrž lahko doživiš samo na Kogu, kjer Sekcija kmečkih žena pod vodstvom Ksenije Lukman ne miruje in minula prireditev Koline je bila še ena kulinarična prireditev, potem ko so se že proslavile s kulinaričnim večerom V babičini kuhinji ob vinu in glasbi, ki je potekal v času prireditev Poletje na Kogu. Koline smo včasih imenovali domači praznik, saj je v hišo prinesel veliko dobrot, gotovo je pa večerja na dan kolin bila priložnost za veliko dobre volje ob bogato obloženi mizi. »Svinja je nekoč veljala za največjega prijatelja slovenskega kmeta. Meso te živali je usodno povezano z dobršnim delom slovenske kulinarične kulture, sooblikuje podobo šeg in navad in je tudi sicer deležno posebne pozornosti,« je med drugim dejala povezovalka programa, članica Folklorne skupine TKD Kog, Marina Novak, ki je v teku večera sproti pojasnjevala dogajanja in »rihte«, ki so prihajale na mizo oziroma prebirala skrbno pripravljene tekste, ki jih je pripravil domačin, ljubiteljski zgodovinar Tonček Luskovič. V glavnem: dogajanje je bilo prikazano kot večerja na dan kolin. Gostje od blizu in daleč so že pri vhodu v dvorano kogovskega kulturnega doma, ki je bila pripravljena kot velika jedilnica, bili deležni »žganice in potice«. Tako je gospodinja postregla mesarju in njegovim pomagačem, ko so zjutraj na dan kolin prišli v hišo. Sledil je zajtrk, ki so ga bili deležni tudi obiskovalci: meso iz tȕnke, hren, vložena paprika in kruh. Še pred zajtrkom je zbrane prisotne pozdravil tudi predsednik TKD Kog Drago Lukman in jim zaželel dobro počutje na kolinah, predvsem pa ob obujanju morebitnih spominov na »kolinske« večerje nekoč. Če je na kolinah šlo vse, kot treba, je mesar svinji hitro »vzel kožo dol«. Pri odiranju kože je moral paziti, da je ni prerezal, le nepoškodovano so lahko prodali. Gospodinja si je za ta denar lahko kupila sol, sladkor, začimbe, pa tudi kakšen novi lonec za kuhinjo. In ko je svinjo »z vekšega razmeto« (razkosal), je bil čas za južino. Za južino so gospodinje običajno pripravile pražena svinjska jetra s kuhanim krompirjem in zeljem. In takšno »južino« so pripravili tudi obiskovalcem! In že je bil čas za večerjo na kolinah. Najprej so postregli s kašino in rezančovo žȕpo iz hrtelne, nato s hrtelno, rdečo peso in z dvema vrstama hrena – z jabolkom in brez; sledila je »rihta« s pečenko, pečenimi klobasami, zeleno šalato in restanim krompirjem. Za konec so na mize prinesli še mašinske kekse, janeževe upognjence in »poljubčke« iz jajčnih beljakov (ki so običajno ostajali od peke krofov). 14 Gostje so jedli iz starinskih porcelanastih krožnikov, takšnih, kot so jih gospodinje hranile za večje domače praznike, s tem, da se po juhi krožnikov ni več menjalo (tako, kot je bilo to nekoč). Vso odlično hrano je seveda bilo možno splakniti z odličnim kogovskim vinom ali pa z vodo (po želji). Skupaj so gospodinje (sekcija kmečkih žena TKD KOG) pripravile 7 hodov hrane (sedem riht), med posameznimi »rihtami« so pa obiskovalci bili deležni tudi priložnostnih skečev: lahko so spoznali mesarja, videli mero za klobase, ki so jo prinesli sosedovi otroci, dileme in skrbi pridnih gospodinj … Zapeli so Kogovski dečki, zaplesala je Folklorna skupina TKD Kog, ki se je predstavila z odrsko postavitvijo Anice Pevec Gremo na koline, zaigrali in zapeli so domači muzikantje in kmalu se jim je pri petju pridružila vsa dvorana zadovoljnih obiskovalcev. Po obilni in zelo okusni večerji se je dobra volja, prežeta s kar nekaj nostalgije, samo še stopnjevala in ni ga bilo, ki bi se mu mudilo domov … Kolinska večerja Sekcija Kmečkih žena TKD KOG. Z leve (druga vrsta): Stanka Zadravec, Vera Zabavnik, Ksenija Lukman, Romana Zadravec, Nataša Kolarič. Sedijo (z desne) Mimica Grlica, Jelka Prapotnik, Marija Lašič in Lidija Plemenič. Glasilo Občine Ormož, številka 60, april 2023 Ormoške novice Cvetoči travnik Centra za starejše občane Ormož Besedilo: Tatjana Čeh, delovna terapevtka Foto: Tatjana Čeh, delovna terapevtka P ust ima v naših krajih dolgo tradicijo, ki jo spremljajo številna pustovanja in šemljenje v najrazličnejše like z namenom preganjanja zime. Letos smo se po dolgem času tudi pri nas v Centru za starejše občane Ormož odločili, da se lotimo izdelave pustnih mask in se pokažemo lokalnemu okolju. S skupnimi močmi stanovalcev in zaposlenih smo izdelali masko, ki je predstavljala »cvetoči travnik«. V ustvarjalni delavnici so stanovalke z velikim veseljem izdelovale rožice, stanovalci so se pa v lesni delavnici lotili izdelovanja klobukov, ki so dopolnjevali zelene plašče. Vse plašče je po v naprej pripravljenem kroju naše delovne inštruktorice Jelke sešil stanovalec Milan. Pri izdelovanju mask smo se zelo zabavali in se veselili obiska povorke, obenem smo krepili fino in grobo motoriko ter spodbujali kreativnost. Tako smo se po dobrem mesecu ustvarjanja udeležili tradicionalne povorke v Ormožu in pri Svetem Tomažu. Prepustili smo se pustnemu rajanju, ki je bilo še toliko bolj veselo ob razglasitvi rezultatov, saj smo na obeh povorkah zasedli prvo mesto. Za prejete denarne nagrade že kujemo nove ideje, in sicer razmišljamo o destinaciji izleta za naše stanovalce. Tako nam bo ponovno lepo. Pustni torek v Ormožu minil v znamenju tradicionalne pustne povorke Besedilo: Karolina Putarek Foto: Karolina Putarek P ustna povorka v Ormožu, ki že desetletja tradicionalno poteka na pustni torek, je znova bila prijetno doživetje za vse pustnih norčij željnih ljudi, ki si ormoški pustni karneval pridejo ogledat od blizu in daleč. Predstavilo se je 14 otroških/šolskih in 12 karnevalskih skupin, Pihalni orkester GŠ Ormož, princ Ptujskega karnevala s svojo gardo ter 200 kurentov v 4 skupinah. JZ za turizem, kulturo in šport Občine Ormož, ki je bil organizator pustne povorke, poroča, da je v povorki bilo 1.080 nastopajočih, od teh 570 otrok. Skupine so bile razdeljene v otroške in šolske skupine prve triade, otroške in šolske skupine 2. in 3. triade ter odrasle in karneval- ske skupine. Pustne skupine in njihovo sporočilnost je ocenjevala tričlanska strokovna komisija, ki so jo sestavljali: župan Danijel Vrbnjak, Nevenka Korpič iz Pokrajinskega muzeja Ptuj - Ormož in Barbara Podgorelec iz Javnega sklada za kulturne dejavnosti Ormož. Najlepše in najbolj izvirne pustne skupine so po predstavljenih kategorijah tudi nagradili: 1. mesto (500 EUR): CVETOČI TRAVNIK IZ CENTRA STAREJŠIH OBČANOV ORMOŽ (na naslovnici); 2. mesto (400 EUR): SLADKA STOJNICA – SKUPINA IZ PUŠINEC; 3. mesto (300 EUR): KASETE IZ SPUHLJE; 3. mesto (300 EUR): VESELI ČRIČKI IZ SODINC. Najboljša otroška/šolska etnološka maska (100 EUR) so bile KRAJNSKE ČEBELICE IZ OŠ STANKA VRAZA IN RAZVOJNEGA ODDELKA VRTCA ORMOŽ. Najboljša karnevalska etnološka maska (100 EUR) je bila HARDEŠKA TOMBOLA – PGD HARDEK. Podelili so tudi 2 nagradi v vrednosti 50 EUR za mednarodno sodelovanje: LUTKE IZ CUNJ IZ CESTICE (HRV) IN PETRAJNSKI KURENTI IZ PETRIJANCA (HRV). Po povorki se je pustno rajanje ob zvoki DUA JET SET nadaljevalo v prireditvenem šotoru ob Grajski pristavi, kjer je za pogostitev poskrbelo PGD Hardek. Glasilo Občine Ormož, številka 60, april 2023 15 Ormoške novice Slovenski kulturni praznik so s proslavo obeležili tudi v Osluševcih Besedilo: Karolina Putarek Foto: Karolina Putarek V Osluševcih težko mine kakšen praznik, da ga ne obeležijo s kulturno prireditvijo. Namreč tamkajšnje kulturno društvo je še eno aktivnejših v občini Ormož. Že več kot 15 let v Osluševcih pripravijo tudi proslavo ob slovenskem kulturnem prazniku. Tako kot običajno moči združijo člani osluševskega kulturnega društva in ostali domačini. Tako je bilo tudi letos: proslavo je pripravila članica Ana Munda, ki je poskrbela tako za besedila nastopajočih kot režijo celotne prireditve. Avtorica scenarija Ana Munda je proslavo tokrat pripravila kot razmišljanje o kulturi kot o načinu življenja, ki se v bistvu izraža v vseh sferah življenja. V programu je sodelovala domača mladina, ki so se je izkazali kot pripovedovalci, recitatorji, a tudi kot glasbeniki. Nastopila je tudi vokalna skupina, katere umetniški vodja je Daniel Belšak, imenujejo se pa Vokalna skupina Oslüšari. Delujejo tretje leto in so nastali po prenehanju delovanja znane skupine Pevk ljudski pesmi iz Osluševcev. Sicer se pa v Osluševcih vedno kaj zanimivega dogaja. Domačini se radi zbirajo v svojem vaškem domu in se družijo, gotovo pa medse radi sprejmejo tudi goste od drugod. Da naslednji kulturni dogodek pripravljajo že za materinski dan, 25.marca, je napovedal predsednik KD Osluševci, Zdravko Munda. Ob slovenskem kulturnem prazniku zaslužnim za udejstvovanje na področju ljubiteljske kulture podelili značke Ksavra Meška Besedilo: Karolina Putarek Foto: Karolina Putarek L etošnjo osrednjo občinsko proslavo ob slovenskem kulturnem