1
i J
Akjtnina plafana v gotovini „	OAn ..
Abb> postale i gruppo Cena oOU lir
wkSKI dnevnik
Leto XXXV. Št. 200 (10.419)
TRST, petek, 31. avgusta 1979
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
PO SESTANKU KOORDINACIJSKEGA BIROJA
ZAČETEK ZASEDANJA ZUNANJIH MINISTROV PRED VRHOM NEUVRŠČENIH DRŽAV V HAVANI
Predsednik SFRJ Tito prispel na Kubo - Zastopstvo Kampučije še vedno jabolko spora Gostitelji pripravili osnutek sklepnega dokumenta, ki ne odraža osnovnih načel neuvrščenosti
Havana — Jugoslovanski pred-Josip Broz Tito je prispel v "Svano, kjer se bo udeležil vrha neuvrščenih držav. Bil je prvi dr-‘®vni poglavar, ki je prispel na &ubo, kar štiri dni nred začet
kar štiri dni pred začetkom <vrhas>, v trenutku, ko so v teku tadnje priprave, najprej v okviru “upja neuvrščenih, nato na konfe-rei}ci zunanjih ministrov, ki se je 24čela včeraj.
Gre za priprave, ki so le do neke "'ere formalne. Razpravljati bi mo-fnli namreč o organizaciji poteka Konference, dejansko pa se razpra-va suče zgolj okoli enega vprašanja: zastopstva Kampučije na vrhu
neuvrščenih.
Ni treba posebej ponavljati, kak-nna so stališča posameznih držav.
Jugoslavija, in z njo velika večina neuvrščenih poudarja, da lahko deluje na konferenci le predstavnik zakonite vlade, to je demokratične Kampučije, medtem ko Kuba in z “Jo nekatere druge neuvrščene dr-‘Sve zagovarjajo sodelovanje seda-
njega kampučijskega režima, ki so ga umestili po vietnamski vojaški agresiji januarja letos.
Dejansko pa tu ne gre samo za kampučijsko vprašanje, ampak za eno izmed osnovnih vprašanj gibanja neuvrščenosti, ki hoče — kot ga pojmuje Jugoslavija in kot je bilo dejansko osnovano — ostati izven blokovske politike ter ohraniti avtonomijo do vseh velesil. Po drugi strani pa je Kuba gospodarsko vezana na interesno sfero Sovjetske zveze, in je med drugim podprla vietnamsko agresijo v Kampučiji: zato v Havani vztrajajo pri zahtevi, naj bo edino sedanja kampučijska vlada uradno zastopana na vrhu neuvrščenih. Tu sedaj očitno ne gre več za golo vprašanje zastopstva, ampak tudi za uveljavitev zunanje politike ene ali druge države.
Verjetno je prav zato odpotoval Tito v Havano štiri dni pred začetkom konference predsednikov držav in vlad neuvrščenih. Opazovalci so ocenili sprejem, ki mu ga je name-
Koordinacijski biro ni rešil vprašanja zastopstva Kampučije
(Poseben dopis)
.HAVANA — Koordinacijski biro, "j. je zasedal kot pripravljalni komite za ministrsko konferenco neuvrščenih je končal zasedanje zgo-“a.i včeraj v znamenju nedokonča-razprave o zastopstvu demokra-“rne Kampučije.
Medtem ko so sklenili, da to vprašanje prepustijo ministrski kon-!ei‘enci, pa so sprejeli več drugih Priporočil, med njimi povečanje šte j~a članov od dosedanji 25 na 35 i1' sprejem novih stalnih članov 'Predlagajo Nikaraguo, Grenado, .Prinam, Iran, Pakistan. Bolivijo 1,1 Patriotično fronto Zimbabve), °P3zovalcev (Kostarika, Dominikan-A1® republika, Filipini in Santa Lu-^ in gosta - Španijo.
.Glede slednje je bilo rečeno, da treba najprej izdelati natančnejše Ferije za goste, ki v nasprotja ? tistimi, ki veljajo za stalne člane ^ opazovalce, še niso znani.
, Zastopstvo Kampučije torej pri-bpja na dnevni red ministrske kon-‘erence, kajti koordinacijski biro mogel doseči o tem potrebnega ?®8lasja Pomembno se zdi v tem rfhutku dodati, da to nikakor ne PpPaeni dokončno odločitev, kajti dej; , vo, da koordinacijski odbor ni Pioge] soglasja nikakor ne šteje °t priznanje, da je treba to spor-!!? zadevo dokončno vzeti z dnevna reda šeste konference neuvr-fPenih, Nasprotno: o tem bodo brž-m>e še dolgo govorili tudi med sa-1111 P® vrhom Havane, i Ha se je to zgodilo je vsekakor i.2*va ali zaslužna (gledano iz raz-pPih zornih kotov) Kuba, ki je jj mnenju večine zadevo zapletla •^Vsem namenoma.
Medtem pa so delegacije zgodaj i. eraj naposled dobile tudi popravil110 inačico zaključnega dokumen-!?• toda prve analize kažejo, da jri^itelj ni upošteval številnih tehtal:1 Pripomb in da je v osnutku Mepnega dokumenta še vedno prav spornih in nesprejemljivih
J trenutku, ko delegacije prouču-59° ta osnutek, se pripravljajo tu-l *•& današnji začetek ministrske °9ference, ki bo po ocenah opazo-,?lcev ravno tako dinamična in d9®hna kot je bilo zasedanje koor-jr\ac>jskega biroja. Za trenutno >^uš.je tukaj je značilna velika jJJ^tost delegacij in tudi opazna Jj^rnost, s katero spremljajo sle-v dvorani izgovorjeno besedo. (jj0 je tudi ena izmed posledic .“sedanjega poteka razprave, med b?. r<> je marsikdo doživljal bolj 6p manj neprijetne presenečenja d1 celo pasti. Toda to nikakor ne tj ®'eni, cla ne prevladuje odločnost tC^i najboljše možne rešitve m neuvrščenosti ob vsem kar ima nekaj več.
I Medtem pa je mogoče ob koncu J!a, poročila dodati še nadaljnje umetnosti, ki jih doživljajo novi-jTH zaradi pogosto nerazumljive-„ ravnanja gostiteljev, zlasti nje-lii u .Varn(>stne službe in protokola, ljubljanska televizijska ekipa je ta-j Posnela prihod predsednika Tita Va^eč kot samo običajnimi teža-ri. na katere so se novinarji tuli..1 po malem privadili. Dejstvo suj9'®. da jih niso pravočasno pu-5« 1 na letališko ploščad in da je np lrianje uspelo samo zaradi izred-z®vzetosti televizijske ekipe.
JANEZ CUCEK
bodo iz Namibije umaknili Južnoafričani. Kaunda je še nadalje pojasnil, da je angolski predsednik Agostinho Neto zaprosil Fidela Castra za zaščito svoje države proti južnoafriškim silam.
Po obisku v Braziliji bo Kaunda odpotoval v Havano, kjer bo prisostvoval zasedanju neuvrščenih držav.
Štirislranski dogovor o nafti iz Mehike in SZ
CIUDAD DE MEXICO — Mehika. Španija, Kuba in Sovjetska zveza so podpisale pomemben sporazum o naftnih pošiljkah, ki bo omogočil precejšen prihranek. Že dva meseca pošilja SZ nafto, ki je bila namenjena na Kubo v Španijo, Mehika pa dobavlja Kubi nafto, ki jo je do nedavnega pošiljala Španija. Za sedaj so se štiri države domenile le za poskusne količine, a no dveh mesecih uspešnih izmenjav, bo verjetno Kuba dobivala vso nafto iz Mehike.
nil kubanski predsednik Fidel Castro, kot hladen: hiter, skoraj protokolaren stisk roke, objem, pregled častne straže. Predvsem formalni sprejem, torej, čeprav je Titov prihod neposredno prenašala kubanska televizija, kar je, kot zatrjujejo v Havani, res izjemen dogodek. V teh dneh se bo verjetno Tito sestal s Castrom, z drugimi kubanskimi politiki in s predstavniki drugih držav udeleženk, z namenom, da neuvrščene države premostijo kampučijsko oviro v splošno zadovoljstvo vseh.
To delo pa seveda ne bo lahko. Kuba je v zadnjem času dokazala, da noče opustiti preferenčne povezave s Sovjetsko zvezo in v tem smislu je tudi, kot gostitelj, sestavila osnutek sklepne resolucije. Jasno je, da ta resolucija ne bo deležna odobravanja večine držav udeleženk: treba bo tako poiskati novo besedilo in ga uskladiti z zahtevami posameznih držav, kar ne bo lahko. Osnutek sklepnega dokumen ta, ki so ga pripravili na Kubi, nam reč vsebuje odločno obsodbo ZDA in zahodnega sveta, zavrača egip-tovsko-izraelski dogovor v Čamp Davidu in obtožuje Egipt, da se je izneveril načelom neuvrščenosti, o-benem pa naglasa solidarnost neuvrščenih držav s socialističnimi državami.
V zvezi z jugovzhodno Azijo dokument sicer ne omenja Kampučije, vendar pa vsebuje načelo, da mora ta del sveta «sam urejati svoje notranje odnose* na osnovi «medšebojnega spoštovanja neodvisnosti, suverenosti in ozemeljske ce lovitosti, nevmešavanja in nenapa-dalnosti*.
Jasno je, da taka načelna stali šča niso združljiva z zahtevami po priznanju sedanjega kampučijskega režima, ki bi postal tako edina zakonita vlada te države in bi načela o nevmešavanju veljala za v bodoče, medtem ko jih Kuba noče priznavati za preteklost.
Misija predsednika Tita v teh Štirih dneh pred konferenco v Kubi je torej predvsem v prizadevanjih za pripravo takega besedila sklep-
menta in z njih razjasnjenja stališč — sedež kampučijskega predstavnika zaenkrat prazen, (bbr)
Izraelski obračun napadov na Libanon
TEL AVIV — Izraelsko vojno poveljstvo je včeraj izdalo dokument, v katerem trdi, da so v bombar-diranjih zadnjih desetih dni ubili 30, ranili pa 150 palestinskih gverilcev. Izrael je tudi priznal, da so uničil; 3G0 zgradb predvsem v Tiru in Saidi, v katere naj bi se vselili palestinski komandosi. Poročilo pa dopušča tudi možnost, da je bilo prizadeto tudi civilno prebivalstvo.
Take izjave so v popolnem nasprotju z vestmi, ki prihajajo iz južnega Libanona. Izraelska agresija .je predvsem prizadela civilno prebivalstvo
Pajetta o gibanju neuvrščenosti
LJUBLJANA — V intervjuju ljubljanskemu dnevniku «Delo» je član vodstva KPI Giancarlo Pajetta dejal, da stališče italijanskih komunistov do problemov neuvrščenosti in najbolj perečih problemov v svetu ni daleč od jugoslovanskih pogledov. Prav v teh enakih pogledih je pojasnilo za dobre odnose italijanske partije z Zvezo komunistov Jugoslavije.
Intervju je posvečen skoraj v celoti sedanjemu stanju v gibanju neuvrščenih držav. Pajetta je poudaril, da gleda na gibanje neuvrščenosti kot na enega izmed glavnih elementov mednarodnega političnega življenja in kot na novost v svetu, ki je izšla iz vojne in je bila videti v prvih letih svojega obstoja obsojena na razdrobitev v spopadu z bipola-rizmom.
Na svetu sta še vedno dva bloka, tega ni mogoče zanikati. Neuvrščenost je v tem svetu nedvomno element ravnovesja in popuščanja. V njej obstajajo realni spori, različne situacije, intervencije in pritiski, ki prihajajo od zunaj, če pa se je zdelo, pravi Giancarlo Pajetta, gibanje po Bandungu upanje ali iluzija, kaže danes trdnost in je postalo realnost. če je gibanje neuvrščenosti vzdržalo pod težo kriz, nasprotij, pritiskov in intervencij od zunaj in če obstaja kljub velikim političnim razlikam, kljub gospodarskim in socialnim razlikrm, pomeni da je potreba po obstoju takega gibanja velika.
TANASSI IZPUŠČEN NA PROSTOST
iiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiAiiiiiiiiiiiHinuiiiiiinniiiiivAuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHitiiiiiiiniiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuii«
POLICIJA IN KARABINJERJI SISTEMATIČNO PREČEŠIMO GALLURO
Še nobene sledi za popevkarjema Fabriziom De Andrejem in Dori Ghezzi
Družina odločno demantirala govorice, da so ugrabitelji zahtevali pet milijard lir odkupnine - Gen. Dalla Chiesa se je vrnil v Rim
CAGLIARI — Karabinjerske in policijske enote dan za dnem neutrudno prečasuje.jo področje Gallu-re, da bi odkrile morebitne sledi za zločinskimi tolpami, ld so v zadnjih dveh tednih ugrabile skupno deset ljudi, med temi tudi znana popevkarja Fabrizia De Andreja in Dori Ghezzi. Vendar obsežna preiskoval-I na dejavnost zaenkrat ni obrodila
nega dokumenta, ki bo najbolje o- ričakova^hsadovPoDevkara bri dražalo načela neuvrščenosti in ki p va sadov- Popevkarja, bn
tanska družina Schild, brata Casana
bo sprejemljivo za veliko večino ^' z^nll ko če b se vd h vlem neuvrscemh držav. Sicer pa se pn-prave na konferenco sedaj nada-1 JO'
ljujejo v okviru zasedanja zuna-' Medtem pa se iz raznih sardinskih njih ministrov, ki mu kot. gostitelj mest vse bolj oglašajo mitomani in predseduje kubanski zunanji mini- brezvestni šaljivci, ki si prilaščajo ster Isidoro Malmierca. Beseda še odgovornost za ugrabitve v imenu te
ali one revolucionarne organizacije*. Včeraj so na primer zabeležili pet ali šest takih telefonskih pozivov samo v zvezi z ugrabitvijo De
vedno teče o zastopstvu Kampučije, vendar je sedaj že vsem jasno, da bo ostal v konferenčni dvorani — v pričakovanju sklepnega doku-
Kaunda v Braziliji
^ASIUA — Državni poglavar , <nbije Kenneth Kaunda je včeraj Vj| Sadnem obisku v Braziliji izja-l»’ da bodo kubanski vojne enote Pustile Angolo samo takrat, ko se
Turinski trgovec Silvio Olivetti, ki so ga banditi izpustiti v sredo po 12 dneh ujetništva, se je včeraj srečal s časnikarji. Na sliki: trgovec z ženo	(Telefoto ANSA)
.............muhi.■■■■■■■•■■■■•■■■•■.■■■•■■■.i.■■■.........................
W Zakaj «ne» testeninam ?
Italijanski nogometni svet je v preteklih dneh razburila vest, da je športni sodnik prepovedal prvoligaškemu klubu Perugii, da majice svojih igralcev opremi z reklamnim napisom tovarne testenin Ponte. V zameno za ta napis je lastnik tovarne plačal nogometnemu klubu 400 milijonov lir, kar niso mačje solze; poleg tega pa je tudi poskrbel za formalno neoporečnost svoje odločitve, odkupil del lastništva neke tovarne športnih oblačil in naročil majice z napisom Ponte: skratka, izdajal se je tudi za tekstilnega industrijca, proizvajalca športnih oblačil, kar je predpogoj za reklamiranje teh proizvodov ne da bi prekršil pravila o propagandi na nogometnih igriščih.
Kljub temu pa je športni sodnik menil, da ta »operacija« ni v skladu s pravili; Perugio je pozval, naj odstrani propagandne napise in jo kaznoval z 20 milijoni lir globe.
smo zasledili, še zlasti v nekaterih športnih listih, živahne komentarje, ki večinoma odobravajo sklep športnega sodnika. Reklama ne sme prodreti na športna igrišča, pišejo, in to tako prepričljivo, kot če bi šlo za neozdravljivo okuženje italijanske nogometne arene.
Stanje je dejansko precej drugačno. Reklama je preplavila šport, tako v Italiji kot drugod v svetu; ne samo dragih športov avtomobilizma, kjer so avtomobili in vozniki bolj podobni reklamni pošasti kot pa športni napravi, ampak tudi v cenenih in manj slikovitih športnih panogah. Finančni interesi so povsod zelo veliki in niti mednarodni olimpijski odbor in njegov dolgoletni predsednik jim, kljub «sveti vojni* predvsem v zvezi z zimskimi športi, niso bili kos.
Isto velja za nogomet; odkod bi sicer nogometn: klubi jemali denar.
To so dogodki. O tem vprašanju Kljub mastnim cenam vstopnic jim
to ne zadostuje za bajne plače nogometašev in za kritje neštetih stroškov. Doslej je prihajal ta denar vedno posredno: z reklamo na nogometnih igriščih, v časopisih, na vstopnicah in abonmajih, na lepakih, na uradnih fotografijah moštva, na fotografijah igralcev in še marsikje drugje, nikoli pa ne na oblačilih igralcev. Perugia je prelomila načelo, nepisano pravilo in opremila svoje drese z napison Ponte, oznako »tekstilne tovarne*, ki dejansko proizvaja testenine; tak kot je tekstilna tovarna Marlboro, ki proizvaja cigarete, da navedemo le en primer. In navsezadnje, če sprejemamo voznika formule ena, ki nosi na prsih reklamni napis žvečilnega gumija ali pristnega mleka, zakaj bi morali v svetu težkih milijonov, kakršen je nogometni in ki ima z osnovnimi načeli športa le malo skupnega, zabraniti vstop testeni-ham?
Andreja in Ghezzijeve. Med vsemi naj omenimo sporočilo samozvanih «rdečih brigad*, po katerem naj bi bila popevkarja že mrtva. Preiskovalci ne pripisujejo telefonskim sporočilom nobene verodostojnosti, iz pred vidnosti pa vendarle preverjajo tudi te informacije.
V Tempiu Pausanii, mestecu blizu katerega je imel De Andre svojo farmo, se je včeraj razširila novica, da so se popevkarjevi ugrabitelji vendarle oglasili in zahtevali pet milijard lir odkupnine. Sodeč po teh govoricah naj bi banditi stopili v stik z odvetniki sladkorne industrije «Eridania», katere predsednik in poverjeni upravitelj je De Andrejev oče. Zvečer pa je Giuseppe De Andre, ki se je včeraj vrnil v Genovo, odločno demant:ral novico kot povsem neosnovano.
Včeraj sta zapustila otok tudi karabinjerska generala Carlo Teren-ziani in Carlo Alberto Dalla Chiesa, katerih prisotnost je vzbudila val domnev in ugibanj. Če naj verjamemo uradnim sporočilom se je z vprašanjem ugrabitev ukvarjal le gen. Terenziani, ki se je v sredo in včeraj sestal s karabinjerskimi častniki in s sardinskima prefektoma. Kot dober poznavalec položaja na otoku (dalj časa je poveljeval tamkajšnjim orožniškim e-notam) je gen. Terenziani preučil doslej sprejete ukrepe ter načrte za nadaljnji boj proti naraščanju kriminala. Obisk gen. Dalla Chiese, ki poveijuje posebnemu protiterorističnemu oddelku, naj bi sodil v redni delokrog častnika, ki je zadolžen tudi za varnost v kaznilni-can. Dalla Chiesa naj bi obiskal superkaznilnici v Nuoru in na Asi-nari. Vsaj uradno so preiskovalci torej prepričani, kot je poudaril tudi notranji minister Kognoni, da val ugrabitev na Sardiniji nima političnega značaja in da gre za zelo zaskrbljujoča, vendar pa normalna kriminalna dejanja brez vsakršne povezave s prevratništvom.
Po dvanajstih dneh ujetništva se je v sredo vrnil v družinski krog turinski trgovec Silvio Olivetti, za katerega so svojici plačali 300 milijonov lir odkupnine. Med kratkim srečanjem s časnikarji je Olivetti, ki je bil videti zelo zdelan, poudaril, da ga je ugrabitev prizadela predvsem psihološko in da se .je zbal za lastno usodo, ko so banditi prelomili dano besedo ter zahtevali dodatno odkupnino. Kaže pa, da se je zločincem zelo mudilo in da so izpustih premožnega trgovca, še preden je družina izplačala drugi obrod odkupnine. Sumili so, da so jim karabinjerji za petami. Sum je bil povse neutemeljen saj so organi pregona včeraj aretirali pastirja, ki je obtožen, da je sodeloval pri podlem izpadu. Gre za 39-letnega Maria Casula, brata e-nega izmed najnevarnejših sardinskih banditov Antonio Casula, ki je bil ubit pred nekaj leti v spopadu s policijo.
Na koncu naj omenimo še govorice, ki so se razširile predvčerajšnjim v Londonu in sicer, da je bil inženir Rolf Schild, ki je izginil skupno z ženo in hčerko, zadolžen za tri milijone funtov šterlingov (okrog šest milijard lir). Marsikdo se zato sprašuje, ali je bil inženir res u-grabljen ali pa je le hlinil ugrabitev in izginil, da bi mu ne bilo treba poravnati dolga, (vt)
Stavka avtonomnih železničarjev
RIM — Sinoči se je začela 24-uma stavka železničarjev, ki pripadajo avtonomnemu sindikatu FISAFS - CISAL, ki bo trajala do drevi ob 21. uri. Ni mogoče še o-cenitl težav v železniškem prometu, ki bodo ob tem nastale, pričakovati je vsekakor, da bodo večje na Jugu, kjer ima avtonomni sindikat, ki vključuje le 20.000 od 200 tisoč italijanskih železničarjev, večjo moč. Enotna sindikalna zveza CGIL, CISL, UIL je stavko obsodila kot neumestno in nepotrebno in je pozvala svoje člane, nai si prizadevajo, da bodo posledice za potnike čim manjše.
NEW YORK — Ameriški predsednik Carter je včeraj odločno zanikal vest, po kateri naj bi bilo stanovanje bivšega veleposlanika ZDA pri OZN Andrewa Younga pod stalnim nadzorstvom tajne obveščevalne službe To je namreč izjavii v predvčerajšnji oddaji, ki jo je posredovala televizijska mreža «ABC», dopisnik iz Washingtona Tim O’ Brien, ki je izjavil, da je to informacijo dobil od povsem verodostojnih virov.
Danes bodo v Parizu sklepali o izročitvi Franca Piperna Italiji
RIM — Namestnik rimskega državnega pravdnika Domenico Sica in preiskovalni sodnik Rosario Prio-re sta z vso naglico odpotovala v Pariz. Njuno potovanje je tesno povezano z zahtevo po izročitvi Franca Piperna, ki so jo italijanske sodne oblasti naslovile na francoske.
