RAZPRAVE V VRSTAH ZVEZE KOMUNISTOV
Izpolnjevati statut ZKS in upoštevati kongresne dokumente!
V večini osnovnih organizacij ZKS so se raz-prave o predlogu sklepov 13. seje CK ZKJ o uresničevanju vodilne vloge ter krepitve njene idejne in akcijske enotnosti v glavnem končale, to pa ne pomeni, da se aktivnosti komunistov ne bi prav tako prizadevno nadaljevale, saj so lo skleni-li mnogi komunisti, ki si želijo drugačnega dela, predvsem pa učinkovitejšo, sposobnejšo in bolj akcijsko Zvezo komunistov. V začetku razprav so bile osnovne organizacije obveščene o tem, kako naj bi potekala razprava, oceniti bi morali stanje v lastnem okolju, ozreti pa bi se morali tudi na stanje v širši družbi, ga oceniti in oblikovati pred-loge za dopolnitev sklepov. Večji del osnovnih organizacij se jc usmeril le na eno od teh dveh nalog, njihova obveznost pa je, da v celoti izpelje-jo razpravo.
V  vrsti osnovnih organizacij se komunisti niso držali stališča, naj bi v razpravi   sodelovali   vsi, naj bi ne bilo tihih opazovalcev, s sestankov so nekateri odhajali nezadovoljni, v razpravi pa tudi niso povedali svojega mnenja. Marsikje so o skle-pih razpravljali tudi nekomunisti, ki so bistveno prispevali k oceni stanja v lastni sredini, molčali pa niso tudi takrat, ko je bilo potrebno oceniti stanje in probleme v naši družbi.
Komunisti so povsod prizadeto reagirali na pro-bleme v svoji sredini in v širši družbi, največkrat pa so se ustavili pri odgovornosti za tako stanje, pri problemih delovanja komunistov v delegat-skem sistemu in v družbenopolitičnih organizaci-jah, pri kadrovski politiki in pri liku komunista, ponekod so analizirali tudi gospodarsko stanje, predvsem v delovnih organizacijah, iskali pa so tudi možnosti kako spremeniti tako stanje.
O predlogu sklepov 13. seje
Komunisti so ugotovili, da sklepi 13. seje niso novost v delovanju Zveze komunistov, take skle-pe smo že večkrat sprejemali, žal pa so v praksi navadno zvodeneli. Med sprejetim in uresničenim
vseskozi obstaja širok razkorak, vsakršni sklepi so napisani v takih stavkih in v takem jeziku, da niso razumljivi intclektualcu, kaj šele delovnemu člo-veku za strojem. Iz osnovnih organizacij pa je prišlo tudi nekaj predlogov za dopolnitev predlo-ga sklepov 13. seje. Največkrat je bilo rečeno, da bi bilo potrebno več napisati o informiranju ko-mumstov, predvsem o pravočasnem in vsestran-skem.
Sklepi se prevečkrat ponavljajo, ni pa praktič-nih rešitev, premalo so konkretni in obvezujoči. V njih ni zaslediti določene samokritičnosti vodstve-nih organov Zveze komunistov skupno z odgo-vorriostjo posameznikov, ki so na čelu najvišjih organov Zveze komunistov. Komunisti menijo, da so s sklepi 13. seje vzamudi, da so ti napisani v posplošeni obliki in da bodo potrjeni šele konec leta. Nekateri so predlagalida se spremeni psiho-logija dela, da se poveča vpliv baze na nadgrad-njo, predvsem pa se je potrebno boriti za izpol-njevanje statuta ZKJ in kongresnih dokumentov, ker potem taki sklepi ne bodo potrebni.
Delegatski sistem in delo v DPO
O neučinkovitosti delegatskega sistema so spre-govorili skoraj v vsaki sredini. Med Ijudmi se
pojavlja apatičnost pri političnem delovanju, ker se v delegatskem sistemu odloča o nepomembnih rečeh, o pomembnih pa se odločitve sprejemajo drugje.