prazniku je v sodelovanju z Občino Ormož pripravila OŠ Miklavž pri Ormožu. Na proslavi so zaslužnim občanom za udejstvovanje na kulturnem področju podelili tudi priznanja Ksavra Meška. Rdeča nit proslave je bila letošnja 750-letnica prve pisne omembe Ormoža in pojem kultura, ki v dolgih stoletjih ni izgubil svojega osnovnega pomena. Da je kultura temeljna bit vsakega naroda, je že uvodoma poudaril povezovalec prireditve Mojmir Simunić. Z izbranimi besedami je zbrane v Kulturni dvorani v Miklavžu pri Ormožu nagovoril tudi župan Občine Ormož Danijel Vrbnjak, ki je prav tako poudaril, da je kultura odraz našega naroda, saj nam kot narodu daje identiteto. Še posebej smo ponosni na ljubiteljsko kulturo in na vse tiste, ki delujejo oziroma bodo delovali na kulturnem področju, je še dejal župan. KŠD Dobrava, jo je prejel za dolgoletno aktivno delo v društvu, kjer deluje kot pevec v Moškem pevskem zboru, zaslužen je pa tudi za ustanovitev kolesarske sekcije znotraj društva. Mateja Kovačič, je redna članica gledališke sekcije KŠD Dobrava, s svojim igralskim talentom pa navdušuje številne obiskovalce gledaliških iger, ki jih društvo postavlja na oder. Bronasto značko je prejel tudi Jožef Majcen, dolgoletni član dobravskega moškega zbora, ki ga odlikuje marljivost in aktivnost tudi na vseh ostalih področjih delovanja KŠD Dobrava. Značko Ksavra Meška si je z dolgoletnim aktivnim delom v KŠD Dobrava prislužil še Dalibor Šoštarič, ki društvu že več kot 25 let nudi vso tehnično pomoč, naj gre za ozvočenje ali osvetljevanje različnih predstav oziroma kulturnih prireditev. Dalibor Šoštarič je bil tudi slavnosti govornik na prireditvi. V svojem govoru je izpostavil pomen ljubiteljske kulture, ki nas spremlja povsod in se v bistvu pojavlja na vsakem koraku ter daje zadovoljstvo ljudem, ki se z njo ukvarjajo, in vsem, ki jo spremljajo. Vrhunec proslave je bila podelitev priznanj oziroma značk Ksavra Meška, občanom, ki so aktivni na področju ljubiteljske kulturne ustvarjalnosti. Župan Danijel Vrbnjak je letos podelil 4 bronaste značke. Robert Gerlica – član 16 Glasilo Občine Ormož, številka 60, april 2023 Kulturni program v nadaljevanju so pripravili šolarji OŠ Miklavž pri Ormožu. Z razmišljanji o kulturi, ki osvobaja in razveseljuje, so se predstavili šolski recitatorji, plesalci, pevci in instrumentalisti, nastopil je pa tudi odrasli Mešani pevski zbor pod vodstvom Leona Laha. Ormoške novice V občini Ormož imamo novo društvo Besedilo: Karolina Putarek Foto: Karolina Putarek N ekaj zanesenjakov in bivših članov TKD Ivanjkovci je pred kratkim ustanovilo novo društvo imenovano Društvo vinskega kraljestva Jeruzalemsko-Ormoških goric. Cilj društva je delovanje na vinogradniškem, vinarskem in turističnem področju ter tako prispevati k ohranjanju bogate vinarske tradicije v domačem kraju in občini. V ospredje postavljajo vinskega kralja ali vinsko kraljico Jeruzalemsko-Ormoških goric. Skozi svoje dejavnosti ga/jo želijo promovirati in ga/jo popeljati na vrh vinarstva v Sloveniji. Za predsednico društva so izvolili Katjo Kolarič, nekdanjo vinsko kraljico Jeruzalemsko-Ormoških goric, ki ima veliko izkušenj na področju vinogradništva in turizma. Društvo vinskega kraljestva Jeruzalemsko-Ormoških goric bo vinogradniško, vinarsko in turistično društvo. Skrbeli bodo za promocijo domačih vin, razvoj vinarskega turizma, organizacijo vinskih dogodkov in ohranjanje kulturne dediščine ter tradicije. S svojim delovanjem si želijo povezati in združiti vinogradnike, vinarje, turistične delavce ter vse ostale, ki so dejavni ali jih zanima to področje udejstvovanja. Tako so v Društvo vinskega kraljestva Jeruzalemsko-Ormoških goric vabljeni vsi, ki jih to področje zanima. Ustanovitelji bodo veseli vsakega novega člana, ki je pripravljen sodelovati in bo v pomoč pri doseganju ciljev novoustanovljenega društva. In kot dodaja pobudnik za ustanovitev društva, Mihael Črešnjevec, je z aktivnostmi novoustanovljenega društva seznanjen tudi župan Danijel Vrbnjak, ki društvo podpira in se veseli sodelovanja. Muzejska vitrina meseca februarja: Gasilska olimpijada Celje 2022 Besedilo: Vodja Gasilskega muzeja Miklavž pri Ormožu Mirko Fekonja Foto: foto arhiv P okrajinski muzej Ptuj – Ormož, muzej Ormož vsak mesec postavi na ogled vitrino meseca v prostorih Grajske pristave Ormož. Tokratna vitrina meseca februarja je nastala na pobudo Mirka Fekonja iz Gasilskega muzeja Miklavž pri Ormožu in v sodelovanju z Gasilsko zvezo Ormož ter Pokrajinskim muzejem Ptuj -Ormož. Vitrina predstavlja izbor gradiva in spominskih predmetov Gasilske olimpijade Celje 2022, kjer je tekmovalna desetina člani PGD Podgorci osvojila izjemno bronasto medaljo, kar predstavlja največji dosežek Gasilske zveze Ormož na olimpijadah. Vitrina je postavljena v dveh delih, prvi del predstavlja tekmovalno desetino PGD Podgorci z osvojeno medaljo, pokalom, plaketo in spominskimi predmeti, ki so jih imeli v času olimpijade. Drugi del predstavlja spominske predmete, značke, medalje, kovance, spominske kuverte z znamkami, ki so bile izdane v GZ Slovenije v čast in spomin olimpijade. Posebej je pa na ogled bakla, s katero je prižgan olimpijski ogenj, saj je osnova ročnik iz leta 1924, ki izvira iz Gasilskega muzeja Miklavž pri Ormožu in je bil v ta namen predelan v lepo baklo. Na ogled so postavljene tudi številne slike z dogodkov na olimpijadi v Celju. S 1. marcem 2023 se razstavni predmeti preselijo v Gasilski muzej Miklavž pri Ormožu, kjer bodo ob že obstoječih razstavnih predmetih postavljeni na ogled. Tako bodo skupaj kronološko predstavljene vse olimpijade, ki so se tudi v preteklosti odvijale na naših tleh oziroma v naših državah. To so Celje 2022, mladinska olimpijada v Kočevju 2011 in članska olimpijada v Karlovcu 1966. Tako bomo kot prvi v državi imeli v muzeju Miklavž pri Ormožu postavljeno na ogled gradivo vseh treh olimpijad. Razstavo je odprl župan Občine Ormož Daniel Vrbnjak in predsednik GZ Ormož Dejan Jurkovič. Program je vodila Manica Hartman, ki je tudi postavila vitrino meseca februarja. Kulturni program je popestril Ženski gasilski pevski zbor GZ Ormož z pevovodjo Lucijo Pocrnjan. Ob vitrini vodja Gasilskega muzeja Miklavž pri Ormožu Mirko Fekonja, predsednik GZ Ormož Dejan Jurković in poveljnik GZ Ormož Tonček Lisjak Glasilo Občine Ormož, številka 60, april 2023 17 Ormoške novice Aktivnosti članic GZ Ormož Besedilo: Natalija Fajfar pred. žena na GZ Ormož Foto: Natalija Fajfar pred. žena na GZ Ormož V mesecu marcu smo imele srečanje članic zveze v PGD Vitan-Kog. Tamkajšnje gasilke so nam pripravile pohod po čudoviti vinorodni pokrajini. Ogledale smo si Košarkino hišo, kjer sta nas pozdravila predsednik krajevne skupnosti ter vinski kralj. Ustavile smo se še pri bio kmetiji Pukšič ter si ogledale njihovo proizvodnjo domačih izdelkov. S kmetije smo se pa odpeljale na starodobniku proti gasilskemu domu, kjer so nam gasilci pripravili pogostitev. Čez leto smo se udeleževale raznih usposabljanj, pomagale pri delu z mladino, raznih aktivnostih ter intervencij v društvih. Udeležile smo se dneva gasilcev GZ Ormož s svojim ešalonom na Vitanu ter sodelovale in prevzele sodniško funkcijo na operativnih igrah zveze. Udeležile smo se olimpijade kot gledalke in navijale za člane PGD Podgorci. Članica Marta Žnidarič je vse dni olimpijade pomagala pri prodaji promocijskih izdelkov. Udeležile smo se posveta članic podravske regije v Gastroju kot tudi srečanja članic v Lenartu. V mesecu oktobru smo izvedle že 13. vajo članic GZ Ormož v organizaciji PGD Velika Nedelja. Članice PGD Ivanjkovci so se udeležile občinskega in regijskega tekmovanja v Ormožu v vaji Matevža Haceta in se uvrstile na državno tekmovanje, ki bo v septembru 2023. V Miklavžu pri Ormožu, kjer imajo gasilski muzej, vodja članic tamkajšnjega društva Bojana Vrbnjak, ki je tudi lokalni turistični vodnik, skrbi za vodenje skupin. Tudi Ženski pevski zbor GZ Ormož je bil zelo aktiven, saj so se pevke zraven vaj udeležile otvoritvene slovesnosti olimpijade v Celju. Pele so na občnih zborih, skupščini, dnevu gasilca in v mesecu maju na srečanju zborov, ki je bilo tokrat v Ormožu, kjer so pri organizaciji prav tako pomagale preostale članice zveze. 