Franco Pipemo se bo danes moral predstaviti pred francoskim sodiščem, ki bo moralo sklepati o italijanski zahtevi po izročitvi. Če jo bedo zavrnili, bodo Piperna morali spustiti na svobodo in mu dovoliti, da ostane v Franciji.
Kot je že ustaljena praksa, so francoski sodniki, takoj po aretaciji Piperna prejeli od svojih italijanskih kolegov zajetno dokumentacijo o sodnem položaju Piperna, ki pa za francoske sodnike ni bila zadostna. Iz nje namreč ni izhajalo, ali je Pipemo obtožen političnih prekrškov in ga torej po mednarodnih sporazumih, ki jih je Francija podpisala, ne bi smeli izročiti Italiji, ali pa je navaden kriminalec.
Zato so italijanski sodniki poslali drugo, še bolj zajetno dokumentacijo, ki pa je imela le eno hibo: v njej niso navedli enega samega dokaza zoper njega, da bi tako lahko dokazali, da je vpleten v vse, česar ga obtožujejo, češ da bi tako spravili v nevarnost preiskavo o zadevi Moro. Vse tr bo najbrž prispevalo k temu, da bodo francoski sodniki prisiljeni zavrniti italijansko zahtevo in spustiti Piperna iz zapora. Potovanje obeh italijanskih sodnikov je torej tesno povezano z današnjim postopkom. Skušala naj bi prepričati francoske kolege, da dokazi zoper Piperna obstajajo, vendar jim jih ne morejo pokazati. Vprašanje je, če jim bodo Francozi verjeli samo na besedo.
RIM — Po šestih mesecih zapora, ki jih je odsedel v kaznilnica v Rebibbii, je bivši socialdemokratski minister Mario Tanassi zopet prost. Rimsko glavno pravdmštvo je včeraj podpisalo odlok c izpustitvi na prostost, potem ko je zbor rimskih nadzornih sodnikov v sredo po dolgem posvetu sklenil, da se je Tanassi vsaj delno poboljšal in da ima torej pravico do predčasne izpustitve, pa čeravno pod nadzorstvom socialne službe
Bivši minister, prvi italijanski državni sekretar, ki je bil obsojen zaradi kaznivih dejanj, ki jih je zagrešil med opravljanjem lastne funkcije, je bil izpuščen včeraj popoldne okrog polstirih. Pred kaznilnico ga je čakal samo zet, ki ga je nato peljal domov s svojim avtomobilom. Tanassi, ki je bil videti ganjen in izmučen, je izmenjal le nekaj besed s časnikarji, ki so bili prisotni v velikem številu, češ «nimam kaj reči, lahko povem le, da bi rad prišel čimnrej domov, da objamem ženo in vnučke.* Takoj nato si je s pomočjo karabinjerjev utrl pot med novinarji in sedel v zetov avto.
Sklep rimskih sodnikov, da izpustijo pogojno na prostost Maria Ta-nassija jn Ovidia Lefebvra d'Ovi-dia je izzvala zelo ostre polemike v italijanskem političnem svetu. S formalnega vidika je razsodba neoporečna, saj kaznilniški pravibiik pred videva tako predčasno pogojno osvoboditev kot tudi režim polsvo-bode za jetnike, ki so bali obsojeni na zmerne zaporne kazni in ki so s svojim vedenjem dokazali, da se kesajo in se nameravajo vrniti na pravo pot. Iz utemeljitev razsodbe izhaja, da sodniki v to ne dvomijo. Tanassi naj bi to dokazal s svojim vedenjem v ječi in z dejstvom, da je pred nekaj dnevi nadzornim sodnikom vendarle priznal: «če me je ustavno sodišče spoznalo za krivega, sem najbrž grešil*. Poleg tega pa je celo obljubil, da se ne bo več ukvarjal s politiko.
Na podobnem izvajanju temelji tudi skico o izpustitvi Ovidia Lefebvra. ki je. čeprav delno, «že med procesom sodeloval s pravico, je kritično ocenil svojo preteklo dejavnost in začel sprejemati drugačne vrednote*. Ovidio bo izpuščen danes popoldne, ker z razliko od Tanassi ja ni takoj podpisal zapisnika o pogojni izpustitvi, češ da mora podrobneje preučiti zlidevo.
Od trojice obsojenih bo ostal v zaporu le Ovidiev brat Antonio, ki se po mnenju sodnikov očitno ni skesal, ker je trdovratno vztrajal pri prvotni trditvi, da je nedolžen.
Kot rečeno ie razsodba rimskih nadzornih sodnikov izzvala val polemik zlasti v tistih krogih, ki so se najdosledneje borili za morali-zacijo italijanskega življenja. Po mnenju teh krogov sta izpustitvi Tanassija in Ovidia Lefebvra žalitev za demokratično javno mnenje in nov udarec ugledu italijanskega sodstva. i.vt)
Na sliki (telefoto ANSA); Mario Tanassi zapušča kaznilnico v Rebibbii.
LONDON — Vzpon cene zlati sili nezadržno k 350 dolarjem za unčo, ki jih bo po mnenju najuglednejših mednarodnih finančnih izvedencev dragocena rumena kovina dosegla še v tem letu. Rekordne špice njegove kotacije na tradicionalnih tržiščih v Londona in Zuerichu si skokovito vzpenjajo, zadnje čase z dvodnevno periodičnostjo, pod pritiskom razvrednotenja dolarja in naraščajoče inflacije
........................................•mini
PO PONEDELJKOVIH POKOLIH IRSKIH TERORISTOV 1RA
Irca formalno obtožena atentata na Mountbattena
Pred posebnim sodiščem tvegata smrtno kazen - V sredo razgovori med angleško premierko Thatcherjevo in irskim predsednikom vlade o posledicah krvavih dogodkov
DUBLIN — Irske sodne oblasti so včeraj formalno obtožile predvčerajšnjim aretirana osumljenca «zločina umora lorda Louisa Mountbattena, ki se je dogodil v ponedeljek v zalivu Donegan v kraju Mullaghmore v grofiji Sligo*. Gre za 24-letnega kmeta Francisa Mc-Girla in za 31-letnega trgovca Thomasa McMahona, oba bivajoča na ozemlju Irske republike, ki jima bo šele 2. oktobra sodilo irsko posebno sodišče proti terorizmu v Dublinu. če jima bodo dokazali krivdo. tvegata smrtno kazen.
Zanimivo je, da je bila irska policija oba že aretirala le nekaj ur pred atentatom, v katerem so izgubili življenje angleški lord, njegov 14-letni vnuk Nieholas, tašča njegove hčere in mladi irski mornar. Znana sta bila namreč kot privrženca teroristične organizacije IRA (McGirlov stric je bil svoj čas e-den izmed 6 voditeljev vojaške formacije «provisionals» v okviru organizacije), ker jima pa niso mogli dokazati nobenega prestopa, so ju morali tedaj izpustiti. V torek ju je pa prestregel policijski blok, ko sta se vozila skupaj v avtu, čemur je sledila ponovna aretacija in obtožba.
Medtem - zavzema- glavno mesto
na prvih straneh angleškega tiska slika angleške premierke Margaret Thatcherjeve v popolni bojni opremi, ko je v torek nenadoma obiskala Severno Irsko, da se je pogovorila s policijskimi in vojaškimi voditelji o ukrepih za okrepljeno pobijanje terorizma. To priča o naelektrenosti ozračja in vzplamteva-nju maščevalnih čustev, ki sta sledili prvi osuplosti, ki je zajela angleško javijo mnenje po «krvavem ponedeljku*, v katerem je zaradi atentatov IRA izgubilo življenje 18 vojakov in 5 civilistov. Tudi na srečo vsaj delno ponesrečeni aten tat na angleško vojaško godbo, ki je imela v torek nastopiti pri proslavah tisočletnice Bruslja, je prispeval seveda k zaostrovanju na-pkosti.
V tem vzdušju je predsednica angleške vlade naslovila irskemu pre-mieru ostro vabilo, ki izzveni bolj kot poziv, naj se pride z njo pogovarjat »o posledicah tega tragičnega dogodka*. Jack Lynch, ki so ga v preteklih dneh angleški časopisi ostro obsojali, ker ni takoj po pokolu prekinil počitnic na Portugalskem, ampak se je vrnil šele včeraj (poklonil se je najprej posmrtnim ostankom Mountbattena, preden so jih z letalom prepeljali v Anglijo),
je v očitni zadregi.
Predsednik vlade ii'ske republike je v svoji prvi uradni izjavi v domovini sicer odločno obsodil teroriste in je dejal, da se bo rad sestal s Thatcherjevo, pri čemer bi želel govoriti o vrsti vprašanj, a se zaveda, da bo imel problem terorizma absolutno prednost. Znano je, da se bodo pogovori začeli v sredo, po pogrebu lorda Mountbattena v vvestminstrski katedrali, ki se ga bo uradno udeležil tudi Lynch. V teku so mrzlične priprave za zagotovitev varnosti množice političnih osebnosti in plemstva, ki bo prišla na slovesen pogreb iz vse E-vrope in iz drugih krajev sveta.
Prav tako je znano, .' angleška vlada postavila po diplomatski poti Irski republiki odločne zahteve po večjem sodelovanju za pobijanje terorizma, med drugim dovoljenje za angleško policijo, da vodi preiskave tudi na ozemlju Eire, preustroj irske policije, zlasti kar zadev- nadzorstvo ob meji, ostrejše nadzorovanje nad organizacijskim delovanjem IRA v Irski republiki in večjo skrb za varnost angleških državljanov. Angleška vlada je sinoči sklenila okrepiti policijske sile v Severni Irski, medtem ko ne bodo povečali števila angleških vojakov v tej provinci. (Iv)
TRŽAŠKI DNEVNIK
Wkl«WMA
SSI«®«« 8-215
■ Metna tn i mn mm
5.81101
PREDSTAVNIKI DELAVSTVA PRI PREFEKTU
V Rimu poudarjena pripravljenost na pozitivno rešitev zadeve SIRT
Podjetnik Landini povabljen na ministrstvo za industrijo - Sindikati previdni, med delavci novo upanje
Ali se bo zadeva bivše steklarne »Vetrobel* v žaveljski industrijski coni vendarle premaknila z mrtve točke? Med delavci v zasedenem obratu, ki so kakor znano že 53 mesecev v dopolnilni blagajni in ki jim grozi nevarnost, da jih družba SIRT sredi septembra, kolikor bi zavod ICIPU ne pristal na delno kreditiranje predvidene preosnove, odpusti z dela, se je včeraj razširilo novo upanje na skorajšnjo rešitev tega perečega vprašanja, od katerega je odvisna usoda okrog 500 družin.
V	dopoldanskih urah se je namreč v zasedenem obratu razširila vest, da je tržaški prefekt dr. Mar-rosu povabil na razgovor člane tovarniškega sveta in predstavnike pokrajinskega tajništva sindikalne zveze CGIL, CISL. UIL, kar je pomenilo, da je Rim po dolgem času končno reagiral na zahtevo prizadetega delavstva po dokončnem posegu v korist ogroženega obrata.
Na sestanku je prefekt Marrosu sporočil, da so se v Rimu sestali načelnik kabineta predsedstva ministrskega sveta dr. Squillante, predsednik kreditnega zavoda ICIPU Piga in glavni ravnatelj ministrstva za industrijo, in da je med posvetom prišla do izraza skupna politična volja, da se zadeva SIRT končno pozitivno reši.
V	ta namen bo v prihodnjih dneh v Rimu poseben sestanek med lastnikom družbe SIRT Landinijem in funkcionarjem ministrstva za industrijo Carbonejem, da bi skupno določili razpored predvidenih posegov za preosnovo obrata.
Za kakšen predlog se konkretno zavzema ministrstvo za industrijo, ni znano. Pokrajinska sindikalna zveza CGIL, CISL, UIL je sinoči izdala poročilo, v katerem poudarja, da je hkrati s člam tovarniškega sveta vzela na znanje — s previdnostjo, ki jo narekuje občutljivost tega vprašanja •— sporočilo iz Rima in da je tajništvo zveze postavilo zahtevo, naj dr. Marrosu skliče na prefekturi nov sestanek, ki naj bi se ga udeležili tudi tržaški parlamentarci in deželni odbornik za industrijo Rinaldi in na katerem naj bi jih prefekt obvestil o izidu rimskega sestanka z Landinijem in o podrobnostnih predvidenega posega.
Sindikalna zveza v poročilu nadalje poudarja, da je treba kljub temu novemu premiku sklicati v najkrajšem času v Rimu , napovedani sestanek med predstavniki vlade ‘in enotnim odposlanstvom iz Trsta.
O vsem tem bodo delavci obširno razpravljali na današnji sindikalni skupščini, ki se bo začela ob 9. uri v menzi stare steklarne in na kateri bodo o najnovejših vesteh iz Rima poročali udeleženci sestanka s prefektom Marrosujem. De, lavstvo bo na podlagi teh vesti sklepalo tudi o svojem nadaljnjem boju v obrambo ogroženih delovnih mest. tef)
Vloga zavarovalstva v tovornih prevozih
Včerajšnji štirje referati, ki so jih v okviru XX. mednarodnega študijskega tečaja o prevozih v EGS podali Guido Giovannini iz Milana, Renzo Capotosti iz Rima, Rainbovv iz Londona in De Blanchard iz Pariza, so zadevali vlogo zavarovalstva na področju blagovnih prevozov.
Tovrstni posli zadobivajo vse večji pomen, hkrati pa se zavarovalci soočajo z rastočimi težavami, ki izvirajo med drugim iz inflacijskega procesa ter ustreznih predpisov pristojnih oblasti EGS, ki po mnenju prizadetih vnašajo v zavarovalninske
posle zmedo in diskriminacije. Med riziki, ki jim je treba najčešče biti kos, so tisti, ki jim botrujejo nadmorske ploščadi za vrtanje za nafto pod morskim dnom.
Festival KPI na Proseku
Od danes do ponedeljka bo na Proseku festival, ki ga prirejata KPI. Jutri bosta govorila deželna svetovalca Tonel in Iskra, v nedeljo pa je na sporedu nastop folklorne skupine »Stu ledi*. Vsak večer ples z ansamblom Supergroup.
Nemška kontejnerska proga
Jadran-Daljni vzhod
Zahodnonemška ladjarska družba Occon s sedežem v Muenchnu bo vzpostavila novo redno kontejnersko zvezo med Trstom in Benetkami na
eni ter najvažnejšimi pristanišči na Daljnem vzhodu na drugi strani. Prva bo na novo progo odplula iz Trsta 16. oktobra kontejnerska ladja «Bavaria-Trieste», nakar si bodo odhodi sledili vsakih 15 dni. Poleg «Bavaria-Trieste» bo nemška družba postavila na progo še tri kontejnerske ladje, ki bodo lahko sprejemale na krov po kontejnerjev vsaka.
520
Posojilo INA za ljudske gradnje
Državni zavarovalni zavod INA je podelil Ustanovi za ljudske gradnje (IACP) iz Trsta novo posojilo v višini 1 milijarde 300 milijonov lir. S temi sredstvi bo IACP dogradil štiri stanovanjska naselja v našem mestu, in sicer bo posojilo služilo za kritje izdatkov, nastalih zaradi naraščanja gradbenih stroškov čez predvideno proračunsko vsoto.
Dežela naj se zavzame za razmah Iadjedelstva
Predsednik pokrajinske uprave Ghersi je včeraj skupaj s podpredsednikom Martonejem in odbornikom Nicolinijem sprejel odposlanstvo tovarniških svetov ladjedelnice Italcantieri, obrata za ladijska popravila Arzenal Sv. Marka, tovarne velikih ladijskih motorjev GM ter deželnega in pokrajinskega vodstva kovinarstva sindikata FLM.
Za sprejem pri predsedniku pokrajine so zaprosili sindikalisti sami. Ti so zahtevali, da se krajevne uprave v vsej deželi Furlaniji -Julijski krajini resno soočijo s težkimi problemi, ki tarejo ladjedel-stvo, v isti sapi pa so opozorili sogovornike na obveznosti, ki jih je deželna uprava svoj čas že načelno sprejela glede teh vprašanj, o-ziroma na njene odgovornosti, da še vedno niso rešena.
Zastopniki pokrajine so obljubili posredovanje pri deželi, da uresniči sprejete obveze in čimprej skliče snidenje s predstavniki krajevnih ustanov, deželnimi svetovalci ter parlamentarci iz Furlanije - Julijske krajine.
Dejansko je prišla na včerajšnjem sestanku do izraza nujnost, da se deželna uprava ne bi omejevala zgolj na odklanjanje sekto-rialnega načrta, ki ga je sestavila lani rimska vlada, ampak da se skladno s stališči, ki so jih zavzele druge politične in družbene sile, tudi sama angažira za ponovno o-vrednotenje Iadjedelstva s posegi na zaposlitvenem, proizvodnem in tehniškoopremnem področju.
10 milijard za dograditev tovornega postajališča
Tovorno postajališče pri Fernetičih bo dograjeno v prvih mesecih prihodnjega leta. V okviru te pomembne prometne strukture so pred kratkim prešli k uresničevanju 4. faze predvidenih del, ki bo zahtevala naložbo 10 milijard lir. šestdeset odstotkov teh sredstev je dala na razpolago osrednja vlada s posebnim odlokom o izvajanju osimskih sporazumov med Italijo in Jugoslavijo, preostalih 40 odst. pa bo prispevala dežela Furlanija - Julijska krajina.
V	okviru četrte faze del, ki jo je konzorcij za gradnjo in u-pravljanje postajališča poveril kakor prve tri konzorciju treh družb (Finsider, Morteo Soprefin in Farsura), bodo na postajališču uredili vrsto skladišč, ki bodo zavzela skupno
150.000	kv. i površine. Okrog
20.000	kv. m površine so načrtovalci namenili izključno kontejnerskemu prometu, skladišča za razno blago v tranzitu čez to območje j. bodo zavzela skupno 48.000 kv. m površine; poleg tega bodo v okviru te faze uredili potre', ne dovozne ceste ter speljali železniške tire.
V	končni fazi Lo površina postajališča zavzela skupno 410.000 kv. metrov. Struktura, čez katero se od vij-1 promet poprečno po 123 tovornjakov i . dan, je že povezana s posebno carinsko cesto s sorodno strukturo, su-hozemnim terminalom na ju-goslovansk. strani meje.
■iiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimifMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
ČRNI MAZAČI SPET NA DELU
Fašistični «kazenski pohod» na območju zgoniške občine
Pobalini oskrunili spomenik padlim v NOB v Eabrovcu in pomazali vrsto napisov v slovenščini ■ Protest zgoniške občinske uprave
V noči med sredo in četrtkom si je fašistična drhal po nekajletnem premoru ponovno privoščila vse obsodbe vredno mazaško ekspedicijo na območje zgoniške občine. Neo-fašisti so se znesli nad vaškim spomenikom padlim v NOB v Gabrovcu, ki kot edino partizansko obeležje v zgoniški občini doslej še ni bilo oskrunjeno. Na marmornato ploščo, kjer je vklesan dvojezičen napis «Padlim v borbi proti nacifa-šizmu», so s črno barvo napisali kratice neofašistične stranke MSI, ki je očitni mandatar tega zahrbtnega in ostudnega »podviga*, in v i-talijanskem besedilu prečrtali besedo nacifašizem. Vendar spomenik, je tu le ena izmed etap zakrinkanih mazačev, saj so za seboj pustili jasno sled vse od Devinščine do Zgonika in so pomazali slovenske napise na vaških tablah na Devinščini,
Božjem polju, Gabrovcu in Zgoniku, poškodovali so tudi vrsto slovenskih napisov na smerokazih, cestna znamenja, električne drogove in plošče naftovoda, po stenah občinske avtobusne čakalnice v Gabrovcu in na zidu železniškega mostu pri Gabrovcu pa so napisali vrsto žaljivih gesel proti Slovencem, komunistom in maršalu Titu. Povsod so pustili svoj podpis, in sicer MSI in zloglasne fašistične mladinske organizacije Fronte della gioventu z njenimi o-kroženimi križi, veliko pa je tudi esesovskih kljukastih križev.
Poseono vaščani iz Gabrovca, pa tudi antifašisti iz drugih sosednjih vasi, so bili globoko ogorčeni nad tem nezaslišanim in vse obsodbe vrednim dejanjem tržaških nazadnjaških sil, ki nadaljujejo z ostro protislovensko kampanjo, ki so jo pred nekaj meseci sprožili v Trstu melonarji in njihovi pajdaši. Zgo-niška občinska uprava je na včerajšnji seji ostro obsodila ta ponoven izbruh narodnostne in politične nestrpnosti ter v imenu vsega prizadetega prebivalstva zahteva od pristojnih oblasti, da takoj izsledijo storilce in jih izročijo roki pravice.
Zgoniški župan je na orožniški postaji vložil prijavo proti neznancem.
Ob takih dejanjih, ki smo jih že naveličani, in ob pozivu, da organi javne varnosti izsledijo krivce, se z upravičeno zaskrbljenostjo sprašujemo, kdaj bo teh provokacij konec in kdaj se bodo pristojne oblasti odločile, da vendarle zatrejo enkrat za vselej te sovražne neofašistične celice m razkrinkajo to črno golazen. Doslej so namreč vselej ostali nekaznovani, kar jim daje še dodatni pogum, seveda v varnem o-klepu nočne teme,	B. S.
Na sliki; napis MSI na spomeniku v Gabrovcu in premazani slovenski smerokazi.
17-letno dekle
izginilo z doma
Včeraj se je javil na tržaški kvesturi Fulvio Furlan iz Ul. Giuliani 19, ki je ves zaskrbljen javil oblastem. da je v predpoldanskih urah njegova 17-letna hčerka Erralia izginila z doma. Po vsej verjetnosti se je dekle namenilo v Modeno, kjer živi njena mati. od katere je Furlan ločen že trinajst let. Emilia je pred kratkim imela živčna zlom, ki je mogoče vplival na njeno odločitev.
Mladenka .je srednjo postave, temnolasa in ima temno rjave oči. Ob odhodu je imela rdeče hlače, belo srajčko, plav telovnik, rjave čevlje in torbico iste barve.
Kdorkoli jo .je videl, naj se o-glasi pri njenem očetu, ali telefonira na tržaško kvesturo.
• V ponedeljek, 3. septembra se bo v občinskih otroških vrtcih v Gabrovcu in Zgoniku pričelo nc > šolsko leto. Prvih štirinajst dni bo pouk potekal le dopoldne, od 10. septembra dalje pa bo pričela delovati tudi kuhinja.