Veliko pripomb so imeli razpravljalci na to, da imajo delegati navadno na voljo le en predlog, ki ga pripravi strokovna služba SIS. Tako so že naprej določeni le za to, da dvignejo roko, za večji interes in delo delegatov je potrebno pripraviti več altemativnih predlogov, vsak predlog pa naj bi imel na kratko opisane dobre in slabe strani in niožne posledice, ki bodo nastale v praksi, če bo predlog sprejet. Delegatski sistem največkrat ni učinkovit zaradi prerazvejanosti, obširnega dele-gatskega gradiva in zaradi težko razumljivega je-zika, ki delegate ne pritegne k branju in kasneje h konstruktivnemu razpravljanju. Delegati pristo-pijo k obravnavi določenih problemov, vendar so z druge strani prevečkrat pobiti s prefinjenimi in njim težko razumljivimi izrazi.
Prav tako je z delom v družbenopofitičnih orga-nizacijah, marsikje ocenjujejo na delo komuni-stov v njih ni uspešno, ponekod je prezahtevno, ponekod preveč komplicirano, preveč je zahtev, premalo pa pomoči pri njihovem delu.
Ob tem, ko so komunisti ocenili svojo vlogo v drugih družbenopolitičnih organizacijah so se kri-
tično ozrli predvsem na delo v mladinski organi-zaciji, iz katere naj bi dobili čim več mladih komunistov. Zal pa ima ta organizacija premalo vpliva, veliko pa je tudi okolij, kjer sploh ne deluje.
O odgovomosti
Redko kje komunisti niso spregovorili o odgo-vornosti. Izražali so zahtevo, da se z imenom in priimkom pokaže na tiste, ki so odgovorni za probleme in stanje v naši družbi. Imenovali naj bi tiste, ki ne plačujejo stanarine, tiste ki so odločali o naših zavoženih investicijah, odpoklicali pa naj bi tiste člane ZK, ki se ne držijo programa ZKJ in to v tovarni, šoli, krajevni skupnosti, na občini in v CK ZKJ.
Večkrat se sliši, da nekateri kritizirajo samo-upravljanje, češ da smo zaradi samoupravljanja zašli v težave. Komunisti se sprašujejo zakaj tako in obenem zahtevajo, da se te imenuje.
V naši družbi se veliko stvari dogaja za zaprtimi vrati, preprosti Ijudje ne vedo, kaj se dogaja v republiki in federaciji, ko pa kje že tako zašknp-. lje, da o tetn pišejo časopisi, se navadno konča s tem, da se tako ne sme delati.
O gospodarskih težavah
V delovnih organizacijah so komunisti pregle-dali, kakšne so možnosti za boljše gospodarjenje, dogovorili so se za zmanjšanje režije, iskali pa so še druge poti. Vsaka organizacija je ocenila raz-mere, ki so specifične za njihovo delo. V Plutalu so bili komunisti mnenja, da imajo kot člani Zve-ze komunistov, pa tudi kot delovna organizacija močno omejene možnosti, sa"j lahko vplivajo le na nekaj dejavnikov, kot so zvišanje produktivnosti in donosnosti poslovanja preko tistih področij oziroma vzvodov, ki predstavljajo njihove notra-nje rezerve, pa še tu le v mejah obstoječih norm. Koliko pa lahko na uspešnost delovne organizaci-je kot celote vplivajo komunisti, je odvisno od mnogoterih faktorjev, na katere pa nimajo vpliva. Komunisti se sprašujejo, kako naj v takem prime-ru pride do izraza njihova avantgardna vloga. Čutijo, da za njih kriza šele prihaja, da pa se bodo lahko uspešno spopadii z njo, bodo morali proble-me predhodno temeljito pretehtati. Komunisti ra-zlagajo, da ne morejo dvigniti točke za osebne dohodke, ker jim sistem obračunavanja tega ne dovoljuje. V zvezi z inovacijsko dejavnostjo pa pri njih deluje trideset Ijudi, njihovi rezultati pa se bodo pokazali šele v daljšem obdobju, stroški pa nastajajo že sedaj. Marsikje ostajajo nedorečeno-sti in komunisti pričakujejo, da jitn bo družba pri tem pomagala.
DARJA ERHATIČ