18 V mojem iztekajočem, 14-letnem mandatu lahko povzamem same pozitivne trenutke. Ponosna sem na vse članice, saj so uspele slediti mojim željam. Vsa društva v naši zvezi so organizirala srečanja članic. Zelo dobro so sprejele idejo o vaji članic v mesecu požarne varnosti ter se po svojih močeh udeleževale številnih srečanj, posvetov ter dogodkov. Vesela sem, da se je ustanovil tudi Ženski pevski zbor GZ Ormož. Zahvala za pomoč pri mojih začetkih vodenja članic gre predvsem dolgoletni tajnici GZ Ormož Marti Žnidarič in tedanjemu predsedniku zveze Jožefu Štermanu, ki je imel za takratne čase izreden posluh za članice, ter sedanjemu predsedniku Dejanu Jurkoviču in poveljniku Tončeku Lisjaku, ki prav tako podpirata članice na organizacijskem in operativnem delovanju, saj se vse več članic izobražuje in vključuje v operativne enote društev. Glasilo Občine Ormož, številka 60, april 2023 Ormoške novice Zimski turnir NK Ormož 2023 Besedilo: Nogometni klub Ormož Foto: Photoluminous N ogometni klub Ormož je bil v mesecu februarju organizator dvodnevnega zimskega nogometnega turnirja za selekcije U-7, U-9, U-11 in U-13, na katerem je nastopilo okrog 600 otrok iz 26 klubov iz Slovenije in Hrvaške. Skupaj je bilo v nogometnem vikendu v Športni dvorani na Hardeku odigranih kar 114 tekem. Na turnirju je Nogometni klub Ormož zastopalo osem ekip, ki so odigrale 25 tekem. Med ekipami NK Ormož je bila najuspešnejša selekcija U-13, ki se je uvrstila v četrtfinale, kjer so pa z minimalno razliko 0 : 1 klonili proti lendavski Nafti 1903. Hvaležni smo vsem mladim nogometašicam in nogometašem, trenerjem ter spremljevalcem, da smo s skupnimi močni lahko v dveh dneh spremenili Športno dvorano na Hardeku v dom dobrega nogometa. Videli smo prav vse: prekrasne zadetke, sijajne podaje, izvajanje kazenskih strelov, kartone, solze sreče, solze žalosti ter neizmerno radost. Za pomoč pri izvedbi se Nogometni klub Ormož zahvaljuje vsem članom kluba in staršem, ki so sodelovali pri izvedbi, kurentom Društva kurent Ormož, mažoretkam Glasbene šole Ormož ter sponzorjem in donatorjem. Končni vrstni red: U-7: NK Bistrica, NK Nafta Lendava, NK Aluvar Beltinci. U-9: NK Aluminij Kidričevo, NK Međimurje Čakovec, NK Duplek. U-11: NK Varteks Varaždin ŠN, NK Avto Rajh Ljutomer, NK Klenovnik. U-13: NK Međimurje Čakovec 1, NK Međimurje Čakovec 2, NK Radnik Križevci. Za več informacij in fotografij o turnirju in o ostalih aktivnostih v nogometnem klubu vas vabimo, da obiščete našo prenovljeno spletno stran www.nkormoz.si Delovanje Upravne enote Ormož v letu 2022 Besedilo: Irena Meško Kukovec, v. d. načelnice V letu 2022 smo bili zaposleni na Upravni enoti Ormož soočeni številnimi izzivi, na eni strani z močno povečanim obsegom dela, s povečanim obiskom strank iz območij sosednjih upravnih enot, s številnimi spremembami zakonodaje in oteženim delovanjem zaradi energetske sanacije poslovne stavbe, katere nam je uspelo obvladovati z dobro organizacijo dela in z odgovornim delom vseh zaposlenih. V reševanje smo prejeli (skupaj s prenešenimi nerešenimi zadevami) 13.850 upravnih zadev, kar je za 28,73 % več kot leto poprej. Prejeto število upravnih zadev je bilo največje v zgodovini delovanja Upravne enote Ormož. Od prejetih zadev je bilo rešenih 13.664 zadev, kar je za 28,53 % več kot v letu 2021 oziroma 98,66 % vseh zadev, leto poprej pa je bilo rešenih 98,81 % vseh zadev. Nerešenih je ostalo 186 zadev oziroma 1,34 % vseh upravnih zadev prevzetih v reševanje, leta 2021 pa 128 zadev oziroma 1,19 % prejetih upravnih zadev. Tako povečani obseg dela je bil obvladovan z 21 redno zaposlenimi in dvema pripravnikoma. Največji porast zadev je bil zabeležen na področju Oddelka za upravno notranje zadeve, in sicer: na področju osebnih dokumentov (izdanih je bilo 4.423 osebnih izkaznic, leto poprej 3.409 in 894 potnih listov, leto poprej 399), vozniških dovoljenj (2.795 vozniških dovoljenj, leto poprej 1.089 in 917 podaljšanj vozniških dovoljenj), 206 prometnih dovoljenj, 208 odjav vozil, 81 registracij motornih vozil, 158 dovoljenj za vožnjo kandidata za voznika s spremljevalcem in 238 priglasitev na vozniški izpit. Razlog za povečano število zadev je množičen potek osebnih dokumentov, vozniških dovoljenj in zamenjava le-teh ter bistveno povečano število strank iz območij sosednjih upravnih enot, ki so osebne dokumente, vozniška in prometna dovoljenja, priglasitve na voz- Glasilo Občine Ormož, številka 60, april 2023 19 Ormoške novice niški izpit in vožnjo kandidatov za voznike s spremljevalcem urejale na naši upravni enoti. zaradi katerih je lahko ogroženo življenje ali zdravje ljudi ali premoženje«, ter varovanje prireditev z varnostniki. Večji porast zadev je bil tudi na področju tujcev, kjer je bilo skupaj s postopki začasne zaščite Ukrajine (104 zadeve) v reševanju 384 zadev, leto poprej pa 231 upravnih zadev. Še največ težav je pa povzročil nov Gradbeni zakon (GZ-1), ki se je začel uporabljati s 1. junijem. Delo na področju gradbenih zadev je bilo od tega datuma naprej zelo zahtevno in upočasnjeno. Zelo veliko časa je bilo porabljenega glede načina uporabe in izvedbe nove zakonodaje, saj še vedno niso sprejeti vsi podzakonski predpisi, usklajeni z GZ-1, tudi izobraževanja so bila izvedena z zamikom (nekatera bodo še v letu 2023), prav tako je pa šlo veliko časa za pojasnjevanje o novi zakonodaji strankam. Tako je pri uslužbenkah, ki delajo na področju gradbenih zadev, prihajalo do dodatnih obremenitev in dilem glede reševanja zadev, vloženih po 1. 6. 2022, saj je treba pri reševanju gradbenih zadev »kombinirati nov zakon« z nekaterimi »starimi« podzakonskimi predpisi. Pojavljale so se tudi nejasnosti glede izvajanja »novih« določil pri določenih vrstah legalizacije glede združitve postopkov legalizacije, kot tudi pri izdaji uporabnega dovoljenja, zaradi neusklajenosti s podzakonskimi predpisi. Večina vlog s področja gradbenih zadev je še vedno nepopolnih in vsebinsko pomanjkljivih, zato sledijo dopolnitve, ki podaljšujejo čas reševanja zadev. Za dobrih 23 % je bil tudi večji obseg zadev na področju okolja in prostora, in sicer na področju izdaje gradbenih dovoljenj za nezahtevne objekte, gradbenih dovoljenj, uporabnih dovoljenj brez tehničnega pregleda, odškodnin zaradi spremembe namembnosti, dovoljenj za objekte daljšega obstoja in odmer nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora. Vse zadeve so bile rešene v zakonitem roku. Zaostankov upravna enota ni imela. Na delo organa smo prejeli 6 pritožb (3 na kmetijstvu in 3 na okolju), pri čemer je na podlagi odstopa v reševanje organu druge stopnje bila 1 pritožba (kmetijstvo – odobritev pravnega posla) zavrnjena z odločbo tega organa, 1 pritožbo pa (kmetijstvo – odobritev pravnega posla) je organ druge stopnje vrnil v ponovno odločanje prvostopenjskemu organu, o 2 pritožbah (1 na gradbenih zadevah – domneva izdanega gradbenega dovoljenja in 1 na kmetijstvu – odločanje o GERK-ih) je prvostopenjski organ odločil sam (zavrženje pritožbe), o 2 pritožbah (2 na gradbenih zadevah - gradbeno dovoljenje), ki ju je prvostopenjski organ tudi odstopil v reševanje organu druge stopnje, pa do konca poročevalnega obdobja še ni bilo odločeno. Precejšen delež upravnega dela upravne enote predstavljajo tudi druge upravne naloge. V letu 2022 je bilo opravljenih 20.223 drugih upravnih nalog, kar je za 24,79 % več kot v letu 2021. Število drugih upravnih nalog se je najbolj povečalo na področju dela, družine in socialnih zadev ter na področju MNZ. Izvajanje delovnih procesov je bilo v lanskem letu močno oteženo, saj je bilo potrebno organizacijo dela nenehno prilagajati energetski sanaciji poslovne stavbe, v kateri deluje upravna enota. V okviru energetske sanacije so bili urejeni kletni prostori, 7 pisarn je bilo popolnoma preurejenih, prepleskani vsi poslovni prostori, sanirana vsa okna in izvedena dela na fasadi. Vsi poslovni prostori so bili tudi klimatizirani in opremljeni s prezračevanjem. S tem so se bistveno izboljšali delovni pogoji za zaposlene, hkrati je pa postala upravna enota tudi z vidika prostorske urejenosti prijaznejša za naše uporabnike storitev. S prenovljenimi kletnimi prostori je upravna enota tudi pridobila prostor za arhiv za tekočo zbirko. Pri svojem delu smo se v lanskem letu srečevali s številnimi zakonskimi spremembami, in sicer: na področju orožja in orožnih listin, tujcev, prijave prebivališča, osebnih izkaznic, kmetijstva in gradnje, kar je od zaposlenih zahtevalo še dodatno angažiranost. V mesecu novembru je bil med Ministrstvom za javno upravo, Občino Ormož in Upravno enoto Ormož podpisan sporazum o sofinanciranju prizidave dvigala k upravni stavbi, katerega izvedba je predvidena v začetku letošnjega leta. Na področju upravnih notranjih zadev so morali javni uslužbenci obvladovati po več področij hkrati kot na primer: tujce, matične zadeve, državljanstvo, društva, osebne izkaznice, potne listine, register prebivalstva, orožne listine, kar je predstavljalo veliko obremenitev javnih uslužbencev Rezultati Upravne enote Ormož kažejo, da je upravna enota v letu 2022 zelo dobro obvladovala tako osnovni proces (vodenje upravnega postopka in drugih upravnih nalog) kot tudi podporna procesa (upravljanje s kadrovskimi viri in zagotavljanje materialnih virov). To se odraža v realizaciji zastavljenih