SINOČI V SUGESTIVNEM VZDUŠJU Nfl DVORIŠČU KRAŠKE HIŠE V REPNU
SVEČAN ZAČETEK OSME KRAŠKE OHCETI*
Pozdrav predsednika zadruge Naš Kras, nastop zbora «S. Kumar* in odprtje Palčičeve razstave
Na ličnem dvorišču Kraške hiše v Repnu, ki je bila za to svečano priložnost praznično razsvetljena, je predsednik zadruge Naš Kras sinoči nekaj pred 21. uro uradno odprl štiridnevno slavje ob osmi «Kraški ohceti*. Nagovoru je sledil nastop repentabrskega pevskega zbora »Srečko Kumar*, potem otvoritev razstave slikarja Klavdija Palčiča, nakar sta se v domači gostilni Križman ter v gostilni Pod tabrom na Colu zvrstili tradicionalni fantovska in dekliščina, seveda v ustrezno prešernem vzdušju, medtem ko se je na repenskem trgu vrtelo na plesni ploščadi vse, staro in mlado. Domačini so poskrbeli za vrsto osmič, ki so bile zares dobro obiskane.
Egon Kraus je izrecno naglasil, da ni tokratna izvedba te naše najpomembnejše etnografske in folklorne prireditve, ki se nagloma bliža svojemu desetemu jubileju, le sad dela zadruge, ampak tudi repenta-brske občinske uprave in še predvsem domačega požrtvovalnega prebivalstva. »Kraška ohcet* je že tako znana, da o njej ni kaj prida novega povedati, saj obnavlja star kmečki običaj; spreminjajo se le poročni pari, je dejal govornik, ker se pač en kraški par ne more dvakrat vzeti... Starinskemu pečatu prireditve pa je hotela zadruga Naš Kras vtisniti tudi sodobnejši kulturni pečat, in to ravno s pevsko točko in slikarsko razstavo.
Dvajsetčlanski moški zbor «Sreč-ko Kumar* je pod veščim vodstvom dirigenta Mirka Guština ubrano izvajal Vinka Vodopivca «Na poljani*, Zorka Prelovca «Oj, Doberdob* in Franceta Marolta domačo narečno »Kaj b’jaz tebi dau», katerim je na izrecno željo navzočih dodal prelepo Simonitijevo »Bolen mi leži*. Po desetletnem delovanju v obdobju 1962 - 72 je zbor utihnil, znova pa se je — obnovljen in pomnožen — oglasil lani jeseni. Vse kaže, da se utegne še povečati, zato pa je treba čim množičnejše-ga priliva mladih grl, torej zdrave spodbude med našimi mladimi.
Hvaležna publika, v kateri smo zapazili tudi župana dr. Pavla Coljo in predsednika SKGZ Borisa Raceta, je nato prestopila prag Kraške galerije ter si v slikarjevi navzočnosti ogledala Palčičeve stvaritve. Gre za risbe in grafike, izdelane po 1974. letu, med njimi sta sliki velikega formata, ki ju je likovnik razstavil tudi na mednarodnem grafičnem bienalu v Ljubljani, menda največji tovrstni razstavi v mednarodnem merilu. Tematično razstavljena dela ponazarjajo majhnost in slabotnost poprečnega zemljana pod oblastniškim okovjem v kolesju nasilja.
Ženina in neveste na slovesnosti pred Kraško hišo kajpak ni bilo, pač pa sta se, kot rečeno, udeležila fantovske in dekliščine, par stre-
V TRETJEM DELU VERTIKALE
Predsednik zadruge «Naš Kras* Egon Kraus pozdravlja udeležence odprtja letošnje «Kraške ohceti*
ljajev oddaljena drug od drugega, kolikor sta medsebojno odmaknjena Repen in Col. Po slovesu od fantov in deklet sta se nato še zadnjič v dedih stanu* zavrtela na repenskem trgu. (dg)
KRAŠKA 0HCET
DANES v repentabrski občini: ob 20.30 v prostorih novega Kraškega kulturnega centra v Repnu koncert klasične glasbe SLOVENSKEGA TRIA s sodelovanjem Črto-mira šiškoviča (violina), Gorjana Košute (viola) in Miloša Mlejnika (violončelo)
* * *
Osmice so odprte od 17. do 24.
JUTRI, sobota 1. septembra: ob 19.00 prt oz bale po starih običajih z nevestinega doma na Colu v Kraško hišo v Repen
ob 20.30 javni ples na repenskem trgu. Igra orkester LOJZETA FURLANA
« • •
Osmice so odprte od 17. do 24. ure.
# # #
Kraške specialitete in domače jedi v vseh gostilnah repenta-brske občine
Tržaški planinci v Terski dolini
Oj, ta šmentan posel! Takole nekako je te dni prav gotovo vzkliknil marsikateri udeleženec pohoda po slovenski vertikali, ki ga prireja Slovensko planinsko društvo iz Trsta od pretekle sobote in ki se bo zaključil pojutrišnjem, v nedeljo. Prvotno zajetna skupina planincev in planink se je namreč pošteno zredčila; le sedemnajst jih je še bilo včeraj, drugi so se morali vrniti domov po službenih dolžnostih ali drugih opravilih. Pes jim je tega lahko še kako žal.
Po predvčerajšnjem Krasnem vremenu so našim gornikom bile tudi včeraj sile narave čezvse naklo-
f Čestitke
Danes praznuje svoj 7. rojstni dan DAVID. Vse najboljše mu želijo Cvetka, Sergij in Lorena.
iiiiiiiiiiiitiimHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiuiiiiiiniiiitiniiiiiiiiiimiiiuiiiiiiimiHUtiitiiiiiiiMiiiiMMiiiiiiiiiiuiiiiiimiiitiiiitiH
ŠE ŠTIRI LADJE IZ MILJ
V miljskem obratu «Cantieri Alto Adriatico*, kjer so v sredo splavili novo trajektno ladjo za Tržaški Lloyd »Julio*, so kar zadovoljivo založeni z delom. V gradnji imajo namreč dve ladji, za nadaljnji dve pa imajo zagotovljeni ustrezni naročili. V gradnji sta dve enaki tankerski ladji s po 2000 ton bruto nosilnosti, ki ju je naročila družba
»Dalesio* iz Livorna. Gre za gradnji štev, 214, ki je že dobro napredovala in za katero je splavitev predvidena še pred koncem letošnjega leta, in štev. 215, kateri so pravkar postavili gredelj po splavitvi c.lulie*. Poleg tega ima ladjedelnica zagotovljeno naročilo za večji trajekt (135 m) za milansko družbo «Merzario» ter naročilo za
5000-tonsko enoto za prevažanje kemičnih proizvodov. Za prvo izmed novo naročenih ladij so strokovnjaki tehničnega urada ladjedelnice že vložili na pomorski register u-strezne načrte.
Na sliki začetek gradnje drugega 2000-tonskcga tankerja za naročnika iz Livorna.
njene. Iz Ravance (492 m nadmorske višine), kjer so prebili noč, so alpinisti krenili najprej do Njive. Od tod so se vzpeli na sedlo Kar-niča (Sella di Camizza, 1086 m), od koder so imeli kakšnih deset minut hoje do vasi Njivica, zatem pa so se povzpeli na Zajavor (1815 m). To je prvi pomemben vzhodni vrh pogorja Mužci, ki se dviga med dolino Rezije in Tersko dolino.
Z Zajavorja so imeli prečudovit razgled na Sart in kaninsko pogorje, pa tudi na ravnokar omenjeni dolini: kar težko jih je bilo pregovoriti, naj se lotijo sestopa proti Terski dolini.. . Kje so prespali to noč, ni dano vedeti, zelo verjetno pa na prelazu Tanameji.
Razpoloženje sedemnajsterice je prešerno, vprašujemo pa se, če jih morda že kaj ne tare utrujenost; res je sicer, da imajo v programu tudi nekaj zasluženega počitka, potem ko so prehodili že prvi in drugi del vertikale ter se danes lotijo tretjega, to je tako imenovane poti Martina Čedermaca, (dg)
Pester program
v Dolini
Prihodnjo soboto, 1. septembra se v Dolini začne »Naš praznik*, že tradicionalna prireditev s kulturnim in zabavnim programom v organizaciji krajevne sekcije Slovenske skupnosti. Program obsega v glavnem nastop pevskih zborov, godbenikov in glasbenega ansambla.
Tako bo v soboto pod večer nastopil znani mešani pevski zbor »Marij Kogoj* iz Trsta in nato še narodno zabavni ansambel Lojzeta Hledeta iz števerjana.
V nedeljo po je na programu koncert godbe na pihala iz Ric-manj, morda tudi še kakega pevskega zbora. Gost večera bo že omenjeni števerjanski ansambel Lojze Hlede s humorističnimi točkami, z zabavno in plesno glasbo. Na sporedu je tudi priložnostni pozdravni nagovor organizatorjev in gostov.
Praznik se nadaljuje v ponedeljek, ko bodo prisotne ves večer s prijetnimi zvoki zabavali Veseli godci iz Boljunca, ki so že lani uspešno nastopili v splošno zadovoljstvo in zabavo mladih in starih.
Vse tri dni delujejo že od zgodnjih popoldanskih ur kioski z jedmi na žaru in pristnim domačim vinom. Praznik poteka na običajnem prireditvenem prostoru na igrišču in v parku pod srednjo šolo v Dolini.
DARILA ZA KRAŠKI PAR
Narodna noša za nevesto — darilo OBČINE REPENTABOR.
Narodna noša za ženina — darilo SLOVENSKE KULTURNO -GOSPODARSKE ZVEZE.
Poročna prstana — darilo ZADRUGE »NAŠ KRAS*.
Poročno potovanje (en teden v Tunizijo) — darilo POTOVALNE IN TURISTIČNE AGENCIJE «INEX» iz Ljubljane, Titova 25.
Obutev za ženina in nevesto — darilo TRGOVINE ČEVLJEV MALALAN z Opčin.
Poročni kolač — darilo PEKARNE ČOK z Opčin.
10 kg konfetov — darilo TRGOVINE ŠKABAR (najemnika Anita in Sil veri j) z Opčin.
Reprodukcija v srebru — darilo ZLATARNE ZVONKO MALALAN z Opčin.
300 rdečih nageljčkov — darilo CVETLIČARNE ŠVAGELJ z Opčin.
Usnjen album z barvnimi fotografijami s poroke — darilo FOTO EGON.
Lesena zibelka - darilo TRGOVINE POHIŠTVA KORŠIČ, Trst, Ul. S. Cilino 38.
100 litrov vina za svate — darilo KMEČKE ZVEZE.
Cvetlični šopek za nevesto in za svate — darilo CVETLIČARNE «FLORA» (Mara in Drago Starc), Trst, Ul. delle Torri 1.
Stensko ogledalo - darilo TRGOVINE POHIŠTVA «KOZMAN», Trst, Ul. Castaldi 3.
Hranilna knjižica s 150.000 lirami in še 150.000 lir kot posebno darilo svojemu uslužbencu Marjanu Krpanu — darilo TRŽAŠKE KREDITNE BANKE.
Hranilna knjižica s 150.000 lirami — darilo OPENSKE HRANILNICE ~fN 'POSOJILNICE.
Faksimilirani ponatis «Italijansko - slovenskega slovarja* i* leta 1607 - darilo OBČINE DEVIN - NABREŽINA.
Elektronska radio-budilka — darilo PODJETJA FIUTI, Trst, Borzni trg 7.
Zbirka knjig - darilo TRŽAŠKE KNJIGARNE.
100.000 lir — darilo OBČINE DOLINA.
Enoletna naročnina na »Primorski dnevnik* — darilo ZALOŽNIŠTVA TRŽAŠKEGA TISKA.
PREJŠNJI KRAŠKI PARI darujejo — čajni prt s prtiči na križce in lutko v narodni noši.
TVRDKA VATOVEC (Ul. Torrebianca 19 - Macchiavelli 28) daruje — 1 sesalec za prah »Hoover*.
Zadruga «Naš Kras» — tudi v imenu novoporočencev — s® vsem darovalcem iskreno zahvaljuje! Morebitna nadaljnja darila lahko najavite uredništvu «Primorskega dnevnika», telefon 794 672.
Koncert
v parku Revoltella
V parku Revoltella bodo prirejali tudi glasbene predstave. Na pobudo tržaške Letoviščarske in turistične ustanovg bo v nedeljo, 2. septembra, komorni koncert *Feruccia Busoni-ja», ki ga vodi Aldo Belli.
Koncert bo ob 20.30 na trgu pred vilo. Najprej bodo zaigrali skladbo Geminianija, nato Tartinija in Mas-seneta. Dve melodični elegiji Edvarda Griega in romunski narodni plesi Bele Bartoka bodo zaključili program.
Nov urnik «luči in zvokov»
Jutri se bodo predstave Luči in zvokov začele pol ure prej. Nov urnik bo v veljavi do konca letošnje sezone. Prva predstava bo ob 20.30 namesto ob deveti uri, druga pa ob 21.45 namesto ob 22.15. Prevoz po morju z ladjo Miramar bo še vedno deloval, seveda s primernim urnikom: za prvo predstavo bo odhod ob 19.20, prihod pa ob 21.45; za drugo predstavo pa ob 20.50 in ob 23.05. Drugih sprememb ni. Predstave bodo v petih različnih jezikih ves teden razen ob ponedeljkih. Kot znano, je druga četrtkova predstava v srbohrvaščini, prva petkova pa v slovenščini.
POZIV
ljubiteljem krasa
Kraška otacet ]e etnografska in folklorna manifestacija, ki jo prireja zadruga «Naš Kras* na amaterski osnovi in s prostovoljnim delom.
Zato vabimo vse člane zadruge In vse ljubitelje Krasa, da v dneh kraške ohceti pomagajo organizatorjem bodisi z delom v osmicah bodisi kako drugače.
Vse, ki bi se odzvali našemu vabilu, prosimo, da sporočijo svoj naslov na telefonsko številko 794-672 (Primorski dnevnik) ali 60 261 (Kravs).
Poziv
narodnim nošam
Zadruga «Na* Kras* vabi vse, ki so v posesti narodnih noš, da se v kar največjeri številu udeležijo letošnje »Kraške ohceti*, in sicer v nedeljo-2. septembra.
Zbirališče noš je ob 9.30 na prostoru pred repentabrsko cerkvijo. Če nimate prevoza-sporočite vaš naslov na tel®' fonsko številko 767-303 (Prosvetna zveza). Če se želite pr®" obleči na kraju samem, so vari na voljo prostori Kraškega kul' turnega centra (poleg Kraške hiše v Repnu).
Razna obvestila
Sekcija KPI Lonjer - Katin#'®
prireja jutri, 1. in nedeljo 2. tembra praznik komunističnega n* na dvorišču društvene gostilne v ^ njerju. Program:	jutri ob
uri odprtje kioskov, od 20. do 24. ples z godbo na pihala Veseli 6°°, iz Boljunca. Nedelja: ob 10. uri j prtje kioskov, ob 17. uri k°nC Tržaškega partizanskega pevskes zbora, od 20. do 24. ure ples z samblom Pomlad. Govoril bo v Miloš Budin. Delovali bodo okri založeni kioski. V slučaju slabeJ|g vremena bo prireditev prenešen® naslednji teden.
Izleti
Kriška sekcija VZPI-ANPI ja 8. in 9. septembra dvodn®^ izlet v Arezzo in Marzabotto. t ,, na 46.000 lir. Vpisovanje in macije pri Zofiji Sedmak (t®»e 22-02 51).
Združenje Union priredi dvodne.
n' izlet dne 8. in 9.» septembri* | Plitvička jezera in obenem sP?Uyje da je še nekaj prostih mest za D° p. Mojstrano, ki bo v nedeljo, 2. tembra. Informacije vsak d## V 10.30 do 12. ure in 17. do lB-^m četrtkih od 17. do 19.30 in v »°DU od 10.30 do 12. ure.
Kino
•i,
**> zvoki - «Miramarski park«
, 21. uri «Sen v Miramaru* (v slovenščini), ob 22.15 «11 sogno ^Perialo di Miramare* (v italijanščini).
"fislon 21.15 «11 pornocchio dell’i-spettore Jack Master*. A Gar-ueld, M. Le Roux.
18.00*22.15 «La poliziotta della spuadra del buoncostume*. Edvi-6e Penech. Barvni film. t“eo 18.00—22.15 «11 contrabandie-di Santa Lucia». M. Merola, A. t. ^oato. Barvni film. soelsior 16.30-«Avalanche ekspress».
Marvin, Robert Shaw, Linda wans. Barvni film.
^ttaeielo 16.30 «Attenti a quei ooo... andora insieme*. Tony Cur-ns in Roger Moore, siiice 16.30 «Capita.n Rogers nel “?° secolo». Gii Gerard, Pamela Henslev, Henry Silva. Barvni film. “ognon 16.30 «La grande sfida di Bruce Lee*. Barvni film za vse. '•Mrammatico 14.45-22.00 «Ema e suoi amici» in «Porno market». Barvni film. Prepovedan mladini rPod 18. letom.
lnstall0 16.00 Veliki detektivski fil' 5?: «Gli uccelli». Režija Alfred Bitchcock. Rod Taylor, Yessica Tandy. Prepovedan pod 14. letom. l0derno 16.30 «Lo chiamavano Tri-»ita». Bud Spencer, Terence Hill. ''»rora 17.00-18.40-20.20-22.00 «Un polento weekend di terrore*. B. J^caro. Prepovedan pod 18.
CaP'tol 17.00-19.20-21.45 «Profon-“0 rosso*. Režija Dario Argento. Barvni film. Prepovedan rod 14.
'ittorio Veneto 17.00 «Diabolica-•nente tua*. Barvni film.
Prosveta
T SPD TABOR - OPČINE JUtri^ 1. septembra se začnejo z “Spremenjenim urnikom va.je za Se tri folklorne skup'.e.
Razstave
jj občinski umetnostni galerij, na /Ju Unita bodo septembra na spo-j?du naslednje razstave :od d j 11. aura israel in Beatrice Movia, od p,- Jo 19. Raoul Cenisi, od 23. c’ 27. Ja3 Pacor, od 28. do 5. oktobra “ Aldo Cecchetti.
Šolske vesti
so.a Glasbene matice — Trst obvešča svoje gojence, da bo ponovno vpisovanje za šolsko leto 1979/80 od 3. do 10. septembra v tajništvu GM, tel. 418605, od 10. do 12. ure. Prijavijo se- lahko tudi novi gojenci, vendar je vpis omejen. Datum po podružnicah bo javljen pravočasno.
Ravnateljstvo Državnega znanstvenega liceja «France Prešeren* v Trstu sporoča, da se popravni izpiti za šolsko leto 1978/79 tako na znanstvenem, kot na klasičnem od ;u pričnejo jutri, 1. septembra t.l., ob 8.30 s pismeno nalogo iz slovenščine.
Državno učiteljišče A. M. Slomšek
s' priključeno vzgojiteljsko šolo javlja, da se bodo popravni in vstopni izpiti pričeli jutri, 1. septembra t.l., ob 8.30 s pismeno nalogo iz slovenščine.
Ravnateljstvo Državnega trgovskega tehničnega zavoda s slovenskim učnim jezikom «Žiga Zois*. v Trstu obvešča, da se pričnejo popravni izpiti jutri, 1. septembra, ob 8.30 s pismenima nalogama iz slovenščine in stenografije. Preostali razpored je razviden na oglasni deski zavoda.
Mali oglasi
telefon (040) 79 46 72
IŠČEM vertikalni klavir. Prosim, da telefonirate v popoldanskih urah. Telefon 54-304.
NA OPČINAH se je izgubil siamski maček, ki se oglasi na ime Capek, na vratu ima temnejše znamenje. Kdor ga je videl se naproša, da sporoči na telefonsko štev 213233 od 19. ure naprej.
PRODAM FIAT 850 šport za 200.000 lir. Telefon 228682.
IŠČEMO kuharico/ja, natakarico/ja ter točajko/ja. Ponudbe sprejema gostilna «Pri studencu* v Dolini. Telefon 228116.
HIŠO z vrtom, vseljivo takoj oddam v najem starejšemu paru brez o-trok. Ponudbe na upravo Primorskega dnevnika pod šifro «Prosek».
PRODAM rosto stanovanje v 5. nadstropju v Ul. Paduina 11, brez dvigala, kuhinja, dve sobi, kopalnica WC. Telefon 226216 od 12. do 13. ure. Plačevanje ugodna.
Včeraj-danes
Danes, PETEK, 31. avgusta RAJKO
Sonce vzide ob 6.24 in zatone ob 19.47. — Dolžina dneva 13.23. — Luna vzide ob 14.51 in zatone ob 0.37.
Jutri, SOBOTA, 1. septembra MLADEN
Vreme včeraj: najvišja temperatura 27,5 stopinj ,najnižja 15,8, ob 18. uri 25,7 stopinj, zračni tlak 1020,7 mb. pada, veter 14 km na uro seve-rozahodnik, vlaga 28-odstotna, nebo skoraj jasno; morje mirno, temperatura morja 22 stopinj.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Andreja Stefani, Paola Purga, Marco Spagnolli, Mau-rangelo de Gioia, Elisa Goina, Gian Piero Vlah, Annalisa Di Rienzo.
UMRLI SO: 80-letni Giuseppe Ca-scio, 70-letni Marino D’Odorico, 74-letni Luciano Belli, 83-letna Gina Barbi vd. Savino, 69-letni Gino Cu-mini, 67-letni Luigi Gelli, 71-letna Maria Smotlak vd. Krmec, 72-letna Antonia Conti vd. Milocco, 66-letni Luciano Pizzamus, 55-letni Bruno Del Fabbro, 80-letna Anna Vidman vd. Maraspin.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Largo Sonnino 4, Trg Libertš 6, Erta S. Anna 10, Lonjerska cesta 172. (od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Korzo Italia 14, Ul. Giulia 14.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Korzo Italia 14, Ul. Giulia 14.
LEKARNE V OKOLICI
Boljunec: tel. 228-124; Bazovica: tel. 226-165; Opčine: tel 211001: Prosek: tel. 225-141; Božje polje, Zgonik: tel. 225 596: Nabrežina: tel 200-121; Sesljan: tel. 209-197; Žavlje: tel. 212-137; Milje: tel. 271-124.
I iM 1111 MIIIM
V	spomin na Angelo Berce darujeta Jarmila in Mirko Luin 10.000 lir za TPK Sirena.
V	spomin na ženo Zoro, starše in brata Milana daruje Andrej Rupel 10.000 lir za tabornike Rodu modrega vala.
