Uresničevanje ustave narekuje nadaljnje razvljanje sistema družbene samozaščite in takšno njeno oblikovan.je, da bo skupaj s splošno ljudsko obrambo sestavljala neloč-l.jivo celoto v zoperstavljanju vsakomur, ki bi nas skušal kakorkoli in s kakršnimi koli sredstvi ovirati na samoupravni socialietični poti.
Zato je sprejem družbenega dogovora o družbeni samozaščiti v Ljubljani, o katerem so razpravl.jali delegati SML minuli mesec in ga potrdili še toliko bol.f pomemben.
Poglavitni namen družbene samozaščite je namreč utrjevanje aktivne vloge vseh družebnih dejavnikov ter tazvijanje odgo-vornosti za zaščito ustavnega reda, samou-
Družbena samozaščita -dolžnost in pravica
pravnih in drugih pravic delovnih ljudi, svo-bodo človeka, družbenega in osebnega pre-moženja. Občani se morajo zategadelj zav-zeti za krepitev družbene odpornosti proti ranajemu sovražniku, proti različnim poli-tičnim propagandnim, psihološkim in dru-gim pritiskom na našo državo. Boriti se morajo proti notran.iemu sorražniku, ki je še toliko bolj nevaren, saj uporablja prikri-te in izredno nevarne metode.
Franc Sladič, član IS SML, ki je delega-tom obrazložil družbeni dogovor o družbe-ni samozaščiti, je v zvezi s tem menil: »Pri tem gre za ostanke antisocialističnih sil, poraženili v NOB, ki so pogosto povezane s politično emigracijo ln imamo opravka z njihovim skupnim delovanjem. Nadalje gre
za pojave birokratizma, tehnokratizma, libe-ralizma ipd.«.
Med pomembne naloge spodročja druž-bene samozaščite pa sodi tudi boj zoper pojave, ki so izraz nasprotij znotraj naše-ga družbenega razvoja kot so različni gospo* darski prestopki, kazniva dejanja, kriminal, malomarno razpolaganje z družbenim pre-moženjem, mladoletniško prestopništvo ipd.
V zadn.jem času smo, poudarja l<Vanc Sladič dosegli viilne rezultate, predvsem smo izboljšali odnos delovnih ljudi do drnž-beno negativnih pojavov in dejanj v našl družbi. Nadalje velja poudariti, da družbeno samozaščito pojmujemo čedalje bolj kot pravico in dolžnost vseh delovnih Ijudi in članov pri obrambi ustavne ureditve, občanf razvijajo varnostno kulturo in zavest, ka-kor tudi samoorjjaniziranje za izpokiiteF nalog na področjn samozaščite. Poleg tega Iahko opazimo prizadevanja, da ustavna do-ločila o družbeni samozaščiti dobe prostor bi konkretizacijo v statutih in drugih sa-tnoupravnih aktih, ki urejajo varovanje po-slovne ta.jnosti. Pri občanih se je prav tako utrdilo spoznanje. da je družbeno samoza-ščito potrebno še razčleniti in jo razviti v delovnih organizaicjah, krajevni skupnostt in v občini.
Franc Sladič je sprejetje družbenega do-govora označil kot nu.jnost, s katero bomo združili prizadevanja in poenotili organlza-cijski pristop k uresničevanju načel družbe-ne samozaščite. Dogovor, ki ga spre.jema.jo skupščine občin in mesta Ljubl.jane, družbe-no politične organizacije in samoupravne in-teresne skupnosti na področju mesta ter temeljne organizacije združenega dela, ki so posebnega družbenega pomena, opredeljuje pravice in dolžnosti delovnih l.judi in obča-nov v TOZD, KS. občinab in mestu.
Vsi skupaj bi tako lahko usklajeno ure-sničevali predvsem naslednje naloge: varo-vanje z ustavo določenega družbenesa reda, varovanje samoupravnih pravic delovnih Iju-di in občanov. bo.i proti gospodarski krimi-naliteti, varovanje družbenega premožen.ia ter premoženja in osebne varnosti delovnih Ijudi in občanov. skrb za prventivne ukrepe In boj proti elementarnim nesrečam. skrb za varovanje javnega reda, skrb za varnost-no vzgojo občanov ter pomoč državnim oi> ganom in skižbain pri izpolnjevanju nalog z njihovega delovnega področja.
S. D.