ciljev, v pravilnosti odločanja in v kvaliteti opravljenih nalog, v visokem odstotku rešenih zadev, 100 % zadev je bilo rešenih v zakonitem roku, v majhnem številu pritožb na delo organa (6 pritožb in ena prenesena iz preteklega leta) in v visoki stopnji zadovoljstva strank (4,96). Pojavljale so se težave pri izvajanju Zakona o prijavi prebivališča v zvezi s postopki ugotavljanja dejanskega prebivanja, in sicer zaradi tega, ker zakon procesno ne opredeljuje tega upravnega postopka, še posebej je to pomembno, ko je potrebno osebo izbrisati iz registra stalnega prebivalstva. S prijavo stalnega prebivališča posameznika se preveč rešuje problematika na drugih področjih. V preteklem letu je bilo uvedeno 22 postopkov ugotavljanja prebivališča, vse ostale pobude so pa bile rešene z obvestili strankam in posledično prijavo prebivališča. Doseženi rezultati so v prvi vrsti rezultat odgovornega dela zaposlenih in tudi naših partnerjev (ministrstev, lokalnih skupnosti in drugih organov državne uprave). Težave so tudi nastajale na področju javnih prireditev pri razumevanju določb Zakona o javnih zbiranjih, ker so nekatere določbe členov presplošne, kot na primer »predmeti ali naprave, 20 Glasilo Občine Ormož, številka 60, april 2023 Ormoške novice Izvolite (v) knjižnico Besedilo: Marinka Vnuk Foto: Knjižnica Ormož N a vprašanje, kaj je pravzaprav knjižnica, bi najverjetneje dobili odgovor: kraj, kjer si izposodiš knjige. Morda kakšno stereotipno oznako – tempelj modrosti, zakladnica znanja, steber kulture. Kulturna ustanova. A če razbijemo besedo knjižnica vse tja do njenih osnov, ugotovimo, da so knjižnice preprosto – ljudje. Ki delajo v njih, ki berejo, ki jih obiskujejo. A v svetu, kjer je njegov vladar denar, so pogosto pomembne le številke. Po številnih izzivih minulih let, lahko tudi za lansko, predvsem pa za pričetek tekočega leta, pritrdimo, da smo uspešni tudi v teh. Knjižnica Ormož v številkah Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož. 4 organizacijske enote v treh občinah, 1 osrednja in 3 krajevne knjižnice, v Ormožu, Središču ob Dravi, pri Svetem Tomažu in v Ivanjkovcih, za katere skrbi 12 redno zaposlenih knjižničnih delavcev, izmed teh so kar 4 zaposleni le za krajši delovni čas. 9 mesecev v letu 2022 je knjižnica preko projektne zaposlitve zaposlovala še 2 osebi. Prizadevanja, da po letih epidemije COVID-19 v svoje prostore ponovno privabimo uporabnike, so se v lanskem letu obrestovala. Izvedenih je bilo rekordnih 324 dogodkov, katere je obiskalo oz. si ogledalo 9.678 obiskovalcev, od tega kar 5.972 dogodke za otroke. In če postavimo to številko v perspektivo … za dogodke je knjižnica porabila 3.219,60 EUR. Financirani so bili iz projekta študijskih krožkov v višini 1.148,57 EUR, The EU Challenge v višini 280,80 EUR, občine pa zanje skupaj namenila 1.790,23 EUR, kar skupno znaša 9,94 EUR na dogodek. pridobivanju evropskih in državnih sredstev. Uspešno se namreč prijavljamo na vse projekte, ki so knjižnicam sploh na voljo. V mednarodnem projektu The EU Challenge 2022, v katerem sodelujejo mnogo večje knjižnice iz Evrope, smo edina vključena slovenska knjižnica, posvetili smo ga pa zmanjševanju neenakosti in integraciji beguncev v lokalno okolje. Kot knjižničarji zelene prihodnosti zaposleni svoje strokovno znanje redno izpopolnjujemo tudi skozi Erasmus+ projekte (v letu 2022 v Barceloni, Splitu in Firencah). Strokovno javnost pa navdušujemo z zeleno knjižnico, katero so si kot primer dobre prakse na svojih strokovnih ekskurzijah ogledali knjižničarji iz Cankarjeve knjižnice Vrhnika, Knjižnice Sežana, Knjižnice Frana Ksaverja Meška Slovenj Gradec, Knjižnice Brežice, Bibliotekarskega društva Maribor ter skupina strokovnih delavcev iz IZUM a. Odzvali smo se tudi na povabilo Umetnostne galerije Maribor in zeleno knjižnico predstavili na dogodku med edicijama trienala EKO v okviru Zgodb o hišah. Lani tega časa je pa zaživela tudi knjižnica semen, ki torej praznuje svoj prvi rojstni dan. Številni dogodki ob 750-letnici prve omembe Ormoža tudi v knjižnici Praznovanje obeležitve 750. obletnice omembe Ormoža se je v knjižnici že pričelo, in sicer meseca januarja, ko se je pričel literarni natečaj Ovekovečimo spomine, na katerem so bili dobrodošli vsakršni literarni, likovni ali fotografski prispevki na temo Ormoža ali dogodkov, vezanih nanj. Kulturni praznik je bil v znamenju že tradicionalnega koncerta Trobilnega kvinteta KD Ormož, gledališke predstave Le sosed bo mejak Gledališča Smejček, ogleda razstave digitaliziranih občinskih glasil in likovnih izdelkov učencev 4. razreda OŠ Ormož, ki so upodobili največjega slovenskega pesnika, lokalnim deležnikom se je predstavilo delovanje knjižnice, vrhunec dneva pa predstavljala otvoritev razstave Ormož v domoznanski Povečanje smo zabeležili pri vseh glavnih knjižničnih parametrih: pri številu članov, ki so obiskovali knjižnico, in sicer za 5,1 %, ter obisku knjižnice, ki je znašal 51.304 (za kar 22 % več kot v letu 2021), od česar je bilo 33.256 fizičnih obiskov zaradi izposoje, vračila, rezervacij gradiva. Konec leta 2022 je knjižnična zbirka zajemala 129.263 enot gradiva, od tega 3.524 enot nabavljenega v preteklem letu. Izposojenih je bilo 94.367 enot gradiva, kar pomeni 8,5 % več kot v letu 2021 in celo več kot v predkoronskem letu 2019. Vredno poudarka je tudi dejstvo, da mnogim slovenskim knjižnicam postajamo vzgled učinkovitega dela, tako po izvedbi, raznolikosti ter seveda pogostosti knjižničnih dogodkov, še zlasti glede na maloštevilne zaposlene, kot tudi po vselej uspešnem Žganje gline v raku tehniki z Jelko Krajnc (Liza lončarija) v okviru projekta The EU Challenge Glasilo Občine Ormož, številka 60, april 2023 21 Ormoške novice literaturi v avli Občine Ormož, ki smo jo pripravili v sodelovanju s Pokrajinskim muzejem Ptuj – Ormož, enoto Ormož. Izbor strokovne in leposlovne literature z domoznansko tematiko, gradivo je torej nastalo izpod peres avtorjev tega območja ali se nanj nanaša sama vsebina, je obogaten z redkimi razglednicami, fotografijami in plakati zasebnih zbirateljev in Zgodovinskega arhiva na Ptuju, na ogled bo pa do 20. novembra 2023. Številni obiskovalci so se zbrali na predavanju Marije Hernja Masten, rojene Ormožanke, ki nas je v 2. marca popeljala na sprehod po zgodovini Ormoža. Domoznansko obarvan je bil tudi 16. marec, ko smo se s Cirilom Ambrožem, med drugim avtorjem že 30 samostojnih fotografskih razstav po Sloveniji, odpravili v Svetlo skozi svet(l)o 2022. leto, v katerem nam je predstavil izbor fotografij, ki jih je uspel ujeti v objektiv v preteklem letu. Izbor svojih del, razstavljenih pod naslovom Odstiranja, je v knjižnici v Ormožu 22. marca na ogled postavila Snežana Vindiš, ljubi- buditeljev, v času martinovanja se nam bo, upamo, ponovno pridružila Marija Hernja Masten, ki bo o vinarjih in pridelovanju vina, po čemer je naše območje seveda še posebej znano, spregovorila skozi oči zgodovinarke. Ob Tednu otroka bosta moči s kvizom za osnovnošolce znova združila pokrajinski muzej in knjižnica, ko bodo učenci skušali najti odgovore na vprašanja, kako dobro poznajo svoje mesto. Novembra nas pa bosta ponovno pričakali Rastoča knjiga Ormoža in razstava del Likovno-literarne kolonije Malek; letošnja tema je Ormož, naše mesto. Razstava Ormož v domoznanski literaturi v avli Občine Ormož V letu 2023 bomo pričeli s projektom digitalizacije šolskih glasil, ki bo izveden v sodelovanju s Knjižnico Ivana Potrča Ptuj, zato že sedaj nagovarjamo šole in vrtce občin Ormož, Središče ob Dravi in Svetega Tomaža, da pobrskajo po svojih arhivih, ter nadaljevali z digitalizacijo domoznanskega gradiva, ki ga hranimo v knjižnici, prav tako pa glasil krajevnih skupnosti Miklavž pri Ormožu ter Kog. Vabljeni tudi, da podate svoje predloge za vnos osebnosti v biografski leksikon Obrazi slovenskih pokrajin. V leksikon Pustno obarvana pravljična ura z ustvarjalno delavnico uvrščamo osebnosti, ki so s svojim delovanjem pomembno zaznamovale teljska slikarka in članica Likovnega društva LIKUDO, ki motive svoje okolje, v tem primeru torej območje občin Ormož, Središče za ustvarjanje črpa iz svoje okolice, narave in dogodkov. ob Dravi in Sveti Tomaž. Svoj prispevek je v mesecu marcu dobil Davorin Bešvir. Ob dnevu odprtih vrat v sklopu občinskega praznika občine Ormož bo tudi letos izveden projekt Živa knjižnica, kjer bomo po- Domoznansko obarvanih knjižničnih prireditev bo v tem junovno omogočili vsem obiskovalcem, da se bodo na štiri oči (ali po bilejnem letu zagotovo še veliko več. Kot tudi številnih drugih, želji več) pogovorili z eno izmed t. i. živih knjig, gostov, s posebni- tako da vabljeni na literarne pogovore, raznolike delavnice, mi zgodbami, izkušnjami, življenjskimi potmi. Ob lepem vremenu