AZIENDA S CONSORZIALE 7 1RASPORTI /
SPOROČILO POTNIKOM
u-sfrsjvi '	•'	,
TARIFE
od 1 . septembra 1979 dalje
VOZOVNICE
1	odsek	200	iir
2	odseka	300	iir
3	odseki	400	iir
MESEČNI ABONMAJI
navadni
1 odsek mreža
7.500
11.500
lir
lir
S popustom za odvisne delavce, študente, vojake, upokojence in gospodinje
1 odsek mreža
5.000
7.000
lir
lir
OBVESTILO
ISIOVE abonmaje lahko kupite v poverjenih
PRODAJALNAH OD 25. AVGUSTA DALJE.
PREJ KUPLJENI ABONMAJI NE BODO VELJAVNI. KDOR Sl JIH JE ŽE PRESKRBEL, JIH BO LAHKO ZAMENJAL PRI OKENCU ŠT.20 V ULICI GENOVA 6 OD 7.30 DO 12.30 IN DOPLAČAL RAZLIKO.
ŽE KUPLJENE VOZOVNICE BODO POTNIKI LAHKO IZKORISTILI D015 . SEPTEMBRA PO PREJŠNJI VEUAVI. PRIMER: ZA VOŽNJO NA ENEM ODSEKU BO TREBA UNIČITI DVE STARI VOZOVNICI (P0100 LIR) NAMESTO ENE NOVE (PO 200 LIR).
OB UDELEŽBI ŠTEVILNIH STROKOVNJAKOV IN PEVCEV
Včeraj sta se začela tekmovanje «Seghizzi» in mednarodni simpozij o zborovskem petju
Na simpoziju preučujejo glasbo Luče Marenzija - Nocoj drugi koncert tekmovanja v polifonskem petju, jutri prično zbori tekmovanje v narodni glasbi
BIL JE SOUSTANOVITELJ PARTIJE
V Osoppu pokopali senatorja Pellegrinija
Življenje, posvečeno boju za napredek
Mešani komorni zbor iz Nove Gorice je pel sinoči na tekmovanju v polifonskem petju, spet ga bomo lahko poslušali v nedeljo popoldne v tekmovanju narodne glasbe
V Gorici se je včeraj zjutraj v avditoriju pričel 10. mednarodni simpozij zborovskega petja, ki je letos posvečen preučevanju del italijanskega glasbenika in skladatelja Luče Marenzija. Na otvoritveni svečanosti so se zbrali poleg udeležencev simpozija tudi ugledni gostje.
Predsednika deželnega odbora je zastopal odbornik Carpenedo, prisotni so bili še predsednik deželnega sveta Colli, župan De Simone, prefekt Barrasso, deželna odbornika.
Tripani in Cocianni, pokrajinski predsednik Pagura itfl. Med udeleženci simpozija, glasbeniki in strokovnjaki, je bilo tudi precej Slovencev iz zamejstva in domovine, bilo pa je tudi veliko gostov iz raznih držav. Delovala je zelo hitra služba simultanega prevajanja.
Simpozij se je nadaljeval s poročili tudi včeraj popoldne, prav tako se nadaljuje danes dopoldne in popoldne.
Uvodno besedo je imel predsednik Seghizzija Giovanni Vezil, ki je
V Osoppu, njegovem rojstnem kraju, so pokopali senatorja Giacc«-ma Pellegrinija, uglednega delavskega voditelja v komunistični partiji. Pogrebnih svečanosti pred videmsko federacijo KPI v Vidmu ter pozneje v Osoppu so se udeležili visoki predstavniki javnega in družbenopolitičnega življenja italijanske republike, dežele Furlanije Julijske krajine ter videmske pokrajine, še posebej pa njegovega rojstnega kraja Osoppa, kjer .je bil Pellegrini 1946. leta prvič izvoljen za občinskega svetovalca. Kraja in pokrajine Videm, katerima je ostal zvest vse svoje življenje, pa čeprav ga je njegova zgodnja politična angažiranost (njej je posvetil 60 let svojega življenja) že zelo zgodaj privedla na italijanski in svetovni politični oder. Bil je soustanovitelj italijanske KP, fašizem ga je zaprl in imel v zaporih devet let. Pozneje se je pridružil republikanskim borcem v španski revolucij, nato odporniškemu gibanju in naporom za demokratizacijo italijanske družbe. Zavzemal je mesto senatorja v Rimu ter mesto podpredsednika deželnega sveta v Trstu. Ko so v italijanski partiji spoznali dogmatske zablode in se osvobodili statističnega vpliva, so postali vodilni videmski komunisti v naši dežel; prvi zagovorniki obno ve stikov med italijanskimi in jugoslovanskimi komunisti ter je prav pokojni Pellegrini opravil najpomembnejšo posredovalno vlogo, da sta se srečala voditelja obeh par tij Tito in Togliatti.
Na pogrebnih svečanostih v Vidmu so o pokojnikovem liku spre-
poudaril, da se v Gorici letos že osemnajstič zbirajo na tekmovanju zbori iz najrazličnejših dežel, ob tem pa je nastalo tudi srečanje glasbenikov in pevovodij, ki se letos odvija že desetič. Spregovorili so še De Simone, Carpenedo in Colli, zatem je predsednik simpozija prof. Luciano Chailly spregovoril o osebnosti Luče Marenzija, glasbenika iz 16. stoletja, sodobnika Torquata Tassa in drugih znanih italijanskih pesnikov, protagonista madrigalov, čigar delo pa je še premalo raziskano.
Goriške ulice so bile včeraj ves dan polne nekajdnevnih obiskovalcev, t.j. pevcev iz raznih držav, ki se poznajo po tem, da imajo pripeto na prsih značko Seghizzijevega tekmovanja. V ta okvir sodijo tudi uradna srečanja. Leningrajski zbor je včeraj opoldne bil na županstvu. Sprejel ga je župan De Simone, ki je poudaril vlogo, ki jo ima Gorica v prirejanju teh srečanj. Odgovoril mu je dirigent zbora Vladislav Aleksandrovič Čemu-šenko, zatem so si izmenjali darila.
V	dvorani UGG se je sinoči pričelo tekmovanje pevskih zborov v polifonskem petju. Nadaljevalo se bo danes zvečer, ob 20.30. Drevi nastopijo moški zbori «Vres» iz Raven na Koroškem (vodi Joško Kert), «Vocal Ensemble Trageser* iz nemškega Freigerichta (vodi Willy Tra-geser), «Akademiska Sangforenin-gen* iz Helsinkov (vodi Markuš Westerlund), moški komorni zbor iz Leningrada (vodi VI. Al. čemu-šenko) ter mešani zbori «Lučnica» iz Bratislave (vodi Stefan Klimo), «Vox humana* iz Sfintu Gheorghe iz Romunije ( vodi Szilagi Zsolt), «Badener Kammaerchor* iz Badena (vodi Willy Kreuzer) in «Chor Aka-demii Medyczeni» iz Byalistoka na Poljskem (vodi Roman Zielinski).
Jutri popoldne ob 15.30 se bo pričelo tekmovanje v polifonskem petju, jutri zvečer pa bo nagrajevanje najboljših v polifonskem petju.
V	priredbi PD Oton Župančič
Drevi in jutri velika kotalkarska revija
O uspehih štandreških 'kotalkarjev v sezoni, ki se pravkar zaključuje, smo poročali že včeraj. Danes bi bralce radi opozorili na drevišnjo kotalkarsko revijo, ki bo na prireditvenem prostoru na Pilošču, s pričetkom ob 20. uri in na katero se mladi plesalci na koleščkih že dalj * časa marljivi pripravljajo. Kot posebno točko bodo predstavili tudi splet starih gorišHih plesov, ki jih bodo kajpak prikazali v narodnih nošah. Revijo bodo ponovili jutri, ob istem času..
Jutri bo tudi tekmovanje v bri-školi in seveda ples, vse v okviru tridnevnega jesenskega praznika prosvetnega društva Oton Župančič. Mladini je namenjena tudi nedelja. saj bo popoldne, s pričetkom ob 15. uri, na sporedu slikarski ex tempore za gojence otroških vrtcev, za učence osnovnih šol in dijak« enotne srednje šole. Najboljše iz Jelke bodo nagradili.
■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiniiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
POKRAJINSKE KOMISIJE SO PRIČELE Z DELOM
V umobolnici bodo z uro nadzorovali prihod in odhod z delovnega mesta
Ta novost bi lahko povzročila protestno gibanje zdravnikov
Na pokrajin;, so se pričele sestajati stalne komisije pokrajin-; skega sveta. Pet jih je, predstavljajo pa voljo vseh strank sedanje večine, da skupno nakazujejo rešitve zanajvažnješa vprašanja. Med temi je tudi vprašanje izvajanja osimskega sporazuma, kateremu je pra^r^(rpos\«ečena-ewa-kwmisij<i:
Prejšnji teden smo pisali o seji stalne -komisije za zdravstvo.
Danes poročamo o poteku komisije za vprašanja osebja. Predsednik pokrajine prof. Silvano Pagura je uvodoma osvetlil vprašanja, s ka-terimi se bo pokrajina ukvarjala/ predsednik komisije Giuseppe Agati pa je vodil sejo. Kot prejšnji
POD POKROVITELJSTVOM MLADINSKEGA ODBORA PRI SKGZ
Ob Bohinjskem jezeru srečanje zamejske mladine
8. seminar Mladinskega krožka bo od 14. do 16. septembra Prisotnost delegacij obmejnih občinskih konferenc ZSMS
teden, ji je prisostvovalo manj članov kot bi bilo potrebno, za’kaj za številne se počitnice še niso zaključile.
Pagura je opisal prizadevanja pokrajine, da z natečaji zagotovi stalno osebje. Sedaj je vse osebje’ pokrajine stalno nameščeno. Ko bodo uredili položaj-preostaiibp šele takrat bodo lahko na prazna mesta, namestili nove uslužbence.
Pagura je nato govori! o .novi delovni pogodbi za uslužbence krajevnih ustanov, ki naj jo komisija sprejme, ter o preureditvi uradov in storitev. Posebno vprašanje se nanaša na središče za umsko zdravje. Poročal je nadalje o dveh po-
čez dva tedna se bo v Mladim skem domu ob Bohinjskem jezeru pričel mladinski seminar, ki ga že osmič prireja Mladinski krožek iz Gorice, pod pokroviteljstvom Mladinskega odbora pri Slovenski kulturno - gospodarski zvezi. Spored letošniih predavanj je predvsem posvečen aktualnim vprašanjem v svetu in problematiki Slovencev v
torkom in sredo neznani zlikovci znesli nad nekaterimi parkiranimi vozili. Včeraj so nam na letečem oddelku kvesture posredovali podatke še nekaterih poškodovanih avtomobilov. Gre za Mercedes 38 letnega Daria Cappettija. ki je bil parkiran pred hišo v Ul. Fatebene-fratelli 26, za citroen CX 2000, ki je last 53-letnega Enza Varotta s Trga Medaglie d'oro 13 tn za alfa-
zamejstvu. Poleg tega pa bo precejšen del seminarja posvečen ka- sud 31-letnega zdravnika Domenica drovskr vzgoj. m pripravi mladih Magliarditija. ki so ea neznanci
na delovanje v raznih organizacijah in krožkih.
Kot je že tradicija, bodo tudi letos prisotne na seminarju delegacije obmejnih občinskih konferenc Zveze socialistične mladine Slovenije iz Kopra, Sežane, Nove Gorice in Tolmina. Prisotnost omenjenih delegacij prav gotovo bogati sodelovanje, ki ga je Mladinski odbor vzpostavil z obmejnimi občinskimi konferencami na mladinskem področju.
8. seminar Mladinskega krožka iz Gorice, ki bo v Mladinskem domu od petka 14. septembra do nedelje 16., bo ponovna priložnost, da se sreča mladina iz Gorice, Trsta, Beneške Slovenije in iz matične domovine, ter med tridnevnim delom izmenja' in utrdi lastne izkušnje. Program seminarja bomo v našem listu naknadno objavili.
Mladinci, ki se nameravajo seminarja udeležiti, naj se do 9. septembra prijavijo na sedežu Slovensko kulturno - gospodarske zveze v Gorici, Ulica Malta 2, tel. 24-95.
Danes zvečer ob 20. uri bo na sedežu prosvetnega društva «Jezero* sestanek doberdobske sekcije Vsedržavne zveze partizanov Italije (AN Pl). Zaradi važnosti sestanka priporočajo čim večjo udeležbo.
V goriško bolnišnico so sprejeli na zdravljenje 18-letnega Andrea Marussija iz Gradišča, Ul. Ulderi-co della Valle 17, ki se je v sredo zvečer ponesrečil v Gradišču. Med vožnjo z motorjem je trčil v avto in si pri padcu zlomi] levo mečnico ter ranil na levem kolenu. Zdravil se bo 40 dni.
Še razbiti vetrobrani
Kot smo poročali že v včerajšnji številki dnevnika, so se v noči med
poškodovali na parkirišču splošne bolnišnice.
Kot v ostalih primerih, so tudi tokrat vandali s kamnom razbili prednji ali pa zadnji vetrobran. Iz mercedesa so ukradli volnen pulover v vrednosti 60 tisoč lir. iz al-fasud pa šest glasbenih kaset. Zaradi sorazmerno neznatnega plena in precejšnje škode na avtomobilih, menijo na kvesturi, da gre za podvig skupine pobalinov, ki jih sedaj vneto iščejo.
krajinskih odlokih, ki se nanašajo na prakso pokrajinske uprave, kadar je osebje odsotno na delovnem mestu zaradi bolezni, in na namestitev ure v psihiatrični bolnišnici, ki bo omogočala poenotenje ravnanja s personalom. Pagura je dodal, da bo zaradi namestitve urh pri vhodu zdravstveno .osebje 1. septembra pričelo S sta-kovniin gibanjem.
Agati jc osvetlil svoje vidike obravnavanih tem in poudaril posredniško vlogo pokrajinske uprave: Predlagal je obširne posvete z deželno in vsedržavno vlado, da bi poenotil stališča in k nam prenesli pri drugih uveljavljene izkušnje. Po njegovih besedah pokrajinska komisija nima pogajalskega značaja, ampak je njena naloga predvsem preučevati vprašanja, se o njih posvetovati in jih poglabljati.
Člani komisije so izrazili željo, da bi jih dobro poučili o določenih vprašanjih, o katerih se bodo pogovarjali z odborom, s funkcionarji na pokrajini ter s sindikalnimi organizacijami, ki imajo drugačna stališča. Izrazili so tudi željo, da bi se posvetovali s komisijo za zdravstvo.
Predlagali so drugačno notranjo porazdelitev osebja, pri čemer naj bo merilo funkcionalnost in potreba.
V sklepnih besedah je Agati podprl predlog o namestitvi ure, ki beleži prihode in odhode z delovnega mesta, tudi v drugih ustanovah, tako v osrednjih kot v perifernih. Dovolil je možnost uvedbe deljenega delovnega časa.
Do nedelje v Gradišču razstava Sergija Altierija
Nad štiritisoč obiskovalcev so našteli v dveh mesecih v galeriji sodobne umetnosti Lojze Špacapan v Gradišču ob Soči, kjer je dc nedelje, 2. septembra, odprta razstava o tridesetletnem umetniškem udejstvovanju slikarja Sergia Altiedja iz Koprivnega. Kot smo omenili je razstava odprta do vključno nedelje in si jo velja ogledati.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiuii,,,,,,	minuli,mmm,mitu,iimdimitiitinMimiMuutmumua
PONOVNO V OSPREDJU STARO VPRAŠANJE
KMALU SPET DOPOLNILNA OLACAJNA V LADJEDELNICI
Po tem ukrepu naj bi posegli že v pričetku prihodnjega leta Na to opozarjajo delavci v posebnem tiskovnem poročilu
Minevajo meseci, leta, nekatera gospodarska vprašanja pa ostajajo kar naprej nerešena. Dva tedna je, odkar so se po poletnem dopustu vrnili na delo delavci tržiške ladjedelnice in že opozarjajo na težka vprašanja, ki prav s tako silo, kakor pred počitnicami, pritiskajo preosnove podjetja in zagotavljanja zaposlitve. Tovarniški svet je namreč te dni izdal daljše tiskovno poročilo, v katerem vnovič opozarja, da je stanje v največjem kovinsko - predelovalnem podjetju na Goriškem izredno zaskrbljujoče. Tako bo treba, če ne pride do bistvenih sprememb, že v pričetku prihodnjega leta zopet poseči po dopolnilni blagajni. Skrajni čas je zato, da pristojne oblasti končno le pristo-
pijo k reševanju zapletenih vpra-šnj ladjedelništva na splošno in tr-žiškega podjetja posebej.
V	Foljanu tekmovanje športnih ribičev
V	priredbi avtonomne letoviščar-ske ustanove iz Gradišča, Foljana in Sredipolja ter nekaterih drugih ustanov bo v nedeljo, 2. septembra, v Foljanu veliko tekmovanje v športnem ribolovu v kanalu De Dottori. Udeležilo se ga bo okrog 1000 športnih ribičev iz vse države, za to priložnost pa bodo spustili v kanal o-krog 10 stotov postrvi.
govorili videmski župan Candolinl, predstavnik PSI Angeli, podpredsednik deželnega svet# Bertoli, pokrajinski tajnik PSDI Orlando, senator Vidaii in poslanec Lizzero. V Osoppu pa so se od pokojnika poslovili župan Trombetta, pokrajinski tajnik KPI Toschi, deželni tajnik KPI Cuffaro in član vsedržavnega vodstva KPI Cervetti. Jugoslovanske komuniste je na pogrebu zastopala delegacija ZKS ter obmejnih ZK in ZB na čelu z Jožetom Smoletom. Jugoslovanski generalni konzulat v Trstu pa je zastopal konzul Lucijan Benolič.
Partizanski miting v Jamljah
Jutri se v Jamljah prične dvodnevni partizanski miting, k. ga priredi jameljska sekcija Vsedržavne zveze partizanov Italije (ANP1). Celoten izkupiček prireditve bo šel v sklad za gradnjo spomenika vaščanom, ki so padli v narodnoosvobodilni borbi.	'
Organizatorji so za praznik pripravili pester program. Jutri bo na sporedu tekmovanje v briškoli z bogatimi nagradami (prva nagrada dva televizorja), sledil bo ples z ansamblom Juculano iz Ronk. V nedeljo pa.se bo prireditev pričela že ob 14. uri. Zvečer bo ob dvajseti uri priložnostni govor, ki ga bo i-mel predstavnik pokrajinskega odbora VZPI - ANPI. Sledila bo zabava ob zvokih orkestra Juculano iz Ronk. Prijetna prireditev torej, ki bo brez dvoma privabila precejšnje število ljudi.
Goriški plavalci na obisku v Splitu
Plavalna ekipa društva Gorizia nuoto se je v teh dneh vrnila z enotedenskega bivanja v Splitu, kjer so bili mladi plavalci gostje družin plavalcev tamkajšnjega Plivačkega kluba. Goričani so tako vrnili obisk splitskih vrstnikov, ki so obiskali naše mesto pred približno mesecem dni. Med bivanjem v Splitu so sl člani goriškega društva ogledali znamenito Dioklecijanovo palačo ter se seznanili z dalmatinsko umetnostjo in kulturo. Obiskali so tudi nekatere bližnje otoke in se kopali v tamkajšnjem čudovitem morju.
Med obiskom v Splitu so se tudi pomerili z domačimi plavalci. Tekmovanje je potekalo v izrednem prijateljskem vzdušju, kjer so bili tudi dobri športni dosežki postranskega pomena. Najbolj pomembna je bila utrditev prijateljstva med gori-škimi in splitskimi plavalci, ki so že sklenili, da se bodo zopet srečali,
f Čestitke
Dobri in marljivi Roži Devetak poročeni Juren s Poljan za današnji 81. letni rojstni dan toplo čestitajo mož in hčerka z družino.
Razstave
V Rubensovi galeriji v Gradišču bo od 2. do 14. septembra razstavljal Eliano Curit.
Izleti
Slovensko r'aninsko društvo sporoča udeležencem izleta na Kanja-vec in v dolino Triglavskih jezer, da bo odhod jutri ob 13.30 s Travnika. Prevoz z lastnimi sredstvi.
Slovensko planinsko druš* j v Gorici priredi v nedeljo, 23. septembra, družinski avtob ' izlet na Notranjsko z obiskom Predjamskega gradu. Rakovega Škocjana in Cerkniškega jezera. Prijave sprejemajo na sedežu društva, kjer nudijo tudi p drobnejše informacij
Kino
C or i ca
VERDI 18.00—22.00 «Una donna sem-plice*. R. Schneider in B. Cremer. Barvni film.
CORSO 17.30—22.00 «Caro papa*. V. Gassman in A. Clement. Barvni film.
VITTORIA 17.30—22.00 «Lesbomania, le mani di un- donna sola*. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
EXCELSIOR 18.00-22.00 «Cristo si h fermato a Eboli*
PRINCIPE 18.00-22.00 «Ashanti».
N o vit Corieu in okolieu
SVOBODA 18.00-20.00 «Aller reto-ur*. Jugoslovanski film.
SOČA 18.00—22.00 «Vrnitev vojakov*. Ameriški film.
DESKLE 19.30 «Vlomilec na svobodi*. Ameriški film.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči je v Gorici dečurn: lekarna Tavasani, Korzo Italija 10, tel. 25-76.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna S. Antonio, Ul-Romana 147, tel. 40497.
H03EB21
Prireditelji praznika komunističnega tiska v štandrežu so v sklad za vzdrževanje kulturnega doma Andreja Budala prispevali 60 tisoč lir. 30 tisoč lir pa so v isti namen prispe-* vali člani kolektiva radio štandrež.
Zenska in njena stvarnost
KAJ JE NASILJE NAD ŽENSKO IN KAKO NAJ SE SODNO NASTOPA
Predlogi Gibanja za osvoboditev žensk: ■ Zakonski osnutek «Proti spolnemu nasilju» bo v kratkem začel svojo dolgo pot v parlamentu
«Teza, da je nasilje nad žensko njena zasebna stvar je nesprejemljiva; ne samo, da je to napad nad vsako žensko, to je dejansko napad na pravico vsakogar do uživanja osebne svobode*.
Utemeljitev, ki je obenem poziv demokratičnemu javnemu mnenju, da bolj zavzeto pristopi k reševanju odbijajočega pojava nasilja nad žensko, so k zakonskemu o-sputj;u »Proti spolnemu nasilju«, zapisale njegove pobudnice, čla. niče Gibanja za osvoboditev ženske (Movimento per la liberazio-ne della donna).
Ne ve se še kje in točno kdaj se bo začel prav gotovo dolgi «'ter* izdelanega zakonskega o-snutka, saj sta predvideni dve poti, ki pa seveda nista odvisni zgolj od volje pobudnic. Razpravo v parlamentu lahko namreč sprožijo izvoljene predstavnice vseh demokratičnih strank ali pa pobudnice same, če zberejo dovolj podpisov v podporo lastnega predloga.
O cljih in načelih, ki so botrovali celotni akciji, smo okvirno že pisali. Vendar pa ni odveč, če še enkrat poudarimo, da skuša po eni strani vplivati na javno mnenje, da bi bilo dovzetnejše za teze ženskega gibanja o pojavu nasTja nad žensko, po drugi strani pa, da skuša poseči v italijanski kazenski zakonik.
Veliko je namreč paragrafov tako v kazenskem zakoniku kakor tudi o zakoniku za kazenski postopek, ki so v odkritem nasprotju z demokratičnimi načeli, zatrjujejo pobudnice osnutka «proti spolnemu nasilju«..
če sledimo vrstnemu redu, ki so ga predlogom dale sestavljavke osnutka, zasledimo naslednje zahtevane spremembe: najprej gibanje predvideva, da bi na vseh procesih zaradi posilstva nastopile ženske organizacije kot zasebna stranka, ki se «potegujejo za osvoboditev žensk in za dosego njihovih pravic«..
Popolnoma razumljivo je. da morajo biti taki procesi «odprtih vrat*, ne da bi to ženska izrecno zahtevala in da bi se moral vsakič o tem izreči predsednik sodišča. 0 tej zahtevi je bilo veliko razprav, kajti marsikdo je menil, da je «javno izpraševanje* za žensko zelo mučno, vendar pa je to edini način, da se dokončalo iz scdnih dvoran prežene tezo o »ženski sokrivdi* pri
posilstvih. Bolj kot da bi zavarovali žensko - žrtev je namreč postopek za »zaprtimi vrati* največkrat dopustil, da je ženska iz tožiteljice postala obtoženka.
Naslednji členi predvidevajo obravnavo po Jiitrem postopku in predpisujejo norme, ki bi se jih morali držati pri zasliševanjih. Med najbolj obravnavane in sporne pa prav gotovo sodijo tisti, ki narekujejo zahteve, da bi se postopek proti vsem, ki so zakrivili kakršnokoli nasilje nad žensko lahko začel brez tožbe prizadete ženske.
Veliko se je o tem tudi pisalo, kajti tudi številne ženske so zagovarjale tezo, da se za morebitni sodni postopek mora izreči prizadeta, ker je vse to zanjo osebno izredno mučno. Vendar pa Gibanje za osvoboditev ženske in ostale organizacije, ki so pristopile k akciji, menijo, da se z osvojitvijo te teze dejansko pritrdi miselnost tistih, ki zagotavljajo, da doživeto nasilje izključno zadeva prizadeto žensko.
Živahne so bile tudi razprave o tem, kaj je px-avzaprav nasilje. Vendar so bili tu zaključki bolj enotni, kajti vse ženske so soglašale, da je nasilje vsako de janje, ki ga kcorkoli stori nad njo proti njeni volji. Tudi če je za podobno dejanje kdaj prej ali tudi že večkrat prej «dobil dovoljenje*. Tako je «nasilje» tudi cd-nos,, ki ga ima mož z ženo proti njeni volji; tak primer So v nekaterih državah (ZDA, švedska) že razsodili v tem smislu.
Prav tako so se ženske organizacije in posameznice zedinile v tem, da je treba iz kazenskega zakonika črtati razločevanje med «posilstvom* in «oohotnostjo*, kajti »telesna združitev* res ni odločilna, ko govorimo o primerih nasilja.
Poseben člen je seveda posvečen tudi izredno zastrašljivemu pojavu kot je skupinsko posilstvo žensk. Ker pa žensko gibanje ne zagovarja visokih kazni za storilce, temveč se predvsem zavzema, da bi te pojave preprečili, je pri tem predlagalo, da bi zvišali samo najnižje predvidene kazni.
Zadnji členi zakonskega osnutka «Proti spolnemu nasilju* pa se nanašajo na nekatera vprašanja, ki so na nasilje posredno vezana in sicer na »ugrabitve iz
{»hotnosti ali z nameni na izseljeno poroko* ter na «umore zaradi časti*.
Veliko žgočih vprašanj so torej pobudnice osnutka nanizale v njem, vprašanja, ki že preveč časa čakajo na ustrezno rešitev. Kajti to so vprašanja, so posebej poudarile članice ženskih organizacij, za katera bi se moral zavzeti vsakdo, ki zagovarja demokratične svoboščine sodobnega človeka. (bp)
Stari svet v Prečniku
tiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiirifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiitiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiitiiiimiiiiiiiiiii
SPLETKE IN SPOPADI MED VOHUNI OD ŽENEVSKEM JEZERU
ZSSR je z ostro noto protestirala pri ženevski vladi zaradi «skrivnostne» smrti sovjetskega funkcionarja
■sr
Štiri mesece po švicarski izjavi, da je Pančenko napravil samomor, je Moskva obtožila zahodne obveščevalne službe ■ Razprtije in mahinacije v uradih OZN
ŽENEVA — Švica je znana kot dežela, kjer se srečavajo, sestajajo, kujejo spletke in se tudi spopadajo tajni agenti najrazličnejših držav tega sveta. Ta sloves si je Švica pridobila, če že ne zaradi drugega, zaradi svojega statusa nevtralne države, ki ji je vsaj v preteklosti omogočil, da se izogne najhujšim spopadom in vojnam v Evropi v zadnjih desetletjih. No, Švica ne bi bila Švica, če ne bi v tem oziru dokazala še enkrat, da se drži teh tradicij. Prav pred štirimi meseci se je pripetil dogodek, ki je vsaj deloma razburil ozko javnost, ki pazljivo zasleduje take in podobne dogodke. V tem primeru gre za nekega sovjetskega diplomata, ki je «skrivnostno» umrl v aprilu letošnjega leta. Tej skrivnostni smrti, je francoski tednik L’Epress posvetil nekaj vrstic, ki jih tu posnemamo.
Moskva si je vzela časa: štiri mesece razmišljanja preden je pokvarila švicarsko praznovanje dneva neodvisnosti, to je državnega praznika neodvisnosti in enotnosti. Ta razmah v času ter metode;ki \so bilo upOi^bljene, same po sebi odkrivajo sovjetske na-
■iliiiuiiriiif um iiiiiii luni n hm ti mn n im n umni iiuiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii miniti im imiiiiiiiiiimiiiii|Hiniiiiiiiiiiiinimiiiiiii»^nnnnminiiiimiminiuuiiB
Vaški praznik v Trebčah
V soboto popoldne so priredili ex tempore za domače otroke
V dvorani Ljudskega doma je bila fotografska razstavo na temo »mačka*
nedeljo popoldne je na vrtu Ljudskega doma nastopil moški zbor PD Vesna iz Križa
mere: gre za operacijo, ki je bila premišljena, da bi «lala» moskovskemu «medvedu* priložnost, da prvič pokaže svoje čekane »bernskemu medvedu*.
V sredo, 1. avgusta je bilo praznovanje v Švici na višku. Prav tedaj je z diplomatsko noto, ki jo je izročilo sovjetsko veleposlaništvo v Bernu, zapihal hladen sibirski veter v odnosih med obema državama. Ti odnosi so bili že po tradiciji izredno uglajeni, omikani. Sovjetske oblasti so obtožile švicarsko obveščevalno službo, da je zakrinkala smrt nekega diplomata, ki naj bi ga ubile zahodne obveščevalne službe na švicarskem ozemlju 7. aprila letos. Švicarske oblasti so prikazale diplomatovo smrt kot samomor.
Tistega dne so v hotelu Aarauer-hof v Aarau našli mrtvega nekega gosta in sicer v kopalnici, s prerezanim zapestjem. Policisti so izgubili en dober teden preden so ugotovili z gotovostjo mrtvečevo istovetnost.
Odkritje dokumentov na letališču v Zuerichu je omogočila. Jfc, gotovitev, da je šlo za sovjetske-1 ga diplomata, 32-letnega Leonida Pančenkjj, ki je bil funkcionar mednarodne organizacije kakava v i.»ndonu. Pančenko je prispel v Aarau 1. aprila, da bi se u-deležil sestanka strokovnjakov od 2. do 6. aprila. Nenadoma je preiskovalni sodnik ukazal obdukcijo trupla ter je povabil na o-gled sovjetske predstavnike. Ti so prišli šele naslednjega dne Policijski zdravnik je menil, da je šlo za samomor z zaužitjem smrtnih količin barbiturjevih preparatov skupaj z alkoholom. Zaužitju teh smrtnih doz je sledil še prerez žil na zapestju z britvijo. Veleposlaništvo ZSSR v Bernu je sprejelo sporočilo ne da bi izrazilo kakršnega koli začudenja. Preiskava je med drugim dokazala tudi, da je bil Pančenko o-korel alkoholik.
No, sovjetska nota je po štirih mesecih sporočila, da so v Moskvi opravili novo obdukcijo po kateri naj bi »žrtvi* vzbrizgali halucinogene (L.s.d.) ter ji potem prerezali žile na zapestju tako globoko, da je kaj takega človek, ki hoče napraviti samomor ne more storiti. Nadalje je Pančenko u-porabljal samo električni brivski aparat...
8. avgusta je švicarsko velepo-
llllllllllllllllllllllllllllllllllllllillllllHill IIIIIII lil II lili
Horoskop
OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) V poklicnem okolju bo prišlo do vročih diskusij. Uredite si svoje družinsko življenje.
BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Varovati boste morali neke nove interese. Zelo slabi odnosi z osebo, ki ste jo precenjevali.
DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Pripravite se na zelo naporno nalogo, ki bo od vas zahtevala mnogo energije. Posvetite večer zabavi.
RAK (od 23. 6. do 22. 7.) S svojimi sodelavci pokažite več potrpežljivosti. Družinsko vzdušje se zdi mirno, v resnici pa se pripravlja vihar.
LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Zagotovljen vam bo uspeh v poslovanju. Polni boste dobrih zamisli in idej.	,
DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Bodite neposredni in odločni v svojem poslovanju. »Skušajte osebno nadzorovati vesti.
ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11). Storili boste vse predpisane korake za dosego postavljenega cilja. V odnosih z ostalimi je priporočljiva zbranost.
STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Bodite bolj kritični, vendar držite svoja mnenja zase. Preživeli boste lep večer.
KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Proti dvomom se morate boriti z odločnostjo. Pridobili si boste dragoceno prijateljstvo.
VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Da bi se izognili večji nevšečnosti, se z nasprotnikom pobotajte Vaše srce bo nemirno.
RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Preden se spustite v odprto bi*ko, dobro ocenite svoje moči. Majhne nevšečnosti s sorodniki.
slaništvo v Moskvi prejelo podobno protestno noto, a dnevnik «Iz-vestja* je dal dogodku poseben poudarek ter mu posvetil kar pol strani. List je pisal, da naj bi se Pančenku približali v Londonu britanski tajni agenti, ki naj bi mu potem sledili v Švico, ga drogirali do smrti, bodisi zato, da bi dobili od njega kake informacije, ali pa zato, ker ni hotel sodelovati.
Sovjetski list ni sicer šel tako daleč, da bi obtožil švicarsko obveščevalno službo, kot odgovorno za to smrt, vendar pa je trdil, da je švicarska vlada na zahtevo zahodnih obveščevalnih služb organizirala nedavno provokacije proti sovjetskim državljanom, ki živijo v Švici. Ob podpori krajevnih oblasti so spro-
naj na Forumu mladih simulirajo debato v okviru OZN, tako kot se dogaja že 25 let. Vseh 600 študentov so izgnali iz Palače narodov z vojaško silo. Na debati so hlinili, da ponovno obravnavajo vprašanje dveh predstavniških mest, ki sta bili priznani Belorusiji in Ukrajini. Vse študente' je sovjetski funkcionar pri OZN Evgen Kiselev prijavil sovjetski predstavnici Zoji Mironovi, ki je odslej naprej prepovedala dostop v palačo temu forumu.
«Newsweek» se je takoj polastil zadeve ter obtožil 7. maja s priloženimi slikami šefe 78 agentov KGB. ki snujejo lastne organizacije v mednarodnih organizacijah v Ženevi, poleg 50 agentov konzulata in sovjetske misije, 130 vohunov drugih komunističnih držav
v-sij.	......
-■■■ '■ - - ■

Posnetek iz tednika «Newsweek» od 7. maja, ki prikazuje sovjetske agente, uradnike pri OZN v Ženevi: Pronskega Lobačeva in Dne-
provskega
žili klevetniško kampanjo proti sovjetskim funkcionarjem pri OZN in drugih mednarodnih organizacijah, ki imajo svoj sedež v Švici.
«T0 je absurdno;* pravijo Švicarji: Moskva skuša v resnici o-mejiti škodo, ki jo je povzročila namestitev njenih agentov v tej mednarodni skupnosti.
Na eni strani je vrsta odpadov in izgonov (ki so posledica razsto-čega sodelovanja med švicarskimi in zahodnimi obveščevalnimi službami) razredčila mali svet 525 sovjetskih državljanov, ki bivajo v Švici. 323 od njih so jih v tujini že nadzorovali. Sklep, ki ga je 10. junija 1978 sprejel iretji tajnik sovjetske misije v Ženevi Vladimir Rezun, ki se je z vso družino zatekel v Veliko Britanijo, je potegnil za seboj vrsto dogodkov na obali ženevskega jezera. Nenadoma so odpotovali štirje funkcionarji, sledilo je skrivnostno potovanje v Moskvo ravnatelja konferenc in glavnih služb OZN Vladimira Lobačeva, ki ga je Rezun obtožil, da je načelnik KGB v Ženevi in, ki ga je 25. junija zamenjal Jurij Poncmarev. 2. avgusta 1978 so izgnali visokega funkcionarja urada za delo Gregorija Miahkova. Sledil je potem še izgon prvega tajnika sovjetske misije v Ženevi, tudi zaradi vohunstva.
Na drugi strani pa statut mednarodnih funkcionarjev obvezuje prizadete, da ne sprejemajo navodil od nobene vlade, ali oblasti, ki bi bila zunaj organizacij. Ta statut je neskladen z direktivami, ki jih je sovjetska vlada naslovila na sovjetske državljane, ki opravljajo neko poslanstvo v tujini, z okrožnico, ki bi jo morali vrniti ■ potem, ko bi jo prebrali. Ta okrožnica pravi dobe sedno: »Prizadeti morajo ubogati .in izvajati ukaze in navodila svojih veleposlanikov*.
Značilen incident je 13. decembra sprožil spor med ameriškim veleposlanikom VVilliamom Wan den Heuvelom in generalnim rav nate!jem urada OZN v Ženevi, Luigijem Cottafavijem. Tega je obtožil, da je bil naklonjen funk:. cionarjem, ki jih je vsilila Moskva. 600 študentov so nagovorili,
ter 100 agentov, ki so jih rekrutirali med osebami tretjega sveta ter v Švici.
Takojšen sovjetski odgovor: 30. julija je sovjetska agencija »Novosti* objavila članek v katerem razkrinkava «vohune CIA» v Ženevi, 30 do 44 diplomatov ameriške misije ter najvišje ameriške funkcionarje v mednarodnih organizacijah. Eden od njih James Bechet, ki pripada Visokemu komisariatu za begunce in ki je bil okletvetan v zasebnem življenju, bo menda sprožil sodni postopek proti agenciji, častn karji pa so privezali na sramotni steber dopisnika agencije Olega Šikcva.
’ Moskva naj bi zato spet spravila na dan afero smrti v kopalnici, da bi lahko zabičala še bolj svojim mednarodnim funkcionarjem, naj ne kršijo navodil.
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
13.00	Poletni baletni maraton: «Giselle*, 2. del
13.30	DNEVNIK
18.15	Pravljica dneva:
Prišlo je pismo
18.20	Leteči zmaj:
Risanke
18.55	Moj prijatelj konj:
La romeria del Rocio — TV film
19.20	Furia:
Joeyjeva prva puška — TV film
19.45	Almanah in Vremenska slika
20.00	DNEVNIK
20.40	Ping Pong
21.20	Teleclub
Spomin na poletje v Berlinu — TV nanizanka Ob koncu DNEVNIK in Vremenska slika
Drugi kanal
13.00	DNEVNIK 2 — OB 13. URI
13.15	Munkhavvn včeraj in danes — dokumentarec Program za mladino
18.15	Upor deklet. TV film
18.45	Plešoči medved — risanka
18.50	DNEVNIK 2 — Športne vesti 19.10 Srečanje s . . .
Tarzanom in Supermanom, risanke
Vremenska slika
19.45	DNEVNIK 2 - Odprti studio
20.40	La dama dei veleni
1. del TV nanizanke
22.00	Speciale Venezia
23.00	Bamey Miller:
Zaseda, TV film
Ob koncu DNEVNIK 2 — Zadnje vesti
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
18.50	Poročila
18.55	Doživljaji Mačka Toše, otroška oddaja
19.10 Priljubljene zgodbe — Aliče v čudežni deželi Za knjigo Levisa Carola: Aliče v čudežni deželi bi lahko rekli, da jo uvrščamo v železni repertoar beril za otroke. Poleg Disneyeve risanke, ki je že pokazala na ekranih to zgodbo besno tokrat lahko videli in prisluhnili še eni zgodbi.
Sama zgodbica pripoveduje o deklici Aliče, ’ ki sedi ob obali in sanjari. Ob njej poskakuje zajček, ki nenadoma skoči v luknjo. Aliče se splazi za njim in začne se ji odkrivati nov svet — popolnoma drugačen, kot ga je bila vajena ...
19.35 Obzornik
19.45	Rock koncert:
Retum to forever
20.15	Risanka
20.30	TV DNEVNIK
21.00	Zabava vas Zdravko colic
21.55	Propagandna oddaja
22.00	Junaki serijskega filma: Zamenjava
22.50	TV DNEVNIK 23.05 Nočni kino:
Šampion rodea — ameriški film Režija: Sam - Peckimpah. scenarij; Jeb Rosebrook, igrajo: Steve Mcqueen, Ida Lupino, Robert Preston, Ben Johnson.
Znani in nekoč uspešni lu; nak rodea se vrne v sV0L rojstni kraj, kjer zve, da je njegova družina zašla v težave. Mlajši brat je prodal posest, ostarele starše pa na' merava preseliti v dom 23 stare ljudi. Oče in mati se tej selitvi upirata, oče se posebej, saj bi rad odšel v Avstralijo.	,	\ Jv
Bonner mu denarja za i®' talsko karto ne more dati, saj ga nima. Namesto tega se prijavi kot tekmovale® na mestnem rodeu, kjer tudi
Oče in mati bosta življenje nadaljevala v Avstraliji, nas junak (igra ga Steve M®‘ queen) pa se odpravi na novo rodeovsko tekmovanje.
Koper
20.25 Odprta meja
20.50	Stičišče
21.00	Risanke
21.15	TV DNEVNIK
21.30	Garscniera, film
Režija Giuseppe de Santis Igrajo: Raf Vallone, Eleono-ra Rossi Drago, Marisa Mer-lini, Gordana Miletič
23.00	ILOK
Dokumentarna oddaja 12 serije Jugoslovanska mesta
Zagreb
19.15	Med domom in šolo
19.45	Zabavno - glasbena oddaja
20.30	TV DNEVNIK
21.00	Zabava vas Zdravko čoke
22.00	Junaki serijskega filma 23.05 Dokumentarna oddaja
ŠVICA
20.40	Una caduta provvidenziale, TV film
21.45	Viaggio nella lingua italiana
22.50	Avgust ’39:
Švica ob izbruhu druge svetovne vojne
TRSTA
7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.30, 13.00, 15.30, 17.00, 18.00, 19.00 Poročila: 7.20 Glasba za dobro jutro; 8.05 Z novii%-4Bem,*'-«adiisk»-<«at«)lf-, gija; "9.30 Na ‘ pbcrtničafi f 'IMo Koncert sredi jutra; 12.00 Rezervirano . ..za   Obravnav a~«posa».
meznih vprašanj; 12.30 Z glasbo, pa Južni Ameriki; 13.15 Zborovska glasba; 14.10 Za prijetno popoldne; 14.45 Naši nepoznani znanci; 16.30 Rezervirano za . . . Obravnava posameznih vprašanj; 17.05 Skladatelji in izvajalci; 18.05 Kulturni prostor; 18.20 Glasbeni drobiž. 1
KOPER
(Italijanski program)
8.30,	9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.00, 14.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Poročila; 8.00 Dobro jutro z glasbo; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.00 Z nami je . . .; 10.15 15’ s Bracom Korenom; 10.40 Glasba in nasveti; 11.00 Kirn, svet mladih; 11.45 Festivalbar; 12.05 Glasba po željah; 14.00 Prijetno popoldne; 14.33 Zbrani za vas; 14.45 Kim parade; 15.00 Samo-upravljalec; 15.10 Poje zbor Alpi iz Milana in zbor Crodaioli iz Ar-rignana; 15.33 Z nami je . . .; 16.00 Kultura in družba; 16.10 Orkester James Last; 16.55 Izletnik; 17.00 Poslušajmo jih skupaj; 17.32 Crash; 18.00 Glasba in glasovi; 18.32 Nepozabne melodije; 19.00 LP plošče; 19.32 Petkov koncert.
KOPER
(Slovenski program)
7.30,	8.30, 14.00, 15.30, 16.30 Poročila; 7.00 Glasba za dobro jutro; 8.30 Prenos RL; 14.05 Jugoslovanska pop scena; 14.37 Naši
zbori pojo; 15.00 S polnimi jadri, 15.37 Glasbeni notes; 16.00 P1®' nos RL; 16.30 Glasba po željah,
17.00	Primorski dnevnik; 17-** Reklame in zabavna glasba; 17™ Aktualna tema; 17.35 Svirac svi-ra, kolo igra; 18.00 Prenos RL-
RADIO 2
7.30, 8.30, 9.30, 10.00, 11.30, 12-30, 13.30, 16.30, 18.30, 19.30 Poročila;
6.00	- 8.45 Nekega drugega dn®-9.32 Zgodba o Genjiju; 10.12 Luna v vodnjaku; 11.32 Petdesetletniki; 12.45 Hit parade; 13.40 Belle epoque; 15.00 - 19.00 Radio 2 ' Poletje; 20.00 Spazio X; 21.00 P>" nocchio; 22.50 Orkestri v noči.