med drugim trenutno zelo uspešne solo plesne delavnice, prabodo ti pogovori potekali na letni terasi knjižnice v Ormožu. vljične ure, izmenjave v knjižnici semen, predvsem pa k dobremu branju! V sklop obeležitve visokega jubileja bo uvrščen dogodek, ki ga bo knjižnica pripravila ob praznovanju praznika krajevne skupnosti Ormož, domoznansko gradivo na temo zgodovine Ormoža bomo v obliki priložnostne razstave predstavili tudi v knjižnici, kjer bodo na ogled izbrane razglednice, v mesecu juniju seveda ne bo manjkal niti pohod po poteh kulturnih 22 Glasilo Občine Ormož, številka 60, april 2023 Ormoške novice Javni zavod Lekarna Ormož letos slavi trideseto, lekarništvo v Ormožu pa stoto obletnico delovanja Besedilo: Karolina Putarek Foto: Karolina Putarek J avni zavod Lekarna Ormož je s svečanim dogodkom v začetku januarja počastil 30 let samostojnega delovanja zavoda in 100. obletnico lekarništva v Ormožu. Svečanost je bila tudi prva prireditev v okviru letošnjega praznovanja 750. obletnice prve pisne omembe Ormoža. Tudi lekarništvo v Ormožu je namreč del pestre zgodovine našega mesta. Lekarna Ormož je kot javni zavod bila ustanovljena 1. januarja1993. Danes ima poleg lekarne na Ptujski cesti 25 še lekarno v trgovsko-poslovnem centru Holermuos, ki je svoja vrata odprla leta 2012. Prav tako ima že od leta 1965 podružnico na Trgu talcev v Središču ob Dravi. V letošnjem letu svoja vrata odpira tudi nova lekarniška podružnica v Svetem Tomažu. Sicer pa zgodovina kot prvega lekarnarja v Ormožu omenja farmacevta Gustava Trautvetterja, ki je zgradil hišo na današnji Skolibrovi ulici 19, v kateri je pozneje - vse do leta 1996, ko se je preselila na novo lokacijo (v kletne prostore takrat novozgrajenega bloka na Ptujski cesti v Ormožu, ki odgovarjajo novim sodobnim standardom) – domovala Mestna lekarna. Do leta 1965 je lekarno s tremi zaposlenimi upravljala Jelica Veselič. Nato je vodstvo lekarne prevzela Pavla Ivanuša, leta 1997 Ksenija Senčar. Od leta 2022 lekarno vodi direktor Marko Hanželič. Na slovesnosti ob jubileju, ki je potekala v Beli dvorani Grajske pristave, je zbrane najprej v imenu občin soustanoviteljic (Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž) pozdravil ormoški župan Danijel Vrbnjak in Zavodu ob jubileju namenil posebno pozornost s predajo občinske Zahvalne listine. Med številnimi prisotnimi, med katerimi Navidezna demenca Besedilo: Majda Keček, predsednica društva Spominčica Ormož Foto: Majda Keček, predsednica društva Spominčica Ormož O snovno poslanstvo društva Spominčica Ormož je destigmatizacija, ozaveščanje, izobraževanje in pomoč osebam z demenco in njihovim svojcem. Oskrba oseb z demenco je zahtevna in zahteva poleg strokovnega znanja tudi srčnost, toplino, spoštljiv odnos in občutek za bolnikove potrebe. Z namenom, da bi zaposlene v Centru starejših občanov Ormož, ki oskrbujejo osebe z demenco, senzibilizirali za potrebe oseb z demenco in na tak način vplivali na boljšo kakovost teh oseb in oskrbe, smo organizirali izkustveno delavnico z naslovom Navidezna demenca. Navidezna demenca je simulacijsko okolje, na pod- so bili vsi trije župani občin soustanoviteljic ter bivši in sedanji zaposleni, je bila tudi predsednica Lekarniške zbornice Slovenije, Darja Potočnik Benčič, ki je med drugim povedala, da tudi Lekarniška zbornica letos slavi 30 let delovanja. V teh letih se je v Sloveniji odprlo kar 200 lekarniških enot, kar pomeni, da zbornica ne stremi le k razvoju strokovnosti, pač pa tudi k dostopnosti. Slavnostni govornik je bil Marko Hanželič – direktor Javnega zavoda Lekarna Ormož, ki pohvalil odlično delo zaposlenih in sodelovanje z občinami soustanoviteljicami ter pripomnil: »Čeprav farmacevtska industrija stereotipno velja za področje, kjer se globalno kujejo veliki dobički, sem skoraj prepričan, da je prav farmacija, skupaj z medicino, tista veda, ki človeštvu pomaga pri ohranitvi zdravja oziroma življenja!« Ob jubileju je Javni zavod Lekarna Ormož občanom doniral avtomatski defibrilator, ki je nameščen pred prostori Pokrajinskega muzeja Ptuj - Ormož. Muzej je pripravil tudi priložnostno razstavo. Slovesnost je povezovala Vesna Danilovič Novak, ki je predstavila zgodovino lekarništva v Ormožu, v kulturnem programu so pa slavljenci zbrane počastili z nastopom jazz skupine Jazz Ladies. lagi katerega skušamo udeležence senzibilizirati za občutke, ki jih prinaša starost, je izkustveno učenje, z namenom, da bi lažje razumeli svet oseb z demenco. Delavnica je potekala 28. oktobra 2022 v prostorih CSO in se je je udeležilo 35 udeležencev. Vodila jo je Gabrijela Valenčič, mag. zdr. nege. Na delavnici je predstavila simulacijo pozabljivosti, zmedenosti, fizične težave starostnikov z demenco, kot so slab vid, slab sluh, izgubo finomotorike v rokah, bolečine v nogah in neprimerno okolje. Udeleženci so spoznali, kako pomembno je primerno okolje brez nepotrebnega hrupa, primerna razsvetljava, očala. Sami so doživeli, kako je, ko dobiš hkrati več nalog, kot si jih lahko zapomniš, in kako je, ko potrebuješ pomoč in ti je nihče ne nudi. Spoznali so, da osebe z demenco potrebujejo več časa za opravljanje vsakodnevnih nalog, več potrpežljivosti, spoštljivosti in empatični odnos. Po končani delavnici so bili udeleženci mnenja, da bi morali tovrstna izobraževanja opraviti vsi, ki se pri svojem delu srečujejo z osebami z demenco, saj je delo s takšnimi osebami zelo zahtevno, z ustreznim znanjem, s strpnostjo in z empatijo pa lahko zanje naredimo veliko. Najpomembneje je, da ne smemo zahtevati preveč in pričakovati nemogoče. Potrebno je demenco sprejeti in vstopiti v svet bolnika, ker oni v našega ne morejo več. Glasilo Občine Ormož, številka 60, april 2023 23 Ormoške novice CSD Ormož se je preselil v nove prostore Besedilo: Karolina Putarek Foto: Karolina Putarek C enter za socialno delo Ormož se po novem nahaja na Ptujski cesti 8b, in sicer v drugem nadstropju zgradbe, kjer se nahaja tudi Okrajno sodišče Ormož. Uradno odprtje novih prostorov je bilo januarja, slovesnosti so se poleg številnih gostov udeležili tudi direktor Centra za socialno delo Spodnje Podravje, mag. Miran Kerin, in minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Luka Mesec, ter župani Danijel Vrbnjak, Toni Jelovica in Mirko Cvetko. Center za socialno delo se je v nove prostore preselil iz zgradbe, ki je nekoč pripadala Kmetijski zadrugi, danes je pa v lasti podjetja Puklavec Family Wines. Po besedah direktorja Centra za socialno delo Spodnje Podravje, mag. Mirana Kerina, je razlogov za selitev več, tudi večja varnost zaposlenih in zmanjšanje stroškov. Najemnina v novih prostorih bo sicer nekoliko višja (doslej je znašala 7 evrov na m2 brez opreme, v novih prostorih pa 10 evrov), a je direktor prepričan, da bodo prihranili na račun nižjih tekočih stroškov. Z novimi prostori so dobili nekaj več kot 280 kvadratnih metrov, kjer je dovolj prostora za vse njihove dejavnosti. Tribarvnico v nove prostore sta simbolično prerezala direktor Centra za socialno delo Spodnje Podravje, mag. Miran Kerin, in minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Ob robu slovesnosti je minister Luka Mesec spregovoril o predvideni reorganizaciji socialnih služb. Načrte pristojnega ministrstva, ki jih je napovedal, vidi kot korak naprej, čeprav jih bo ob trenutno razpoložljivih kadrih težko uresničiti. »Mi bi radi socialne službe pripeljali bližje ljudem. Pa ne samo z odpiranjem novih prostorov, pač z delom na terenu. Ni dovolj, da se človeku odobri socialna pomoč, treba mu je znati pomagati, podati roko in ga vključit nazaj v družbo. To bi moral biti cilj in smisel socialnega dela in na tem bomo delali,« je poudaril in dodal, da je delo zaposlenih na centrih za socialno delo v današnjem času zaradi stigme in prezrtosti njihovega pomena v družbi, ki jo bolj zanimajo milijonarji kot ljudje na dnu, podcenjeno in podhranjeno. Socialne delavce je treba razbremeniti administracije in izračunavanj, ali je nekdo, ki išče pomoč, do nje upravičen in v kakšni višini, ter jim omogočiti terensko delo. 24 Tudi direktor mag. Miran Kerin se strinja s predlaganim načinom dela socialnih služb, sploh pa, ker je stik z uporabniki na terenu osnova za nadaljnje postopke, težje bo pa terenski način dela uresničiti: »S takšnim številom zaposlenih sigurno ne! V bistvu je reorganizacija socialnih služb, ki je sicer bila pred štirimi leti, socialne delavce le še bolj obremenila z administracijo,« je še potrdil navedbe ministra Luka Meseca. Na ormoškem centru za socialno delo je zaposlenih 12 ljudi, med njimi pet socialnih delavk. »Glede na upad števila nezaposlenih se je število prejemnikov redne socialne pomoči sicer znižalo, a je vse je več tistih, ki kljub temu, da imajo službo, zaprosijo za izredno socialno