LJUBLJANA
7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.0°' 13.00, 15.00, 16.00, 20.00 Poročila; 7.50 Dobro jutro, otroci!; 8.30 <* naših sporedov; 9.08 Z glasbo dober dan; 9.30 Glasbena P1'3', ljica; 9.45 Naši umetniki mladu® poslušalcem; 10.05 Z radiom n poti; 11.05 Rezervirano za. • 13.10 Z orkestri in solisti: 13-3 Kmetijski nasveti; 13.40 Piha*1’ godbe; 14.00 Iz naših krajev; L * Obvestila in zabavna glasba: l’-^ Priporočajo vam...; 14.50 vek in zdravje; 15.05 Simfonij111 orkester RTV Ljubljana; 15.25 N‘r ši poslušalci čestitajo in pozdrav ljajo; 16.35 Zabavna glasba; 173* «Vrtiljak»; 18.00 Studio ob
19.00	Od arije do arije; 19.30 knjižnega trga; 20.35 Lahko n0*: otroci!: 20.45 Minute z ansamW°n Mihe Dovžana; 21.00 Uganite, P vam zaigramo...; 22.05 Odda) o morju in pomorščakih; 23.* Glasbeni intermezzo; 23.30 Bese®, in zvoki iz logov domačih; 0®-u Lirični utrinki; 00.10 Prostor 23 reprize.
TRŽAŠKI < JAMES BONDI» NA DELU
Stvarnost za zasebne detektive drugačna od napetih kriminalk
Intervju z zasebnimi detektivi: -najvažnejše delo so informacije za banke
i l
Pred nekaj meseci smo v tržaškem tedniku «11 meridiano di Trieste* brali članek o domačih detektivih. Bralec; je najbrž ostal nekoliko razočaran, ko je spoznal, da detektivska služba ni ravno taka, kot nam jo predstavljajo na filmskem platnu ali pa v napetih kriminalkah. Včasih je to čisto uradniška služba. Od treh privatnih agencij, ki se v Trstu ukvarjajo s tem poslom, le dve sprejemata tudi take naloge, da morata tajno poizvedovati o določeni osebi, ki je nečesa osumljena. To je najbolj pogosto primer zakonske nezvestobe. Bog ve, kako je pri srcu postavnemu Jamesu Bondu (ki so mu mlada leta le še spomin), ko mora oprezno zasledovati moža (ali ženo) v upanju, da ga bo zasačil «pri de janju*.
«Nekoč je imelo tako zasledovanje svoj smisel. Toda, od kadar zakonska nezvestoba ni več kaznivo dejanje, čemu naj služi? V primeru ločitve sodnik lahko da otroke v oskrbo materi, ne glede
na to, da ima pred sabo celo kopico dokazov, da je to. . . nevredna mati.* Tako nam je govoril lastnik agencije v Ulici La-vatoio. Seveda je s tem jasno povedal, po kakšnem merilu meri »vrednost* ženske.
Pogosto se tudi dogaja, da se v agenciji prikažejo taki ljudje, ki si domišljajo, da jim je nek do stalno za petami, ali da so jim doma nastavili mikrofone. Tudi v tem primeru detektivova naloga ni lahka. »Včasih smo kot socialni delavci. Moramo tolažiti in prepričevati.*
To, kar detektivi smatrajo za resnejši posel, je zbiranje informacij na račun takih, ki si sposojajo denar. To je takoimeno-vana trgovska informacijska služ-ba. . Agencija Polita se ukvarja izključno s tem. «Svoje usluge nudimo predvsem bankam, ki imajo seveda interes, da se pozani-rnajo o realnem finančnem sta-Piu khenta, ki prosi za posojilo. V Trstu smo v poslovnih odnosih s skoraj vsemi bankami. Pri-
znati moramo, da nam dela 11 zmanjka.*
Tudi Alvise Millo, lastnik ag®^ cije Minerva, je mnenja, da j® način poslovanja najbolj zaj®,'a in da bi morala biti to g*a „e vlogu tajnih agencij. «S tem ščitimo samo tistega, ki denar F.j soja, temveč tudi tiste, ki ?° Usnjem denar vložili. Zato ni P1^ cenjevati naše dejavnosti.*
i d*
Radovednost nas je gnala* ,Q, bi izvedeli še kaj o njihovih godivščinah, toda ni nam ll3L;, lo, da bi jih speljali na limad j_ Službena tajnost ni kar tako. ^ vio Borracci, lastnik agencije vepri, je samo naštel, da se m govi sodelavci največkrat , jjp. jajo z iskanjem otrok in mla ki pobegnejo od doma in 2
sledovanjem ponarejevalcev Kfo tentov in tovarniških znamk-pa je bilo vse. V podrobnosti. ni hotel spuščati, kajti s bi kršil »pravilnik dobrega d® tiva*.	.
(1»P>
veslanje
SVETOVNO PRVENSTVO NA BLEDU
Prvi dan brez večjih presenečenj Veliko zanimanje za tekmovanja
Italijani so imeli doslej nekaj več sreče od Jugoslovanov - Danes bodo na vrsti repesaži
Prvi tekmovalni dan na 8. svetov-prvenstvu v veslanju, ki se 0tlvija na Blejskem jezeru, ni pri-j®*! posebnih presenečeni, rekli “■ lahko, da se je vse odvijalo po Pričakovanjih, kajti večina favori-,se je že neposredno uvrstila v pfinale, medtem ko vse ostale ča-v petek popravni izpit, to je vož-jija v repesažih. Jugoslovanski ves-*ači in vesl^čica Izveta Volčič iz
BLED 1979
^inja, se doslej niso neposredno rjstili v polfinale, vendarle imajo jjteč po doseženih časih v predtek-?°yanjih, predvsem dekle, precej J^nosti, da se uvrstijo med dvajseterico najboljših na svetovnem "tenstvu.
Sistem izločilnih tekmovanj je Jatnt1eč nekoliko zamotan, tako da ^Predtekmovanjih dobijo pravico ^Posrednega nastopa v polfinalu po ^cini le zmagovalci, ostali pa mo-svoje sposobnosti pokazati še
enkrat.
*eč uspeha v predtekmovanju pa !® jmeli italijanski tekmovalci, saj tako Luca Migliacco med ski-že uvrstil v polfinale, prav ta-Pa tudi dvojni dvojec, ki je v ’i°J| skupini veslal skupaj z Jugo-ayijo, vendar so bili Italijani le ^ dve sekundi počasnejši od zrna-Hvalcev, jugoslovanska dvojica bra-jTGolob iz Maribora pa je osvoji-a šele 5. mesto in bo nastopila po-°^° v petek v repesažih.
Med ženskami je v predtekmovalci nastopila za jugoslovanske Srve le ena tekmovalka, Rovinj-anka iveta Volčič, ki se je dobro j^da, vendar več kot 3. mesta v skupini ni uspela osvojiti in J/, teko ponovno morala na start, jda tudi zanjo so možnosti za uvr-vfv med 12 najboljših kar lepe. lij ženskem delu tekmovanja Ita-pPi niso imeli nobene predstavnice, posebej velja omeniti, da so bili Jtedvsem v ženskih disciplinah iž zagrizeni boji, predvsem ^d tekmovalkami Sovjetske zve-?* Nemške demokratične republike ^ “olgarije. To so tudi prvi favoriti ? kolajne v velikem finalu, ki bo “..sporedu v nedeljo. l ,Icer se je včeraj na Bledu v dveh /tegorijah (to .je lahkih veslačev v '2,5 kilograma in žensk) zbralo I® startu rekordno število čolnov .] sicer 51 v kategoriji lahkih ve-Tbv ter 80 v kategoriji žensk, jjtetovanja so se odvijala v izredno J"1® vremenu, ozračje je bilo brez rekli bi idealno za veslaška t avanja. Tudi zanimanje za sve-p/’no prvenstvo na Bledu je izjem-6 ' deprav so bila tokrat na vrsti le
tekmovanja. Okrog Blejskega
jtera ^ je zbralo skoraj 5.000 gle-ffev in prireditelji računajo, da v00 na letošnjem prvenstvu, vsaj zadeva obisk, potolkli vse re-iJde. Glavno tekmovanje bo nam-ti- žele prihodnji teden, ko bodo ^di svoje moči elitni veslači.
MOŠKI
Kvalifikacije skifistov 1 .	2. SKUPINA
^■tega (Španija)	7’31”87
2. Torn (Kanada)	7’34"84
3. Warlich (ZRN)	7’38”92
4. Grdovič (Jugoslavija)	7’38”97
3. SKUPINA	
1. Rotz (Švica)	7’32”33
2. Wilhelmsen (Norveška)	7’32”86
3. Migliacco (Italija)	7'33”62
Četverec brez krmarja	
1. SKUPINA	
1. Švica	6’28”67
2. Avstrija	6’28”81
3. Španija	6’33"45
4. Italija	6’34"43
5. Jugoslavija	6’49”39
Dvojni dvojci - double	scull
L SKUPINA	
1. Nizozemska	6’41”80
2. Italija	6’43”79
3. Francija	6’46”44
4. Anglija	6’46”72
5. Jugoslavija	7’02’ '01
ŽENSKE	
Skif	
2. SKUPINA	
L Groll (ZRN)	3’48”91
2. Nemcova (ČSSR)	3'49”60
3. Volčič (Jugoslavija)	3’53"34
Danes se bo svetovno prvenstvo nadaljevalo dopoldne z repesaži za	
lahke veslače, popoldne ženske.	pa za
Jože Pogačnik	
	
SACILE — V tem kraju je bil med-	
narodni atletski miting, veljaven za podelitev «Trofeje Piero Della Va-	
lentina*. Prisotnih je bilo	nad 80
atletov in atletinj iz šestih evropskih držav. Najbolj presenetljiv re-	
zultat je dosegel Maurizio	Damila- i
mo zavetišča Premuda, čez Muhov grad do železniške proge, po njej do Botača, nato pa po stezi pod Pečmi nazaj v Boljunec.
Vsi, ki bodo prispeli na cilj do 12. ure. bodo prejeli spominsko kolajno. Poleg tega bodo organizatorji razdelili najuspešnejšim udeležencem posebne nagrade.
TENIS
no, ki je v hoji na 5000 metrov po- ob 10. uri, proga pa bo vodila mi-stavil nov državni rekord s časom 19’27”8. Med ostale atrakcije tega mitinga je spadal tudi tek Jugoslovana Saviča, ki mu je med drugim (po tolikih razočaranjih) uspelo celo zmagati na 1000 metrov s časom 2’21”3. Drugi je bil Italijan Grippo, kj je bil le za desetinko slabši. Zelo izenačeno je bilo tekmovanje v skoku v višino. Italijanski državni rekorder Di Giorgio je naletel pri rojaku1 Raiseju na povsem enakovrednega tekmeca Oba sta namreč preskočila 225 centimetrov, prvi pa je kljub temu zmagal zaradi manjšega števila storjenih napak. Na 100 metrov je slavil zmago ^ vzhodni Nemec Gerard s časom 10”5, drugouvrščeni Zucchini pa z 10"6.
Na isti razdalji je pri ženskah zmagala Jugoslovanka Pavličič. Tekla je s časom 12”. Druga je skozi cilj prišla Italijanka Carli, ki je bila za 2 desetinki slabša od zmagovalke. Jugoslova.ii so si prislužili še eno prvo mesto in to po zaslugi Zalarja, ki je sunil kopje 72,08 metrov. Drugi je bil Casarsa z znamko 71,20 m.
ATLETIKA
Trofeja Del Din
V nedeljo bo v Bol juncu tekmovanje v hoji za 1. trofejo «Del Din*, katero bo organiziral Marathon Club Alabarda iz Trsta. Proga bo merila 7 km, nastopili pa bodo lahko vsi, ki bi to želeli. Ob 9. uri bo zbor na trgu v Boljuncu, start bo
Alenka Jerič z Opčin na delovišču MDA Suha krajina 79
V FLUSHING MEADOWSU
Jaušovčeva v drugem kolu
FLUSHING MEADOWS (New York) — Silovite plohe so zelo o-virale potek srečanj drugega dne ameriškega teniškega odprtega prvenstva. Prireditelje je dež prisilil, 'da so kar dvakrat prekinili tekmovanja. Tako niso nekateri od 126 tekmovalcev in 98 tekmovalk še niti enkrat nastopili. Toda to še ni vse: teniška igrišča v Flushing Meadowsu leže v bližini letališča La Guardia in hrup letal, ki vzletajo in pristajajo, moti tako igralce kot gledalce in sodnike. Zaradi takih neprijetnosti se mnogi vprašujejo, če bo sploh mogoče odigrati v nedeljo finale.
Med dvoboji, ki so jih tenisarji odigrali v drugem kolu, naj omenimo gladko zmago Američana Mc-Enroeja nad Čehoslovakom Složilom in še to, da se je Jugoslovanka Mirna Jaušovec uvrstila v drugo kolo, potem ko je porazila Nizozemko Elly Vessis s 6:7, 6:2, 6:2,
Izidi drugega kola v moški konkurenci:
McEnroe (ZDA - Složil (ČSSR) 6:1, 6:2, 6:4
Nastase (Rom.) - Palin (Fin.) 7:5, 7:5, odstop
Dibb (ZDA) - \Vilkinson (ZDA) 4:6, 2:6, 7:5, 6:2, 6:3 Benavides (Bul.) - Lutz (ZDA) 1:6, 7:6, 2:1 odstop Solomon (ZDA) - Damiani (Urug.) 6:4, 6:0, 6:3
Krulevitz (ZDA) - Dominguez (Fr.) 6:0, 6:1, 7:6
Lloyd (ZDA) - P asa reli (ZDA) 6:1, 6:3, 6:7, 6:1
Dupre (ZDA) - Ramirez (Meh.) 7:6, 7:5, 0:6, 6:2
Delovanje ZSŠDI
V okviru priprav na gostovanje v Bosni - Hercegovini, ki bo od 5. do 9. septembra tega leta, sklicuje ZSŠDI trening mladinske nogometne reprezentance.
Sklicani so naslednji igralci: Meden, Luka Gregori, Kraljič, Ser-gio Lovriha, Florjan Žerjal, Tul, I-gor Milkovič, Sandro Mule, Enzo Pečar, David Vidali, Kostnapfel, La-biani, Albertini, Andrej Ražem, Sa-vron, Smotlak, Zonta. Rismondo. Devetak, Klanjšček, Edi Gergolet, Da-rio Gergolet, Frandolič, Mauro nessi, Walter Kralj, Franko Kralj. Dario Salvi, Adamič, Cupin, Bagon, Sandozzi, Pipan, Egon Fonda.
Trening bo danes, 31. t.m., ob 18 30, na nogometnem igrišču v Pa-dričah.
» * *
Danes, 31. avgusta se prične na sedežu ZSŠDI v Trstu, Ul. S. Fran-cesco 20, ob 16.30 tečaj prve stopnje za trenerja namiznega tenisa. Tisti, ki jih tečaj zanima, se lahko javijo v uradu ZSŠDI neposredno pred pričetkom tečaja. Informacije na telefonski številki 767304.
MOTOCIKLIZEM
KOŠARKA
OD 16. AVGUSTA POD VODSTVOM TRENERJA VALIČA
Priprave košarkarjev Jadrana m letošnje tekmovanje v D ligi
Za prvo ekipo je kar 18 kandidatov - Treningi so petkrat na teden, potem pa pojdejo na priprave na Ravne in v Sarajevo
VN FRANCIJE V LE MANSU
V	višjih kategorijah še vse odprto
LE MANS — Nedeljska motociklistična dirka za VN Francije bo zadnja dirka za motorje kategorij 50, 125, 250, 350 in 500 ccm, zato bo odločilna za podelitev nekaterih naslovov svetovnega prvaka.
Najbolj privlačni bosta seveda dirki kategorij 350 in 500 ccm, v katerih je še odprto vprašanje, kdo bo nov svetovni prvak. V kategoriji 500 ccm bo Virginio Ferrari poskušal še zadnjikrat preseči Ken-nyja Robertsa. Ima pa le malo u-panja, da bi si prisvojil najvišji naslov, ker ga loči od Američana kar štirinajst točk.
V	kategoriji 500 ccm bodo tekmovali tudi Barry Sheene (suzuki),
Venezuelec Johnny Cecotto (yama-ha) in Francoz Christian Sarron. čeprav je razumljivo, da ne bo hotel Roberts tvegati preveč, bo moral na te zagrizene tekmece še računati.
V	kategoriji 250 in 350 ccm je že vse odločeno. Južnoafričan Kork Ballington (kavvasaki) si je že zagotovil oba naslova. Prav tako je tudi v kategoriji 125 ccm, v kateri je Španec Angel Nieto (minarelli) presegel vse nasprotnike.
Nekaj negotovosti vlada še v kategoriji 50 ccm, saj bo dvoboj med Italijanom Lazzarinijem in Nemcem Blatterjem (oba kreidler) odločilen za podelitev naslova. Lazzarini vodi na lestvici s 60 točkami, pred Nemcem, ki jih ima 52, tako da bo glavnega tekmeca lahko le nadzoroval.
Danes in jutri bodo v Le Mansu uradne poskusne vožnje. V nedeljo pa bodo poleg že omenjenih kategorij tekmovali tudi motorji s prikolico, za katere pa to ne bo zadnje tekmovanje.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiniiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiniiiimiMiiiMiiiiiiiiniiiiiiiiiii«
Sredi oktobra se bo začelo tekmovanje italijanske D lige v košarki. Letos sodeluje v tem tekmovanju tudi slovenska ekipa Jadrana, ki bo poleg Don Bosca in Interja tretja ekipa iz Trsta v tej ligi.
Jadranovci So pričeli s pripravami 16. avgusta, ko se je trenerju Valiču javilo 18 igralcev, ki kandidirajo za prvo ekipo. Na prvem treningu so bili igralci seznanjeni z načrtom in načinom dela, potem pa so takoj začeli s treningi, ki jim bodo povečali telesno moč in vzdržljivost. Ti treningi bodo trajali do konca meseca, nato pa bo ekipa Jadrana odšla na 14-dnevne priprave na Ravne na Koroškem in v Sarajevo, kjer bodo treningi predvsem s poudarkom na košarkaški tehniki in hitrosti.
Vsi igralci trenirajo sedaj vsak dan v tednu, razen v soboto in nedeljo. Prisotnost na treningih in zagnanost igralcev je na izredno visoki ravni, saj se vsak zaveda, da bo le s trdim delom uspel v svoji želji, da se uvrsti v najboljšo dvanajsterico.
Vsi igralci so bili pred pričetkom priprav tudi testirani, tako da se bo lahko videl napredek igralcev, ko se vrnejo s priprav. Ena najtežjih preizkušenj je bil verjetno tek na 2400 metrov, ki je predvsem «težjim» košarkarjem povzročal kar precej težav. Pri merjenju višine igralcev so ugotovili, da ekipa še vedno nima dvometraša, kajti Mauro čuk, ki je letos prestopil od Hurlinghama k Jadranu, meri «le»
197 cm. Igralec z najboljšim odrivam z mesta je Boris Vitez, ki skoči 68 cm visoko. Toda tudi vsi ostali igralci niso veliko zaostajali za najboljšimi rezultati.
Poleg že omenjenih dveh igralcev sedaj sodelujejo pri pripravah še: Adrijan Sosič, Valter Sosič, Edi Sosič, Edi Kraus, Rudi Tavčer, Pavel Ferluga, Evgen Daneu, Marko Pic-cini, Milko Vitez, Igor Ambrožič, Ivo Starc, Klavdij Starc, Marko Ban, David Perini, Ivo Volpi in Andrej Prašelj, ki pa zaradi bolezni še ne trenira redno.
Fantje trenirajo trikrat na teden na Kontoveiu in dvakrat na Opčinah. Na vsakem treningu, ki traja približno uro in pol, pretečejo poprečno dva in pol do tri kilometre. Prvi treningi so seveda naporni za vse igralce, saj so počitnice pustile marsikomu višek teže in mlahave mišice.
Letos ima ekipa dva kapetana. Poleg Adrijana Sosiča, ki mu je ta čast pripadala že lansko leto, je letos kapetan tudi Edi Kraus,
Odbor trenerske zveze iskreno čestita svojemu predsedniku Franku Drasiču in soprogi ob rojstvu malega
TIBORJA
kateremu želi obilo sreče.
Čestitkam se pridružuje odbor ZSŠDI.
NOGOMET
MEMORIAL ŽARKA RACETA
Vesna zmagovalka v A skupini
V polfinalu se bo pomerila z zmagovalcem današnjega srečanja Primorje-Costalunga (C skupina)
Vesna — Portuale 3:1 (1:1)
VESNA: Košuta, Perissutti, Tence (v 23. min. D. Košuta), Acquavita, Pribat, Vecchio, Giacchin (v 75. min. Degrassi), Pipan, Massimi, Candotti, Querci.
j PORTUALE: Malinverno (v 46. min., Barikijevič), Gotti (v 46. min. Caruso), Penko, Dilica, Mersič, Jerman, Di Benedetto, Mendella, De Bernardi, Gloria (v 67. min. Zacchigna, Garofalo.
STRELCI: v 22. min. Garofalo, v 25. in 77. min. Massimi, v 80. min. Querci.
SODNIK: Concina iz Trsta.
GLEDALCEV: 500.
Kriška Vesp- je pred številnim občinstvom nepričakovano a povsem zasluženo premagala tržaški Portuale s čistim rezultatom 3:1 in tako osvojila prvo mesto v A skupini. Križani se bodo torej v polfinalu srečali z zmagovalcem C skupine (Primorje ali Costalunga). Po začetnih udarcih je bila videti na igrišču splošna izenačenost. Igra obeh ekip se je odvijala pretežno na sredini igrišča, le ob prvi nevarnejši akciji tekme so Tržačani povedli z lepim strelom Garofala. Od tistega trenutka dalje se je igra popolnoma zaživela. Vesna je takoj reagirala in je že tri minute kasneje remizirala z Mc:~' ijem, ki se je po lepi osebni akciji znašel sam pred vratarjem Tržačanov in ga
^ll,|,,'l1nnlllllllllnllnlllllm^lltllllllll>lll|,|l,,,,l,,,l,,l,llll,,,,,l,l,ll,lllll,,,l“,l "m 1,1,11 M 111,1111,1,1,1 l,,m   .■■•mniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiiitiiiiiiiiimmiiiii...............................................
ŠPORT MED BRIGADIRJI NA DELOVNIH AKCIJAH
kolesarstvo
NA SP
Včeraj poprečne vožnje Italijanov
^osebno slabo so se odrezali profesionalci
“MSTERDAM — Amsterdam je 1 včeraj delno razočaral italijan-' .desarstvo: po dobrih uvodnih lah v drugem dnevu, ko so teri* osvojili srebro z Bidino-, ,v zasledovalni vožnji za a-in četrto mesto v hitrostni za ženske z Rossello Galbiati, te italijansko kolesje ustavilo. Njeni uvrstitvi sta bili res izit?- saj sta tako Bidinost, kot tetijeva zelo mlada in imata I V dirkališčnih disciplinah le izkušenj. Rossella Galbiati je f v.°ji poti klonila v polfinalu,
lo in n»nmnrtnln Ml7n7PfTlkfl
aovjeunja uareva. n.* 'stela tako tretjič zaporedoma JJa prvakinja v tej disciplini, pije mesto se je uvrstila pred-??a ZDA Novarra, ki je v ma-
7*« ineiiiagtua naujon^.
taišnji spored je obsegal po-v drugih dveh zlatih odličij ^tai vožnji za amaterje in v 1 z motorji s prikolicami. Po-je dirkališče v Amsterda-nstiio včeraj tudi prve dirke '*°nalcev. Italijani so tu doži-ravi polom, saj je med «az-1 napredoval le Moser in to 150 težavo. Visentini, Fraccaro ijtepdi pa so bili izločeni že ®dnih krogih.
Tf*j se je začelo tudi tekmo-?, zasledovalni vožnji za žen-sta branili italijanske
barve Gallijeva in Bissolijeva. Fran-cesca Galli je bila izločena že v samem začetku, medtem ko je Lui-gina Bissoli, ki je lani v Munchnu osvojila v tej disciplini bronasto odličje, napredovala v polfinale po zmagi nad Kuzvvecovo (SZ).
Z veliko težavo so se Italijani prebili do nadaljnjih kol v zasledovalni vožnji za amaterje ekipno, kjer je reprezentanca »azzurrov*. ki jo sestavljajo Callari, Milani, Bincolet-to in Bidinost, vstopila v četrtfinale s sedmim najboljšim časom.
Počno ponoči je prišla vest, da se je Italijan Francesco Moser v zasledovalni vožnji za profesionalce uvrstil v polfinale, ki bo na vrsti danes. Današnji spored predvideva namreč le podelitev naslova svetovnega prvaka najhitrejšemu profesionalcu v zasledovalni vožnji. France; sco Moser ima tu dobre možnosti za visoko uvrstitev, saj je v četrtfinalu premagal Nizozemca Roya Schuitena, lanskega svetovnega prvaka v tej disciplini.
Zlato odličje je v hitrostni vožnji za amaterje osvojil včeraj vzhodni Nemec Luis Hesslitii, ki je v velikem finalu premagal rojaka Raa-scha,
ZSŠDI
obvešča, da je avgusta meseca u rad odprt vsak dan od 8. do 14. ure, ob torkih In petkih pa tudi od 18. do 20. ure.
«Smotra 79»: nepozabno doživetje
Openka Alenka Jerič o svojem sodelovanju na tej prireditvi
15-let,na Alenka Jerič z Opčin pri Trstu preživlja ravnokar svoje počitnice na MDA Suha krajina 79, v okviru MDB «Simon Gregorčič* iz Nove Gorice in to skupno s še nekaterimi drugimi zamejskimi mladinci s Tržaškega in z Goriškega.
Alenka se je letos udeležila zveznih brigadirskih športnih iger «Smo-tra 79», ki so bile od 16. do 19. avgusta na Paliču v Srbiji.
Pri obisku na sami MDA Suha krajina 79 smo se z Alenko pogovarjali o tej njeni zanimivi življenjski izkušnji.
»Zadovoljna sem, da sem se udeležila iger «Smotra 79» na Paliču,* je pričela pogovor Alenka, »saj so te olimpijske igre brigadirjev z vseh krajev Jugoslavije, nekaj svojevrstnega in prav gotovo enkratni dogodek za slehernega mladega človeka. Predvideno je bilo, da bi na igrah morala tudi aktivno sodelovati. Igrati bi morala namreč odbojko, (kot pri ŠD Sloga) toda v zadnjem trenutku, in to iz tehničnih razlogov, naša ekipa ni nastopila, Toda to nič ne de, «Smotra» je bila zame ravno tako zanimiva in ostala mi bo v trajnem spominu.*
«Zvedel sem, da je bila tvoja u-deležba na «Smotri 79» naključna in predhodno še precej živa ter polna dogodivščin?*
«Res je. MDA bi morala namreč zapustiti že 15. avgusta. Tako je bilo namreč zmenjeno z mladinskim odborom SKGZ in pa s štabom brigade. Poleg tega sem že bila 15. avgusta zmenjena s star ši, da se dobimo v Ljubljani in gremo vsi skupaj na Triglav. Če sem hotela iti na Palič torej, sem
se morala dogovoriti s starši, Naj še dodam, da so pred odhodom v Ljubljano brigadirji MDB »Simon Gregorčič* izdali posebno peticijo, (katero so vsi podpisali), v kateri so naprošali moje starše naj mi dovolijo na eni strani na Palič, na drugi pa, da se ponovno vrnem v brigado do zaključka akcije. V Ljubljano me je spremljal vrstnik - brigadir Marko iz Gorice. Priznati moram, da so v tem primeru moji starši pokazali veliko mero razumevanja, tako da sem se lahko vrnila na Prevole in se udeležila Smotre 79.»
«Iz tvojih besed opažam, da bi ti bilo težko zapustiti akcijo?*
»Vsekakor! Pred odhodom v Ljubljano mi je bilo neprijetno zapuščati to na pol brigadirsko življenje. Če bi morala iti s starši na Triglav, bi se po vrnitvi z očaka ponovno zavzemala za vrnitev v brigado. Življenje v brigadi je namreč lepo, poskusiti bi ga moral vsak mlad človek!*
«Na Smotri, v katerih panogah so nastopali brigadirji MDA Suha krajina 79?»
»Naše ekipe so nastopile v namiznem tenisu, šahu in streljanju. In to z zadovoljivimi rezultati Le ženska odbojka je, na žalost, odpadla.*
«Kako se drugače počutiš na MDA?»
Morda je bilo to vprašanje res odveč, saj me je Alenka pogledala z začudenjem. Iz njenih besed bi namreč lahko tudi sam ugotovil, da je počutje v brigadi odlično Ob zaključku naj še dodamo, da so že lansko leto brigadirji iz zamejstva
na MDA »Suha krajina 78» sodelovali na brigadirskih športnih igrah «Smotra 78», ki so bile v Skopju. Igrali so košarko in rokomet.
Pogovor napisal I. K.
spretno premagal z nizkim strelom. Sledile so akcije, bodisi z ene kot z druge strani, toda vratarja sta bila vedno na mestu.
Po odmoru se je stanje na igrišču nekoliko spremenilo: Vesna je do kazala, da je Ijojjše kondicijskopripravljena in je predvsem na sredini igrišča spravila v veliko zadrego Portuale. Igral i Vesne, v prvi vrsti mladi Candotti, so imeli stalno igro pod nadzorstvo:., in prav slednji je sredi drugega polča:	s stre-
lom izven kazenskega prostora zadel prečko. Žoga se je odbila ponovno na igrišče in spretni Massimi je s treh metrov povedel na 2:1. Po prejetem golu je Portuale igral zme-
SPORED
Primorje - Zarja	2:0
S. Marco - Kras	3:0
Portuale ■ Breg	2:1
Fortitudo - Primorec	IM
Kras - Opicina	2:2
Breg - Vesna	0:2
Zarja - Costalunga	0:2
Primorec - Gaja	0:0
Vesna - Portuale	3:1
Opicina - San Marco	1:1
DANES, 31. 8.	
Costalunga ■ Primorje (20.30) JUTRI, L 9.
Gaja • Fortitudo (20.30)
NEDELJA, 2. 9. počitek PONEDEUFK, 3. 9. počitek TOREK, 4. 9.
Zmagovalec A - Zmagovalec C (20.00)
SREDA, 5. 9.
Zmagovalec B - Zmagovalec D (20.00)
ČETRTEK, 6. 9. počitek PETEK, 7. 9.
Finale za 3. mesto (20.00)
SOBOTA, 8. 9.
Finale za L mesto (20.30)
deno, kar so Križani zelo dobro izkoristili in kmalu nato dosegli še tretji gol s Quercijem. Slednji je pet minut kasneje zadel tudi prečko, kar potrjuje, da je Vesna popolnoma nadigrala Tržačane, ki se bo do morali še mnogo truditi, če bo do hoteli uspešno nastopati v promocijski ligi.
Danes bo na sporedu odločilna tek-na C skupine med Costalungo in Primorjem. Zmagovalec se bo torej srečal v polfinalu z Vesno.
V sinočnjem srečanju sta S. Mar-co in Opicina igrala neodločeno 1:1 (1:1).	H. V.
OBVESTILO
ŠZ Bor
obvešča vse Bralke prve in druge ženske ekipe, da bo danes, 31. t.m., ob 19. uri na stadionu »1. maj* v Trstu informativni sestanek pred začetkom nove sezone. Prisotnost igralk je obvezna.
Športno društvo Po'et z Opčin prireja od jutri, L, do ponedeljka, 17. septembra, začetniški tečaj za kotalkarje in kotalkarice od petega leta starosti dalje. Zbor no mesto otrok in staršev bo v soboto, 1. septembra, ob 15. uri na dvorišču Prosvetnega doma na Opčinah.
kajti Adrijan služi vojaški rok in tako ne bo vedno z ekipo.
Kot smo videli na enem od treningov igralci res kažejo veliko volje do dela in tako lahko samo upamo, da bo letošnja sezona prav tako uspešna, kot je bila lanska in bo Jadran še naprej z dobrimi rezultati razveseljeval svoje številne navijače.
ODBOJKA
PRIPRAVE NA MIS IN EP
Zmaga Italije nad Madžarsko
Italija — Madžarska 3:tt (15:10, 15:3, 15:9)
Italijanski odbojkarji, ki se pripravljajo v Rimu za nastop na MIS v Splitu in EP (ki bo letos v Franciji) so odigrali tretjo prijateljsko tekmo z Madžarsko in zmagali dokaj prepričljivo po treh setih. Tako so se gostitelji le oddolžili Buzeku in tovarišem za prva dva poraza. Vsekakor pa moramo omeniti, da je poslal trener Pittera v prvih nastopih, na igrišče nekoliko okrnjeno prvo postavo, saj niso igrali kapetan Nassi, Lanfranco in Negri. Poleg tega so Italijani vsako jutro pred tekmo normalno trenirali od dve do tri ure. Zadnja tekma v Terracini je pokazala, da so svetovni podprvaki na dobri poti do najboljše forme pred letošnjima dvema važnima
nastopoma na MIS in EP.
# # *
Najboljši jugoslovanski odbojkarji so ta čas na skupnih pripravah v Zgornjem Milanovcu. Selektor Tomič in trener Džikov imata zbrane naslednje odbojkarje: Bogoevski, Ta-sevski, Srbinovski, Travica, Jovič, Lozančič, Mitič, Trifunovič, Nišič, Malevič, Kuljič in Dobrič. Medtem ko sta se vojaka Kuljič in Dobrič pridružila ostalim na skupnih pripravah, zaenkrat še ni tretjega vojaka, Jeliča. Bazične 20-dnevne priprave v Ohridu so bile izredno uspešne, sedaj pa pride na vrsto tehnika in taktika ter uigravanje prve šester-ke.
V začetku septembra bo Jugoslavija nastopila na velikem turnirju v Cestanci, kjer bodo domačini Romuni, Madžari, Bolgari, Kitajci, Poljaki in zastopniki NDR več kot idea'ni nasprotniki pred domačim nastopom na MIS, ko «plavi» branijo zlato medaljo, osvojeno pred štirimi leti v Alžiru.
« # *
Jugoslovanske odbojkarice ta čas igrajo na 11 tradicionalnemu turnirju »Vamsko leto*. Reprezentance so porazdeljene v dve naslednji skupini:
A skupina:
Jugoslavija, LR Koreja, Bolgarija, NDR in ČSSR,
B skupina:
Poljska, SZ (Riga), Kuba, Romunija in Madžarska.
Za varovanke trenerja Šempsrja prvi nastop ni bil najbolj spodbuden. Zastopnice NDR so jih odslovile z več kot zgovornim 3:0 (3, 33, 8). O razpletu dogodkov na igrišču rezultat najbolje pove vse. Nastop na tem turnirju pa spada v okvir pd-! prav za MIS in EP. Tudi jugoslovanske odbojkarice bodo pred -dofr mačimi gledalci branile prvo me1-sto na MIS.
G. F.
imiiiiiiiiiiiiMiiiHiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiimmimmiiiiiiiMiiiiiiihiiiiiiiitiliiiHiiiiiiiiiniiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiui.
NOGOMET
V PRIJATELJSKI TEKMI
PREIZKUS MOČI
Tekma je bila dober test goriških in videmskih nogometašev
Pro Gorizla — Udinese 1:4 (1:3)
GORICA — Na Rojcah je domača Pro Gorizia igrala prijateljsko tekmo s prvoligašem Udinesejem. Tudi
Nogometna enajsterica Rosandre se bo jutri pomerila na občinskem igrišču v Dolini v prijateljskem srečanju z ekipo Črnuč, ki nastopa v lokalnem ljubljanskem prvenstvu. Nogometaši obeh društev že dve leti vzdržujejo medsebojne športne stike in se občasno srečujejo zdaj na eni, zdaj na drugi strani meje. Jutrišnja tekma se bo začela ob 17. uri. Na sliki so igralci obeh društev ob priliki lanskega medsebojnega srečanja v Dolini
ta tekma je služila v prvi vrsti obe-, ma trenerjema, da rta lahko preverila kondicijo in uigranost svojih nogometašev, Pri tem pa je bil še posebno zainteresiran tehnični vodja Udineseja Orrico, ki se ie hotel še, zadnjič prepričati o formi Pina in Catellanija, saj sta prav ta igralca več časa počivala zaradi poškodb.
Vseeno so bili domačini tisti, ki so prvi pretresli mrežo naserotniko-vega vratarja in to že v 13. minuti p.p. Po začetnem oklevanju pa se je prvoligaška ekipa le nekoliko zbrala in že pet minut kasneje izenačila s Panizzo, ki je odlično izkoristil točen predložek Vagheggia in realiziral. V prvem polčasu so Videmčani dosegli še dva zadetka, prvega je z enajstmetrovko dosegel Vriz, drugega pa je (vedno isti y. gralec) realiziral potem ko je izkoristil točno podajo soigralca Pina.'
Zadnji gol tega srečanja je dal Pin v 9. minuti d.p s tem pa je tudi pozitivno oora vil svoj krstni nastop v čmobelem dresu: ta igralec je namreč še lansko sezono igral v vrstah Neaplja.
SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST
vabi vse planince, ki bi se radi udeležili dvodnevnega izleia z osebnimi avtomobili na Grossglockner 8. in 9. septembra, da se javijo drevi na sedežu društva, Ul. sv. Frančiška 20/3. nadstropje, od 20.38 do 21.30, tudi rt» telefonu, štev. 744249.
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montecchi 6. PP 559	Tel. (040)	79 46 72 (4 llnlfe)
Podružnica	Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. (0481) 8 33 82 57 23
Naročnina
Mesečno 3.500 lir — vnaprel plačano celotna 32,000 lir Letno naročnino za inozemstvo 48.000 lir, za naročnike brezplačno revija tDANs.
V SFRJ številko 3,50 din, ob nedeljah 4,00 din, za zasebnike mesečno 50,00, letno 500.00 din, za organizacije in oodjetjo mesečno 65,00. letno 650.00 din
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Za SFRJ
Oglasi
Stran 6
2iro račun 50101 603 45361 «ADIT» DZS 61000 Ujubljana Gradišče 10/11 nad . telefoi* 22207 Ob delavnikih- trgovski 1 modul (šir t St., viš 43 18 800 lir Finančni 700. legalni 600 osmrtnice 300. SOZDI 400 lir za mm višino v širini 1 stolpca Mali oglasi 150 ur beseda Ob praznikih: povišek 20% IVA 14% Oglasi iz dežele Furlanije Jultl®* krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih dez v Italiji pri SPI.
i i	član italiianskejj
Izdaja	ZTT zveze časopisnih |
in liska	Trst založnikov FIEG
avgusta 1979 Odgovorni urednik Gorazd Vesel
LAKOTA BO LETOS ŽELA 50 MILIJONOV ŽRTEV
Prizadevanje za pobude zoper lakoto v svetu
Skupina poslancev zahteva izredno sklicanje poslanske zbornice, da bi določili italijanske pobude za odpravo lakote
RIM — Z vprašanjem lakote v svetu, ki bo povzročila tudi letos 50 milijonov smrtnih žrtev, je treba seznaniti javnost, parlament pa mora sprejeti potrebne ukrepe, da bi lakoto, kolikor je to v možnostih Italije, porazili. To je cilj. ki ga hočejo doseči poslanci, ki so sklicali tiskovno konferenco in ki zahtevajo izredno sklicanje poslanske zbornice 3. septembra, da bi država posegla in rešila kar največje število človeških življenj. Za izredno sklicanje zbornice so potrebni podpisi 210 poslancev. Komunist Trombadori, socialist Accame, demokristjana Usellini in Portatadino, socialdemokrat Sullo in radikalca Cicciomessere in Roccella so sklicali tiskovno konferenco, na kateri so zaprosili predstavnike tiska za pomoč, da t! seznanili jr nost in poslance, ki so še po raznih leto viščarski h krajih, s tem problemom in njihovo zahtevo.
Na tiskovni konferenci so pouda rili, da je sklicanje poslanske zbornice zelo nujno, saj sc 4. septembra sestane svetovni svet za hrano (World food councill), 18. septembra pa generalna skupščina Organizacije združenih narodov. Podčrtali so tudi, da gre za osebno pobudo vsakega od njih, ki na noben način ne obvezuje njihovih strank. Obenem zavračajo vsak poskus političnega izkoriščanja te pobude, ker so mnenja, da gre za vprašanje, s katerim se mora soočiti in ga rešiti italijanski parlament kot suvereni organ.
Nekateri predlogi so že bili dani. Tako so na primer predlagali, da bi Italija namenila 2 od sto svojega kosmatega narodnega dohodka za pomoč državam v razvoju, namesto sedanjega 1 odstotka, ki ga predvideva resolucija svetovne organiz?Radikalna po slanca t a sta omenila, da gre samo 0,06 odst. julijanske pomoči za hrano. Vsi so izrazili prepričanje, da bi morebitna italijanska pobuda na predvečer dveh tako pomembnih svetovnih zased; J lahko spodbudila tudi druge države, da prevzamejo večje obveznosti v borbi proti lakoti, prav tako pa bi lahko o-pozorila na to vprašanje tudi evropski parlament. Med drugimi predlogi, ki so padli na včerajšnji tiskovni konferenci, naj omenimo zmanjšanje ali vsaj racionalizacijo vojaških stroškov, privarčevana sredstva pa naj bi namenili pomoči državam v razvoju. Vendar mora o vseh morebitnih pobudah, so podčrtali, sklepati parlament.
Socialist Accame je s svoje strani dejal, da se je treba izogniti reklamizaciji te pobude, kot cM bi bila «nova znamka zobne paste*. O-stro je kritiziral potrošništvo v italijanski družbi in omenil, da je I-talija na tretjem mestu v seznamu tistih držav, ki prodajajo orož je državam v razvoju. S tem v zvezi je izrazil željo, da bi zmanjšali prodajo orožja tem državam.
Med drugimi pobudami naj omenimo, da sta komunist Tromoadori in radikalna Lacciocchi zahtevala takojšnje sklicanje zunanjepolitičnega odbora poslanske zbornice, kjer naj bi predstavniki vlade poročali o načrtu, ki bi ga moral pripraviti in ga predložiti 18. septembra generalni skupščini OZN, v zvezi z mednarodnim letom otroka.
O vprašanju lakote v svetu se je izrazil tudi zvezni tajnik UIL Ra-vecca, ki je dejal, da zasluži razprava v parlamentu o tihem pokolu milijonov ljudi, ki jih lakota mori po svetu, vso pozornost. Prav tako je opozoril na neučinkovitost in na kršenje mednarodnih sporazumov o človekovih pravicah. Demokratične skupščine moralo odpraviti monopol nekaterih sil nad sklepi in izbirami na področju odnosov med ljudstvi. Delavsko in sindikalno gibanje, je poudaril Ravecca, mora biti vedno v prvih vrsti, ko gre za zagotavljanje pravic ljudstev in za ustvarjanje različne, bolj pravič ne družbe, (if)
Po zaplembi italijanskih ribiških čolnov
RIM — Po predvčerajšnjem dogodku, ko so jugoslovanski, tunizijski in malteški izvidni čolni zaplenili skoraj istočasno šest italijanskih ribiških ladij, se položaj ni spremenil. Vzrok teh nevšečnosti je predvsem zapadlost pogodb, ki jih je Italija sklenila z nekaterimi sredozemskimi državami. Ti sporazumi so urejevali ribolov v teritorialnih vodah teh držav. Sedaj pa sodi ta problem v pristojnost EGS, nekatere države pa bi se raje neposredno pogajale z italijanskimi o-bl astmi.
Sporazum iz 15. junija 1973 rrved I-talijo in Jugoslavijo je dovoljeval ribičem iz Fana, San Benedetta in drugih italijanskih jadranskih mest, da So lahko lovili v pasu jugoslovanskih teritorialnih voda proti primerni odškodnini. Ta pogodba pa je že zapadla letos v juniju.
Po sporazumu s Tunizijo oz. leta 1976 so lahko ribiške ladje iz Maza-re del Vallo lovile v tunizijskih teritorialnih vodah od 6 do 12 km od severo - zahodne obale proti pla Čilu 2,5 milijarde lir letno. Pogodba pa je zapadla letos 18. junija.
Včerajšnji primer v malteških te-1 šin. V soboto in nedeljo se !x>do n tonalnih vodah pa je prvi, v ka- besedni umetniki po uvodnih bese-terem so nastopale proti italijanskim dah Valentina Polanška pogovarja-
ribiškim ladjam vojaške enote. Tu dj vzrok tega nastopa je popolna zapadlost ribiških pogodb.
V ŽELEZNI KAPLI
Srečanje manjšinskih pesnikov in pisateljev
CELOVEC — Da bi pisateljem in pesnikom manjšinskih narodov omogočili boljše medsebojne spoznavanje, so slovenski PEN - center, koroški PEN - klub in slovensko prosvetno društvo «Obir* z o-birskega za prihodnji konec tedna pripravili srečanje pisateljev manjšinskih narodov na Obirskem nad Železno kaplo.