pomoč, ker zaradi nizkih plač ne zmorejo poravnavati vseh obveznosti,« je splošno socialno stanje prebivalstva ocenila direktorica CSD Ormož Marina Novak. V nove prostore Centra za socialno delo je dostop možen tudi z dvigalom, delovni čas za stranke pa ostaja enak: ob ponedeljkih od 8. do 12. ure in od 13. do 15. ure, ob sredah od 8. do 12. ure in od 13. do 18. ure ter ob petkih od 8. do 12. ure. Glasilo Občine Ormož, številka 60, april 2023 Ormoške novice Na prireditvi Športnik leta 2022 podelili 43 priznanj Besedilo: Karolina Putarek Foto: Karolina Putarek K onec februarja je v Ormožu potekala prireditev ŠPORTNIK LETA 2022, s katero se Občina Ormož zahvali uspešnim domačim športnikom za trud in uspehe v minulem letu. Letos so podelili kar 43 nagrad oziroma priznanj. »Šport združuje, krepi dobro v nas in nas dela srečnejše! Dobri športni rezultati so vedno plod osebnih prizadevanj, najprej športnikov samih, njihovih staršev in prijateljev in seveda tudi trenerjev,« je uvodoma povedala napovedovalka Anita Kosec in še pred podelitvijo priznanj k besedi povabila župana Danijela Vrbnjaka, ki je vsem dobitnikom čestital za priznanja in izrazil ponos nad uspehi vsakega posameznega športnika v občini, nato pa skupaj z direktorjem JZ za turizem, kulturo in šport Andrejem Vršičem podelil priznanja. Priznanje za najuspešnejšo šolo na področju športa v občini Ormož za leto 2022 je prejela Osnovna šola Ormož. Osnovnošolci so se izkazali v atletiki, strelstvu na domačih in državnih tekmovanjih. Tudi športniki invalidi so imeli v svojih tekmovanjih v prejšnjih dveh letih premor. Lani so tekmovanja ponovno stekla. Priznanje za najuspešnejšo športnico na področju športa invalidov občine Ormož za leto 2022 si je tako prislužila atletinja Vanja Zelenik. V nadaljevanju so priznanja prejeli uspešni mladi športniki, ki dosegajo vrhunske športne rezultate. Tako so priznanja za perspektivnega športnika v občini Ormož za leto 2022 prejeli mladi rokometaši Blaž Majhen, Tit Grabovac, Luka Potočnjak, Kevin Meško in Jan Žuran. Priznanje za perspektivnega športnika v občini Ormož za leto 2022 je prejela tudi uspešna mlada strelka Eva Petek. Med mladimi strelci oziroma člani SD Kovinar Ormož so priznanja za perspektivnega športnika v občini Ormož za leto 2022 prejeli tudi Rok Škorjanec in Olivia Vočanec ter Nino Benjamin Kovačec, ki nizajo uspehe in dosegajo najvišja mesta na strelskih tekmovanjih v državi. Priznanje za perspektivnega športnika v občini Ormož za leto 2022 sta prejela tudi Jaka Horvat in Timotej Boj, ki sta skupaj z Rokom Škorjancem med mladimi strelci osvojila naslov državnega prvaka. Priznanje za perspektivnega športnika v občini Ormož za leto 2022 je prejel še Niko Kosec, dolgoletni član Športnega društva Mladost Miklavž pri Ormožu in član slovenske futsal reprezentance U19. V nadaljevanju so podelili tudi priznanje za uspešno veteransko športnico občine Ormož za leto 2022, ki ga prejela dolgoletna uspešna strelka, uveljavljena tudi v mednarodni konkurenci, Vesna Mele. Priznanje za uspešnega veteranskega športnika občine Ormož za leto 2022 je pa prejel Primož Meško, član Atletskega kluba Ormož, ki je lani uspešno nastopil na 44 tekmah doma in v tujini. Za delo na športnem področju so se s priznanji zahvalili tudi zaslužnim športnim delavcem občine Ormož za leto 2022. Priznanja so prejeli Matija Kolarič, ki je že več desetletij vpet v delovanje Rokometnega kluba Jeruzalem Ormož. Boris Polak, učitelj športne vzgoje, dolgoletni rokometaš in aktivist v Teniškem klubu, Davorin Kovačec, igralec, trener, funkcionar, voznik, »zdravnik«, pomočnik trenerja in še kakšno aktivnost bi mu lahko pripisali v Rokometnem klubu Velika Nedelja, ter Valter Vindiš, atlet in dolgoletni aktivist v Atletskem klubu Ormož. Športniki bi bili težko uspešni, če jih na njihovi športni poti ne bi usmerjali trenerji. Tako so priznanja za uspešnega trenerja občine Ormož za leto 2022 namenili tudi trenerjem. Prejeli so jih: Saša Prapotnik, kot trener članske ekipo Rokometnega kluba Jeruzalem Ormož Uroš Krstič, znan kot zelo dober trener mlajših rokometnih selekcij, ki nizajo uspeh za uspehom tako v državi kot v tujini, ter Stiven Vočanec, trener SD Kovinar Ormož, ki je s svojimi dolgoletnimi izkušnjami zaslužen, da njegovi varovanci posegajo po najvišjih rezultatih tako na občinskih, regijskih, državnih in mednarodnih tekmovanjih. V lanskem letu sta dva športna kluba v občini Ormož obeležila okroglo obletnico. Tako so priznanje za 40. obletnico delovanja kluba za leto 2022 podelili Strelskemu društvu Tovarne sladkorja Ormož in Klubu borilnih veščin Ormož, prav tako za 40 let aktivnega delovanja. Podelili so tudi priznanja za posebne dosežke na področju športa v občini Ormož za leto 2022. Prejeli so jih Damjan Rajh, kondicijski trener in ustanovitelj Športne šole Dada, ekipa Rokometnega kluba Velika Nedelja, ki je v sezoni 2021/2022 postala prvak druge državne lige in se tako uvrstila v 1. B državno ligo, in Atletski klub Ormož, ki je lani obeležil 20. obletnico delovanja in se letos že pripravlja na 22. ormoški polmaraton ter 20. ulični nočni tek. Priznanje za posebne dosežke na področju športa v občini Ormož za leto 2022 je prejela še Rokometna ekipa dijakinj Gimnazije Ormož. Rokometašice ormoške gimnazije so na domačem finalnem državnem tekmovanju namreč osvojile odlično drugo mesto. Glasilo Občine Ormož, številka 60, april 2023 25 Ormoške novice Priznanje Občine Ormož za leto 2022 za nastop v državni reprezentanci v kolektivnih športih so prejeli Jure Lukman, Denis Škrinjar, Blaž Fergola in Nik Ćirović. Jure, Denis, Blaž in Nik so julija lani s slovensko reprezentanco, letnikov 2002 in mlajših, nastopali na Portugalskem na evropskem rokometnem prvenstvu mladincev do 20 let. Osvojili so 9. mesto, ki jim je prineslo uvrstitev na svetovno prvenstvo mladincev do 21 let. Priznanje Občine Ormož za leto 2022 za nastop v državni reprezentanci v kolektivnih športih je prejel tudi Adrijan Trstenjak, ki je dolgoletni član Športnega društva Mladost Miklavž pri Ormožu. Trenutno je član slovenske futsal reprezentance do 21 let. Priznanje za vrhunski dosežek na področju športa v občini Ormož za leto 2022 je prejela članska ekipa pištoljašev SD Kovinar Ormož. Članska ekipa SD Kovinar Ormož v sestavi Stiven Vočanec, Žan Tomažič in Gregor Polajnko je lani na 32. državnem prvenstvu osvojila dve odličji. Priznanje Občine Ormož za leto 2022 za naslov državnega prvaka v individualnih športih so prejeli: Nina Alt Doma, ki je lani postala državna prvakinja v krosu na 5000 m v Murski Soboti, bila je tudi podprvakinja v maratonu na 42 km na 40. Maratonu treh src v Radencih. 26 Jan Šumak, strelec ormoškega Kovinarja, ki je na lanskem državnem prvenstvu, skupaj s klubsko kolegico Urško Kuharič, osvojil naslov državnega prvaka v mešanih parih z zračno puško na 10 m, ter Andreja Gorčan, ki je v lanskem letu na državnem prvenstvu v maratonu osvojila naslov državne prvakinje na 42 km. Letos so prvič podelili tudi nagrado za najboljšo ekipo. Prejeli sta jih članska ekipa Strelskega društva Kovinar Ormož in ekipa Rokometnega kluba Jeruzalem Ormož. ANDREJU PUČKU priznanje Občine Ormož za življenjsko delo na področju športa Andrej Pučko je eden izmed tistih, ki so v zgodovino ormoškega rokometnega kluba zapisani z zlatimi črkami. V klubu je v teku svoje aktivne delovne dobe opravljal praktično vse vloge. Bil je igralec, trener, predsednik, sodeloval je pri vseh najpomembnejših aktivnostih rokometnega kluba, aktivno pa je sodeloval tudi pri izgradnji novega nogometnega igrišča, saj je bila z njegovo pomočjo opravljena večina zemeljskih del, ki so bila potrebna pri izgradnji igrišča. Višek minule prireditve je bila razglasitev in dodelitev naziva športnica in športnik leta 2022 Glasilo Občine Ormož, številka 60, april 2023 Ormoške novice Priznanje športnica leta občine Ormož v letu 2022 je prejela strelka Urška Kuharič, ki je članica strelskega društva Kovinar Ormož in stalna članica državne reprezentance. Urška Kuharič je v lanskem letu osvojila šest naslovov državne prvakinje, štiri naslove državne prvakinje med članicami in še vrsto visokih uvrstitev na različnih strelskih tekmovanjih doma in v tujini. Priznanje športnik leta občine Ormož v letu 2022 je pa prejel Blaž Orešnik, član Atletskega kluba Ormož od leta 2014. Blaž v zadnjem obdobju na različnih množičnih tekaških tekmovanjih doma in v tujini zaseda najvišja mesta na stopničkah in je v ponos tako domačemu klubu kot občini Ormož. Župan Občine Ormož na podlagi 16. in 21. člena Zakona o določanju območij ter imenovanju in označevanju naselij, ulic in stavb (Uradni list RS, št. 25/08) in 30. člena Statuta Občine Ormož (Uradni vestnik Občine Ormož, št. 9/15 - uradno prečiščeno besedilo in 11/19 ter Uradno glasilo slovenskih občin, št. 12/23) objavlja POZIV k predhodnemu posvetovanju o predlogu Odloka o vzpostavitvi nove Industrijske ceste in preimenovanju dela Ljutomerske ceste in dela Opekarniške ceste v Industrijsko cesto v naselju Ormož Na podlagi 21. člena Zakona o določanju območij ter imenovanju in označevanju naselij, ulic in stavb (Uradni list RS, št. 25/08) je pred določitvijo imena ulice oziroma pred preimenovanjem ulice ali dela ulice potrebno v ulici oziroma delu ulice, ki se ji spreminja ime, opraviti predhodno posvetovanje o ustreznosti predlaganega imena ulice. Natančen potek ulice je opredeljen v osnutku odloka in grafičnem prikazu, ki sta priložena k pozivu. Predhodno posvetovanje o osnutku odloka bo trajalo od 11. 4. 2023 do vključno 3. 5. 2023. Udeležene osebe, ki imajo na območju, na katero se spremembe nanašajo, prijavljeno stalno prebivališče, in pravne osebe zasebnega in javnega prava, ki imajo na tem območju sedež, lahko podajo svoja mnenja, pripombe in predloge na predlog odloka, ki bo javno razgrnjen v prostorih Občine Ormož, Ptujska cesta 6, 2270 Ormož, vsak dan od ponedeljka do četrtka od 8. do 15. ure in v petek od 8. do 13. ure, do vključno 3. 5. 2023 ter objavljen na spletni strani Občine Ormož www.ormoz.si. Mnenja, pripombe in predlogi se vložijo na sedežu občine, po pošti ali po elektronski pošti: obcina.ormoz@ormoz.si. Št.: 031-0001/2023 Ormož, 27. 3. 2023 ŽUPAN OBČINE ORMOŽ Danijel VRBNJAK l. r. ODLOK o vzpostavitvi nove Industrijske ceste in preimenovanju dela Ljutomerske ceste in dela Opekarniške ceste v Industrijsko cesto v naselju Ormož – osnutek I. UVOD Ocena stanja Pravna podlaga za sprejem odloka je 21. člen Zakona o določanju območij ter imenovanju in označevanju naselij, ulic in stavb (Uradni list RS, št. 25/08), ki določa postopek vzpostavitve uličnega sistema in imenovanja ulice. Vzpostavitev uličnega sistema in ime ulice ter spremembe uličnega sistema oziroma imen ulic se določi z odlokom občine, v kateri je ulični sistem vzpostavljen oziroma v kateri ulica leži. Pred določitvijo imena ulice oziroma pred preimenovanjem ulice ali dela ulice je potrebno v ulici oziroma delu ulice, ki se ji spreminja ime, opraviti predhodno posvetovanje o ustreznosti predlaganega imena ulice. Glasilo Občine Ormož, številka 60, april 2023 27 Ormoške novice Občina Ormož bo s pozivom k predhodnemu posvetovanju o predlogu Odloka o vzpostavitvi nove Industrijske ceste in preimenovanju dela Ljutomerske ceste in dela Opekarniške ceste v Industrijsko cesto v naselju Ormož izvedla predhodno posvetovanje o ustreznosti poimenovanja ulice v času od 11. 4. 2023 do vključno 3. 5. 2023. Poziv bo objavljen na spletni strani Občine Ormož www.ormoz.si in v javnem mediju na območju občine, tj. Ormoških novicah. V tem času lahko udeležene osebe, ki imajo na območju, na katero se spremembe nanašajo, prijavljeno stalno prebivališče, in pravne osebe zasebnega in javnega prava, ki imajo na tem območju sedež, podajo svoja mnenja, pripombe in predloge na predlog odloka. Občina Ormož bo po zaključku predhodnega posvetovanja pridobila pozitivno mnenje Geodetske uprave Republike Slovenije (GURS) k predlaganemu imenovanju nove ulice v naselju Ormož, potrdilo GURS-a, da v naselju Ormož v občini Ormož ni ulice s predlaganim imenom, ter pridobila od Komisije za standardizacijo zemljepisnih imen mnenje o primernosti imena. Na podlagi 3. odstavka 12. člena Zakona o določanju območij ter imenovanju in označevanju naselij, ulic in stavb (Uradni list RS, št. 25/08) – ZDOIONUS je občinska uprava dne 21. 3. 2023 izdelala elaborat, ki je priloga tega odloka. Za izdelavo elaborata za vzpostavitev uličnega sistema oziroma elaborata sprememb uličnega sistema je potrebna le kartografska podlaga, iz katere je razvidna pripadnost stavb ulici in kjer se z linijo prikaže potek posameznih ulic. Razlogi in cilji za sprejem odloka V novi Ekonomsko poslovni coni v Ormožu je nastala nova ulica, zato je potrebno določiti ime nove ulice Industrijska cesta. Ker so na predlagani trasi že hišne številke Ljutomerska cesta 39 in 39/a ter Opekarniška cesta 2/a, predlagamo, da se te hišne številke preimenujejo v Industrijsko cesto. Ocena finančnih poledic Sprejem odloka bo imel za občinski proračun minimalne posledice. Strošek označitve ulice ter strošek zamenjave treh tabel s hišno številko. II. BESEDILO ČLENOV Na podlagi 21. člena Zakona o določanju območij ter imenovanju in označevanju naselij, ulic in stavb (Uradni list RS, št. 25/08) in 16. člena Statuta Občine Ormož (Uradni vestnik Občine Ormož, št. 9/15 - uradno prečiščeno besedilo in 11/19 ter Uradno glasilo slovenskih občin, št. 12/23) je Občinski svet Ormož na ___ redni seji dne ____________ sprejel ODLOK o vzpostavitvi nove Industrijske ceste in preimenovanju dela Ljutomerske ceste in dela Opekarniške ceste v Industrijsko cesto v naselju Ormož 1. člen S tem odlokom se na območju občine Ormož v naselju Ormož vzpostavi nova Industrijska cesta ter se del Ljutomerske ceste, hišni št. 39 in 39/a, ter del Opekarniške ceste, hišna št. 2/a, preimenujeta v novo ulico z imenom Industrijska cesta. 2. člen Sprememba iz prvega odstavka tega člena je podrobno prikazana v elaboratu, ki ga je izdelala Občinska uprava Občine Ormož, dne 21. 3. 2023 in je sestavni del tega odloka. 3. člen Geodetska uprava mora najpozneje v 30. dneh po začetku veljavnosti tega odloka evidentirati spremembe podatkov v registru prostorskih enot. 4. člen Stroški označitve ulice ter zamenjave tabel s hišnimi številkami bremenijo proračun Občine Ormož. 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Št.: 031-0001/2022 Ormož, 28 ŽUPAN OBČINE ORMOŽ Danijel VRBNJAK l. r. Glasilo Občine Ormož, številka 60, april 2023 Ormoške novice III. OBRAZLOŽITEV: - k 1. členu: S tem odlokom se na območju občine Ormož v naselju Ormož vzpostavi nova Industrijska cesta ter se del Ljutomerske ceste, hišni št. 39 in 39/a ter del Opekarniške ceste, hišna št. 2/a, preimenujeta v novo ulico z imenom Industrijska cesta. - k 2. členu: Oblika in vsebina elaborata sta natančneje določena v Pravilniku o ureditvi vprašanj pri določanju območij naselij, določanju hišnih številk in poteka ulic ter o označevanju ulic in stavb (Uradni list RS, št. 76/08). Tako peti odstavek 3. člena navedenega pravilnika določa, da elaborat za vzpostavitev uličnega sistema oziroma elaborat sprememb uličnega sistema izdela predlagatelj iz 3. odstavka 12. člena Zakona o določanju območij ter imenovanju in označevanju naselij, ulic in stavb (Uradni list RS, št. 25/08) – ZDOIONUS, zato je občinska uprava sama izdelala elaborat, ki je priloga tega odloka. Za izdelavo elaborata za vzpostavitev uličnega sistema oziroma elaborata sprememb uličnega sistema se namreč potrebuje le kartografska podlaga, iz katere je razvidna pripadnost stavb ulici in kjer se z linijo prikaže potek posameznih ulic. - k 3. členu: Na podlagi 18. člena ZDOIONUS mora geodetska uprava najpozneje v 30. dneh po začetku veljavnosti tega odloka evidentirati spremembe podatkov v registru prostorskih enot. - k 4. členu: Stroški izdelave tabel s hišnimi številkami bremenijo proračun Občine Ormož. - k 5. členu: V tem členu je določen način objave in rok začetka veljavnosti predlaganega odloka. Pripravila: Mateja Zemljak, vodja Oddelka za razvojno planiranje, gospodarske dejavnosti in pravne zadeve Industrijska cesta Predlog Industrijske ceste Izdelala Občinska uprava Občine Ormož, dne 21.3.2023 Glasilo Občine Ormož, številka 60, april 2023 29 Ormoške novice Podjetniški laboratorij Besedilo: Nina Prelog, Razvojno raziskovalni center RRC Ormož Skozi sam projekt se izvajajo sledeče dejavnosti: azvoj in podpora podjetništvu je ključnega pomena za gospodarski razvoj lokalnega okolja. Z razvojem podjetništva se povečujejo možnosti odpiranja novih delovnih mest in s tem ustvarjanje boljših pogojev za življenje lokalnega prebivalstva, zato si v Razvojno raziskovalnem centru RRC Ormož skozi različne načine prizadevamo spodbujati različne ekosisteme podpornega okolja. • Vzpostavljena je bila Informacijsko-podporna in svetovalne točke na področju družbeno odgovornega ter klasičnega podjetništva. • Izvedene bodo delavnice iz marketinga za podjetnike. • Izvedene bodo delavnice Kako lahko dobra fotografija poveča prodajo izdelka ter izvedba samih fotografiranj izdelkov za podjetnike. • Zgodil se bo prvi Start-up vikend ODGOVORNO + PODJETNO = ODGOVORNO PODJETNIŠTVO v našem lokalnem okolju. • Izvedene bodo delavnice na temo premagovanje stresa ter krepitve imunskega sistema. • Delavnice v podporo prijaviteljev na razpise. • Vzpostavljena bo spletna trgovina po principu ETSY, ki bo na voljo v brezplačno uporabo podjetnikom ter ustvarjalcem z družbeno odgovorno noto na celotnem območju LAS UE Ormož. • Druge aktualne podjetniške teme. Za aktualne informacije spremljajte našo spletno stran oziroma spremljajte nas na našem Facebook profilu RRC Ormož. R Eden izmed načinov je tudi sodelovanje in vodenje različnih projektov. Takšen je tudi projekt Laboratorij družbeno odgovornega podjetništva, ki naslavlja spodbujanje in oblikovanje čvrstega ter inovativnega podpornega okolja, ki spodbuja razvoj poslovnih modelov družbeno odgovornega podjetništva, kakor tudi klasičnega podjetništva. Namenjen je oblikovanju partnerstev med sektorjem družbeno odgovornega podjetništva, lokalnih skupnosti in podjetij ter inovativnimi posamezniki s ciljem oblikovanja inovativnih družbenih inovacij. Sam Podjetniški laboratorij obravnava in zagotavlja celosten ekosistem socialnega in klasičnega podjetništva. Skupna vrednost operacije je 49.449,51 EUR, skupna vrednost zaprošenih nepovratnih sredstev znaša 38.083,10 EUR; projekt je delno financiran s strani Ministrstva za kohezijo in regionalni razvoj. Kako naj pričakujemo, da bodo otroci starše poslušali, če pa se Tarzan sprehaja napol gol, Pepelka pride domov ob polnoči, Ostržek laže ves čas, Aladin je kralj tatov, Batman vozi 200 na uro, Trnuljčica je lena zaspanka, Sneguljčica pa živi s sedmimi tipi … IN POTEM NAJ OTROCI UBOGAJO? –––––––––––––––––––––––––––––––– Ko je Tone izstopil iz pravkar parkiranega avta, mu je mimoidoči dejal: »Brisalce ste pozabili izklopiti!« »Je že v redu. Vedno jih pustim vklopljene, da mi policisti ali komunalni redarji ne morejo zatakniti parkirnih listkov za brisalce.« –––––––––––––––––––––––––––––––– Peter se poteguje na službo in kadrovnik ga vpraša: »Ste poročeni?« »Ne, toda kljub temu bom storil vse, kar mi boste naročili!« Zakaj v gorah vedno gradijo lesene hišice? Ker jim je zmanjkalo kamna, ker so gradili gore. 30 Prijateljica vpraša prijateljico: »Slišala sem, da si se poročila z boksarjem? Kakšen pa je?'« '«Težko ga opišem, ker po vsakem dvoboju pride domov drugačen!'« –––––––––––––––––––––––––––––––– Dva klošarja sedita na klopi v parku in prvi reče: »Jaz bi bil zadovoljen, če bi imel steklenico vina, piškote in psa.« Drugi klošar se začudi: »Zakaj pa psa?« »Zato, da bi pojedel piškote!« –––––––––––––––––––––––––––––––– Hudo nasekan možakar se cikcak vrača po cesti domov. Naleti na neko gospo, ki jo pogled na pijanca tako razburi, da ga udari s torbico po glavi. Pijanček se oglasi: »Ohoho, a sem že doma?!« –––––––––––––––––––––––––––––––– Blondinka je opazila, da ima sodelavec novo termo steklenico, pa ga vpraša, čemu služi. »Vroče stvari ohranja vroče in hladne ohranja hladne,« ji odgovori. Seveda blondinka takoj kupi eno, naslednji dan pa jo ponosne pokaže sodelavcu. »Kaj pa imaš v njej?« jo vpraša sodelavec. Blondinka: »Juho in sladoled!« Glasilo Občine Ormož, številka 60, april 2023 Ormoške novice Spomladanske aktivnosti Centra za krepitev zdravja Ormož Zdravo hujšanje: vsak četrtek od 9. 3. 2023. Tehnike sproščanja: dodaten termin, zaradi velikega zanimanja, 16. 3. 2023. Družinska obravnava za zdrav življenjski slog: vsak torek od 21. 3. 2023. Test hoje na 2 km: 19. 4. 2023 v Veliki Nedelji. Testiranje telesne pripravljenosti: po dogovoru. Svetovanje za opuščanje kajenja: po dogovoru. Svetovanje za opuščanje tveganega ali škodljivega pitja alkohola: po dogovoru. Zdaj je pravi čas, da gremo v akcijo! Akcijo 40 dni brez alkohola, ki poteka od 22. 2. do 8. 4. 2023. V Sloveniji še vedno narašča delež prebivalcev, ki tvegano in škodljivo pijejo. Prebivalci Slovenije, tako odrasli kot mladostniki, v primerjavi z drugimi evropskimi državami nadpovprečno tvegano ali škodljivo pijejo alkohol. Alkohol je v Sloveniji zelo dostopen. Pitje alkohola nima koristi za zdravje in ne ščiti pred razvojem kroničnih bolezni. Ne škoduje samo tistim, ki ga pijejo, temveč tudi drugim osebam, svojcem, sodelavcem, žrtvam nasilja, žrtvam prometnih nezgod ter družbi v celoti. Sami lahko veliko storimo za svoje zdravje, če spoštujemo meje manj tveganega pitja alkohola. Zmanjšajmo torej tveganje, ki ga prinaša alkohol! In tako obogatimo življenje sebi, svojim najbližjim in nenazadnje širšemu okolju, ki mu lahko damo najboljše, kar imamo v sebi. Delavnice v mesecu maju Zdravo jem: 4 srečanja. Spoprijemanje s stresom: 4 srečanja. Podpora pri spoprijemanju s tesnobo: 4 srečanja. Podpora pri spoprijemanju z depresijo: 4 srečanja. Test hoje na 2 km: v Ivanjkovcih. Kontakt: T: (02) 741 09 27 ali 041 943 000; E: ckz@zd-ormoz.si Vaš najljubši Center za krepitev zdravja Spremljajte nas na socialnih omrežjih. Vabilo na posvetovanja v lokalni skupnosti Patronažne sestre delujemo po lokalnih skupnostih, kjer se srečujemo z bolniki in tudi z zdravimi posamezniki na njihovih domovih. Predvsem vas obiščemo ob napotitvi zdravnika, ko potrebujete naše storitve. V družine pridemo tudi preventivno. Na voljo smo vam za svetovanje (pravice iz zdravstvenega zavarovanja, tehnični pripomočki, pomoč pri naročanju, usmerjanje k svetovalnim službam ...), meritve (krvni tlak, srčni utrip in krvni sladkor), zdravstveno vzgojo ter krajša predavanja po potrebi lokalne skupnosti ali društev. Svetovanje je brezplačno in namenjeno vsem, ki bivajo na območju krajevne skupnosti, tudi tistim, ki nimajo urejenega zdravstvenega zavarovanja. V juliju in avgustu srečanj zaradi letnih dopustov ne bo. Enkrat mesečno smo prisotne v vaši krajevni skupnosti: KS Miklavž pri Ormožu, vsako 4. sredo v mesecu od 13. do 14. ure; KS Kog, vsak 4. četrtek v mesecu od 8.30 do 9.30; Središče ob Dravi v ambulanti, vsak 2. torek v mesecu od 12. do 13. ure; Ivanjkovci v ambulanti zraven pošte, vsak 3. torek v mesecu od 9. do 10. ure; KS Podgorci, vsak 2. torek v mesecu od 12. do 13. ure; Frankovci, vaški dom, vsak 1. torek v mesecu od 11. do 12. ure; Dobrava, vaški dom, vsak 1. četrtek v mesecu od 11. do 12. ure; KS Velika Nedelja, vsak 2. četrtek v mesecu od 11. do 12. ure. Glasilo Občine Ormož, številka 60, april 2023 Vabljeni! Tim patronažnih sester ZD Ormož 31 a i i Odpiralni časi Turistično informativnih centrov in turistično informativnih točk Destinacije Jeruzalem Slovenija ter Vinoteke Destinacije Jeruzalem Slovenija TIC Ormož Grajski trg 3 2270 Ormož TTS Kog Lačaves 15 2276 Kog M: 030 717 393 Delovni čas od 1. 4. do 31. 10. Od ponedeljka do sobote: 8.00¬-19.00 Nedelja, prazniki: 8.00–16.00 Delovni čas od 1. 11. do 31. 3. Od ponedeljka do nedelje, prazniki: 8.00¬–16.00 Delovni čas, velja za vse leto Od ponedeljka do petka: od 7.00 do 16.00 (ob sredah do 18.00) Sobota: 7.00–12.00 Nedelja: 8.00-11.00 Vinoteka Destinacije Jeruzalem Slovenija Grajski trg 3 2270 Ormož Trgovinica in turistično informativna točka Rožmarinka Velika Nedelja 11 2274 Velika Nedelja Delovni čas od 1. 4. do 31. 10. Od ponedeljka do sobote: 8.00-19.00 Nedelja, prazniki: 8.00-16.00 Delovni čas od 1. 11. do 31. 3. Od ponedeljka do nedelje, prazniki: 8.00–16.00 Delovni čas, od druge polovice aprila Sobota: 10.00-17.00 Nedelja: 10.00-12.00 TIC Jeruzalem Jeruzalem 9 2259 Ivanjkovci T: (02) 719 45 45 HIŠA PEP´S Svetinje 11 2259 Ivanjkovci Delovni čas od 15. 4.-30. 11. Petek: 16.00–20.00 Sobota: 14.00–20.00 Nedelja: 14.00–18.00 Delovni čas 1. 12. do 31. 3. Sobota in nedelja: 10.00–16.00 Delovni čas od 1. 4. do 30. 11. Vsak dan: 10.00-18.00 KOŠARKINA HIŠA, KOŠARKIN ŠTACÜN Kog 1 2276 Kog E-pošta: biseriprlekije@gmail.com M: 040 215 412 Delovni čas Od ponedeljka do petka: 8.00–14.00 Sobota in nedelja: po dogovoru VIKENDI IN DNEVI ODPRTIH VRAT 31. marec − 12. november 2023 Destinacija Jeruzalem Slovenija enotno odpira svoja vrata. Dobrodošli pri nas. Ostale dni po dogovoru. VIKENDI ODPRTIH VRAT Destinacije Jeruzalem Slovenija: 1. 31. marec - 2. april 2023: CVETNI VIKEND 2. 12. - 15. maj 2023: VIKEND KULINARIKE 19. - 21. maj 2023: MEDENI VIKEND 3. 4. 26. - 28. maj 2023: VIKEND OHRANJANJA NARAVE 5. 16. - 18. junij 2023: VIKEND ZGODOVINE 750 LET PRVE OMEMBE ORMOŽA 6. 28. - 31. julij 2023: PO JAKOBOVI POTI 7. 12. - 15. avgust 2023: VIKEND ODPRTIH KLETI IN POSTAVLJANJA KLOPOTCEV 8. 25. - 27. avgust 2023: VIKEND DOMAČE OBRTI 9. 15. - 17. september 2023: PRAZNIK BUČ 10. 10. - 12. november 2023: MARTINOVANJE V DESTINACIJI JERUZALEM SLOVENIJA NAGRADNA IGRA Destinacije Jeruzalem Izpolnjen kupon pošljite/dostavite na naslov organizatorja Javni zav Grajski trg 3, 2270 Ormož in so za bogate nagrade, ki bo v soboto, 1 v času naše največje prireditve, Ma v Ormožu 2023. Izžrebali bomo bogate na katerimi so tudi VIKEN NOČITVE Z ZAJTRKOM a ter več praktičnih nagra ponudnikov. dopolnjenim 18. letom starosti. O obveščeni po pošti. Več informaci na www.jeruzalem-slovenija.s Destinacije Jeruzalem Slovenija. KUPONČEK ZA NAGRAD ime in priimek ulica, hišna št. poštna številka, kraj