Povabilu na prvo tovrstno srečanje, ki ga mislijo v naslednjih letih še razširiti, se je doslej odzvalo okoli 20 pisateljev — sodelovali bodo Slovenci iz Italije in Avstrije, Hrvati z Gradiščanskega, Madžari in Italijani iz Slovenije, Retoroma-ni iz Švice in drugi pripadniki manj-
li o problemu manjšinske literature s posebnim ozirom na vprašanja: ali je književnost manjšinska in kaj je večinska literatura, poleg tega pa bodo teme razprave tudi še pogoji avtorjev v državah, kjer u-stvarjajo, stiki ustvarjalcev z narodom, ki mu pripadajo ter manjšinski pisatelj kot posrednik med literaturami.
Predviden je tudi literarni večer in izlet. (Sindol)
LJUBLJANA — Predsednik pred sedstva SR Slovenije Viktor Avbelj, predsednik CK ZKS France Popit in predsednik republiške konference SZDL Mitja Ribičič so predsi-nečnjim priredili sprejem v Vili pod Rožnikom novega načelnika generalštaba JLA admirala Branka Mamula in dosedanjega načelnika generalpolkovnika Staneta Potočarja. Sprejemu so prisostvovali tudi komandant ljubljanske vojne oblasti generalpolkovnik Franc Tavčar in komandant republiškega štaba teritorialne obrambe SR Slovenije Branka Jerkiča s sodelavci.
V	Celovcu
seminar za zamejske vzgojiteljice
CELOVEC — V dijaškem domu slovenskega šolskega društva v Celovcu se je včeraj začel tridnevni seminar za pedagoške delavce v slovenskih dijaških domovih v zamejstvu, ki je že osmi po vrsti in ga je tokrat organiziralo slovensko šolsko društvo v .Celovcu pod strokovnim pokroviteljstvom zavoda SRS za šolstvo.
V	treh dneh bodo udeleženci seminarja — vzgojitelji iz Trsta. Gorice in Celovca — pod vodstvom Franja Klojčnika, republiškega svetovalca za domsko dejavnost, razpravljali o splošno pedagoških vprašanjih, pa tudi o specifičnih problemih zamejskih dijaških domov. Za slovenske dijaške domove v Italiji in Avstriji se vprašanje vzgoje dijaške mladine postavlja na poseben način. V ospredju je na eni strani vprašanje kvalificiranih kadrov, na drugi strani pa morajo ti kadri izpolnjevati tudi narodnostno osve-ščevalno funkcijo. Vsekakor je moč reči, da so se vzgojitelji z dosedanjimi seminarji tako strokovno u-sposabljali kot tudi zavedli mnogih problemov, posebej še v zvezi z vzgojnimi smotri, ki poleg normalnih* vzgojnih ciljev v domski skupnosti zajemajo tudi politično usmerjanje mladine v smislu ohranjenja naredne identitete.
Za udeležence seminarja so v popoldanskem času med drugirr. pripravili tudi ogled nekaterih juž-nokoroških krajev in srečanje s predsednikom Zveze koroških partizanov Karlom Prusnikom - Gašperjem, Zveza slovenskih organizacij pa bo priredila sprejem.
(Sindok)
BENEŠKI FILMSKI BIENALE
Otroški vsakdan v sodobni družbi
Jean Luc Godard je skušal prikazati sodobni svet tako, kot ga vidijo otroci - Zanimiv sovjetski film «0sennij maraton»
BENETKE — Francoski režiser Jean Luc Godard je imel levji delež na včerajšnjem dnevu filmskega festivala v Benetkah, vendar ne s filmom pač pa z dolgim 5-umim programom «France, tour detour deux enfants*, ki ga je pripravil za francosko televizijsko mrežo «An-tenne 2». Jean Luc Godard je morda najpomembnejši filmski režiser zadnjih dvajsetih let. Njegovi filmi iz šestdesetih let so bili prelomnica v pojmovanju in v realizaciji filma, vpliv njegovega tedanjega dela je opazen še danes. V zadnjem času se je Godard posvetil raziskovanju avdiovizuelnih sredstev in iskanju novih možnosti, ki jih na tem po dročju nudi elektronika.
V tem okviru je nastala oddaja «France tour detour deux enfants*, svobodna televizijska priredba znane otroške knjige G. Bruna. Gre za opis nekega otroškega dneva med protislovji sedanje družbe, vendar skozi oči otrok, ki s svojim ravnanjem silijo nas odrasle - gledalce k stalnemu učenju. Gre za prikaz star-nosti kot jo vidijo otroci s posredovanjem televizijske kamere.
Med ostalimi filmi naj omenimo sovjetski «Osennij maraton* (Jesenska maratona) Georgija Danelija in tunizijsko - egiptovski «Essakamat»
****®********,**®****R****************,*>R®*®RRRR**R****************m****************i*i****i**Niiimi*iN4i*nii*i*6**9*i*<ttiiimiiifmiiiiimtttimmiiiinin$ntmititii*itnnimtmiitii***t#i9f9niimitnmnnnitBtif(itim(iittiinnifHHiHiitttmi
NAD MOŽNOSTJO BLIŽNJE PREMOSTITVE ENERGETSKE KRIZE SE ZBIRAJO NOVI OBLAKI
Zahod ni spremenil Dobave kurilnega olja
skrbijo rimsko vlado
Stalni odbor za energijo bo danes preveril razpoložljivosti za bližnjo zimo - Govorice o možnem racioniranju
energetske politike
Saudski minister Jamani napoveduje novo energetsko krizo, tajnik 0PEC pa podražitve nafte
CIUDAD DE MEXICO — Minister za nafto Saudske Arabije šejk Ahmed Zaki Jamani je med svojim obiskom v Mehiki izjavil, da se bo svet soočal letos s še hujšo roergeteko krizo kot lani, če ne bo čimprej zmanjšal porabe nafte in poiskal novih virov energije.
Jamani je svoje napovedi posredoval na tiskovni konferenci, kjer je med drugim izjavil, da niso inflacije v ZDA krive države proizvajalke nafte. Svoje trditve je podkrepil s primerjanjem nemškega in japonskega gospodarstva, ki sta brez večjih problemov prebrodili energetsko krizo. Po Jamanijevem mnenju morajo zahodne industrijske države čimprej uresničiti svoje varčevalne načrte. Poizvodnja
nafte se bo v prihodnjih mesecih normalizirala in le kaka nova po- , ,	-	-	. . •	.
litična kriza lahko sproži pomanjkanje. Take izjave pomenijo, da j teT . 1 Prekucml brezskrbno ob-bo prej ali slej postala nafta orožje za reševanje bližnjevzhodne kri- i J1383”!!* -I’v°Je8a predhodnika Nico-ze. Do sedaj je Saudski Arabiji uspelo preprečiti tako pobudo naj- j azz J®.. ,^re. eneritetsim krize, ki radikalnejših arabskih sil, s tega ne bo mogla zavlačevati v nedo- ?ro?1.	,1J1 se kot ™mgim m'
"	/iiicrnolmronim nr-TOimm
RIM — Vprašanje razpoložljivosti kurilnega olja za prihodnjo zimo, ki se bo postavljalo sicer le -ee petrolejske družbe ne bodo spoštovale obveznosti, da primerno (za 15 odstotkov) povečajo dobave, je v ospredju razprave na današnji drugi seji stalnega odbora za energijo, ki ga je ustanovil novi minister za industrijo Bisaglia takoj po umestitvi vlade.
| Komentatorji ugotavljajo, da je s
gled. V nekem prejšnjem intervjuju za ameriško televizijsko obrežje «ABC» je Jamani izjavil, da je položaj na Bližnjem vzhodu napet in lahko postane eksploziven vsak trenutek.
Sedanji Jamanijev ooisk v Mehiki opazovalci ocenjujejo kot poskus, da oi se tudi ta latinskoameriška država pridružila organizaciji proizvajalk nafte OPEČ. Ura dno pa Jamani razpravlja s svojim mehiškim kolegom o izmenjavi tehnologije in izkušenj pri črpanju nafte. Saudski minister se bo med drugim sestal tudi s predsednikom republike Lopezom Portillom, s katerim pa gotovo ne bo razpravljal o tehnologiji.
Podobne izjave o novi energetski krizi je dal tudi generalni tajnik OPEČ Rene Ortiz, ki je med drugim tudi napovedal, da OPEČ proučuje možnost, kako bi industrializirane države prisilila, da zmanjšajo porabo nafte. Lahkomiselnost državljanov in vlad Zahoda bo po Ortizovem mnenju povzročila nove podražitve nafte. Če se ne bo povpraševanje zmanjšalo, bomo pred novo, še hujšo krizo. Do sedaj niso varčevalne pobude spremenile naftnega tržišča. Porabniki le na papirju iščejo novih virov energije v resnici pa niso štorih ničesar, saj je nafta kljub podražitvam še vedno kompetitivna, je zaključil svoj poseg tajnik OPEČ na nekem zborovanju v Kanadi.
Jamanijeve in Ortizove napovedi ne obetajo nič dobrega; Naftna ležišča se izčrpujejo. nova odkritja pa ne morejo kriti povečanega povpraševanja. V dneh najhujše krize je Zahod v Tokiu poiskal skupno strategijo, danes s postopno normalizacijo tržišča pa vsak misli le nase. Varčevalni načrti so sriet romali v predale, le najšibkejše države jih še zagovarjajo. Nihče pa se ni lotil sistematičnega in smotrnega iskanja alternativnih virov energije. Vsi trdijo, da so obnovljivi viri nerentabilni, uporaba jedrske energije povzroča hude polemike, nafta ostaja torej še vedno najcenejši vir, vsaj do novih podražitev. Proizvajalke pa vedno bolj zagovarjajo tezo, da mora nafta služiti predvsem kot surovina in ne kot energija, obenem pa, da jo je treba pustiti tudi poznejšim rodovom, (voc)
dustrializiranim državam.
Odbor sestavljajo poleg ministra njegov podtajnik Rebecchinj, generalni ravnatelj za energetske vire Ammassari, predsedniki državnih ustanov za petrolej (ENI) Mazzanti, za elektriko (ENEL) Corbellini in za jedrsko energijo (CNEN) Colombo ter izvedenci Grassini, Forte, Silvestri in Ruoppoio. Na umestitveni seji 11. t.m. so si odborniki porazdelili naloge in bodo danes ministru Bi-sagli poročali o izsledkih pogloblje nih študij o različnih aspektih e-nergetskega vprašanja.
Po prvih podatkih izhaja, da tako državne (AGIP, IP), kot večje petrolejske družbe spoštujejo obveze po večjih dobavah, ki so jih sprejele ob zadnji podražitvi kurilnega olja za 27 lir liter, preveriti pa morajo še ravnanje manjših družb. Na ministrstvu za industrijo upajo, bodo morebitni primanjkljaji le manjši in da bodo zato zadostovali varčevalni ukrepi, kot je zmanjšanje temperature pri ogrevanju stanovanj in uradov. Po drugi strani pa že krožijo vesti, ki jih sicer uradno demantirajo, da ima ministrstvo že pripravljen odlok o racioniranju kurilnega olja.
Naloge odbora za energijo so si-
cer širše in zadevajo ugotavljanje globalnih energetskih potreb in sredstev, s katerimi naj bi jim zadostili, izbiro najprimernejših energetskih virov, možnosti uporabe alternativnih oblik energije, možne varčevalne ukrepe in višino naložb, ki bi bile v ta namen potrebne. Na današnji seji bodo pregledali opravljeno delo, določnejša stališča naj bi pa izdelali v desetih dneh, da jih nato Bisaglia predloži vladi, kar se je obvezal storiti do srede prihodnjega meseca. (Iv)
fiiifiiMaiiiiiiiiaitaoiaaivatiMMiiiiMMiMaMoiaikasniaiiiaiiiRaittisiiiiiiiiiiatiiiiaaiataiiiiiMiiiiMaaiiiiiMiaiatvtitMiiMiiittBiBitiiaiiMttiiaiMiMitiaBiaiiBiaaiiaMaaiiaiaiiiiMiiisiiaiiOM
Požar v avstrijski narodni banki
DUNAJ — Na Trgu Otto Wagner v poslopju avstrijske državne banke se je prejšnjo noč ob 3, uri vnel silovit požar. Takoj so priskočili na pomoč specializirani gasilci z letališča Schvvechat in se trudili, da bi čim prej pogasili plamene. Katastrofa k sreči ni terjala človeških žrtev. Doslej je vrednost škode še neprecenljiva, saj je požar po-
škodoval zgornje predele poslopja in popolnoma uničil elektronski računalnik in nešteto upravnih aktov. Poslopje pa, v katerem se nahajajo rezerve zlata in denarja v gotovini, ni bilo prizadeto. Niti v prostorih, kjer tiskajo bankovce, se plameni niso razširili.
Najprej so bili gasilci mnenja, da so nesrečo -povzročile iskre varil-
nega aparata, ki so ga uporabljali delavci v bližnji knjižnici. To vest pa je pozneje bančno vodstvo zanikalo. Avstrijski časopis «Kronen Zeitung* sumi, da gre za atentat. Te vesti pa ni avstrijska - policija potrdila.
Na sliki (telefoto ANSA): pogled na poslopje avstrijske narodne banke, ko je v njem razsajal požar.
CK ZK Slovenije ob smrti sen. Pellegrinija
LJUBLJANA — Ob smrti senatorja Giacoma Pellegrinija, dolgoletnega vidnega funkcionarja italijanskega delavskega gibanja španskega borca, je poslal CK ZK Slovenije deželnemu komiteju KPI za Furlanijo - Julijsko krajino sožalno brzojavko, v kateri je rečeno: «Ob smrti senatorja Pellegrinija, dolgoletnega člana Komunistične partije Italije ter centralnega komiteja in doslednega torca za delavske pravice, prejmite naše iskreno sožalje.*
Pogrebnih svečanosti v Vidmu in Osoppu se je udeležila tudi delegacija ZK Slovenije, ki jo je vodil član CK ZKJ Jože Smole.
Iz protesta župnik zapustil procesijo
BOVALINO (Reggio Calabria) — Mera je polna. Tako rekoč je župnik Sama, male vasice pri Locriju, zapustil procesijo in se užaljen u-maknil v farovž. Navzlic njegovi izrecni prepovedi so verniki okin-čali kip vaškega patrona sv. Ivana z bankovci za 50.000 lir in z zelenimi, prijetno šumečimi dolarji. Prepričani so bili, da ob skokovitem naraščanju inflacije bo tudi svetnik raje sprejel denar kot cvetje.
Ogorčena župnikova reakcija pa ni zbegala vernikov, ki so bili trdno prepričani v pravilnost lastne izbire: ob zvokih vaške godbe in s patronovim kipom na nosilih so prebivalci Sama mimo nadaljevali pot do cerkve.
Tolpa razpečevalcev aretirana v Kirnu
RIM — Agenti letečega oddelka rimske kvesture s0 včeraj onesposobili manjšo tolpo razpečevalcev, ki je delovala predvsem na območju četrti Portuense. Razpečevalcem, ki so vsi zelo mladi (najstarejši ima 6 let, najmlajša komaj 16) so prišli na sled s pomočjo narkomanov. Pet jih je že v zaporu z obtožbo razpečevanja mamil in napeljevanja k narkomaniji, štiri pa organi javne varnosti vneto iščejo.
Akcija, ki se je včeraj končala z aretacijo razpečevalcev, se je začela pred nekaj tedni, ko je skupina uživalcev droge prosila policijo za poseg, ker jih je razpečevalka tolpa izsiljevala in jim dajala mamilo samo, če so zagrešili kazniva dejanja.
(Smrt nosača vode) Salaha Abu Sei-fa. Slednji film je tipična egiptovska melodrama, splet življenja, ljubezni in smrti. Gre za dobro delo, ki pa je tuje našemu okusu, razen če ga ne tolmačimo kot antropološki dokument.
Sovjetski film «Osennij maraton* je neprimerno zanimivejši, saj gre za film o osebnem svetu v sodobni sovjetski stvarnosti, neke vrste sovjetska buržujska drama. Maratona, ki je omenjena v naslovu, je težavni vsakdan profesorja Petriča, znanega prevajalca, ki mora vsklajevati vsakdanje službene obveznosti s «footingom» v družbi kolege po leningrajskih ulicah in z izvenzakon-skim razmerjem z lepo Allo. Ker se noče odločiti in izbrati med ženo in ljubico, si mora pomagati iz zagate z lažjo in zvijačo. Ženski ga, naveličani, zapustita, a kmalu se zopet vrneta k njemu in ga prisilita k nekdanji maratoni.
Film, ki je neobičajen za sovjetsko kinematografijo, je skrbno izdelan in si privošči nekaj nedolžnih zbadljivk čez sodobno sovjetsko družbo. Čeprav razgalja zelo zapleteno ljubavno razmerje, je erotika povsem odsotna in na platnu ne vidiš niti poljuba. Vprašanje pa je, ali gre za ironijo ali pa za moralističen prijem?
DARKO BRATINA
Pojasnila v zvezi z davčnimi prijavami
RIM — Finančno ministrstvo je izdalo tri okrožnice v zvezi z izpolnjevanjem davčnih prijav. S temi okrožnicami dejansko pojasnjuje nekatera vprašanja, o katerih doslej nj bilo jasnih navodil in so tako davkoplačevalci večkrat napačno izpolnjevali davčne prijave.
Prva okrožnica zadeva pogrebne stroške, ki jih je dovoljeno odbiti od obdavčljive vsote. Zakon pravi, da je dovoljen odbitek v višini največ enega mibjona lir, sedanja o-krožnica pa pojasnjuje, da je ta odbitek možen le enkrat za vsak pogreb. Dogajalo se je namreč, da so nekateri davkoplačevalci v, obrokih plačevali pogrebne stroške v več letih in da so nato odbili znatno višje vsote, vendar pa nikoli več kot en milijon lir letno. Tak odbitek — je rečeno v okrožnici — ni dovoljen in višina milijona lir ne zadeva vsako davčno prijavo, ampak posamezni pogreb. Odbiti pa jo je treba seveda pri davčni prijavi tistega leta, v katerem je prišlo dejansko do slačila. Od obdavčljive vsote pa ni dovoljen odbitek tistih stroškov, ki ih posameznik plačuje za kritje stroškov ccgreba, ko bo umrl.
Tudi druga okrožnica zadeva odbitke in sicer zdravstvene stroške. Od obdavčljive vsote lahko davko-r-lačev dec odbije vse stroške v zvezi z zdravstveno oskrbo, vključno z zdravljenjem v bolnišnicah, oziroma tisti del stroškov, ki mu jih bolniška blagajna ni povrnila. V zvezi z zdravstveno oskrbo mladoletnih o-trok v primerih, kjer zaslužita tako oče kot mati več kot 960 tisoč lir letno pa okrožnica poudarja, da lahko odbije te stroške od obdavčljive vsote oče ali mati, tisti pač, ki je zdravstvene storitve dejansko plačal: teh odbitkov torej ni treba dehti na polovico in jih pripisati vsakemu izmed staršev pol.
Tretja okrožnica pa pojasnjuje, da v obdavčljivo vsoto ne sodi odškodnina za nesreče na delu, ki jo izpla čuje zavod INAIL. Tu je mišljena predvsem dnevna kvota za nesposobnost do dela in za razne druge podpore zavoda INAIL: v vseh teh primerih, tudi ko gre za odškodnino po smrtni nesreči na delu, gre le za povračilo škode, ki v nobenem primeru ni obdavčljivo.
uuiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiimMiniiiilutuiminii
TRŽAŠKI DNEVNIK »
Tečaji «150 ur» v slovenščini za dosego diplome nižje srednje šole
Tečaji «150 ur» so pridobitev enotnega sindikata CGIL - C1SL -UIL, ki naj zagotovi vsem pravico, da se izobrazijo in se kot osebek udeležijo bojev za bolj demokratično družbo.
«. .. . Tečaji opravljajo, v skladu z ustavo, družbeno uslugo v korist državljanov, ki iz raznih vzrokov niso mogli dokončati obvezne šole.*
(Okrožnica ministrstva za javno šolstvo od 8. 1. 1975)
TRAJANJE IN UREDITEV TEČAJEV
— Tečaji so dostopni vsem delavcem in odrasbm, ki so dopolnili ali dopolnijo do 31. decembra 1979 16 let starosti (za tiste, . a niso še dopolnili 23 let, je obvezna diploma osnovne šole).
— Tečaji so brezplačni.
— Trajajo eno leto, od 8. oktobra 1979 do 31. maja 1980, za skupno več kot 350 učnih ur.
— Učne načrte bodo udeleženci prediskutirali skupno s profesorji ob podpori sindikalnih organizacij in v luči najpomembnejših dosedanjih izkustev.
— Komisijo, pred katero bo zaključni izpit, sestavljajo profesorji, ki poučujejo na tečaju.
— Po uspešno opravljenem zaključnem izpitu dobijo udeleženci diplomo nižje srednje šole
Sindikat slovenske šole meni, da je nujno zagotoviti te tečaje tudi v slovenščini. Zato je naslovil na ministrstvo za javno šolstvo ustrezno prošnjo, ki so jo podprli šolsko skrbništvo, sen. Gerbčeva in sindikalne organizacije CGIL - CISL - UIL. V pričakovanju pozitivnega odgovora vabi vse interesente, da izpolnijo obrazec, ki ga dobijo od 24. avgusta dalje na tajništvih občin Dolina, Repentabor, Zgonik, Devin - Nabrežina, na sedežih prosvetnih in športnih organizacij, v Tržaški knjigarni, na sedežu Sindikata slovenske šole in ga izrQČijo v tajništvih omenjenih občin ali na sedežu Sindikata slovenske šole v Ul. Fabio Filzi 6 • tel. 61193, vsak torek in petek med 16. in 18. uro, T' Trza. knjigami. Ul. sv. Frančiška 20, Tel. 732487.
Tečaji bodo na slovenskih nižjih srednjih šolah v popoldanskih ah večernih urah. Na obrazcu je razpredelnica za oznako najbolj ustrezne šole in urnika.
Čim bo prišlo dovoljenje iz Rima, bodo interesenti obveščeni, da prinesejo še potrebne dokumente. Rok za vpis zapade 25. septembra.
VČERAJ DOPOLDNE V TABORIŠČU PRI PADUlM
EVROPSKI POSLANEC MODIANO OBISKAL VIETNAMSKE BEGUNCE
Njihove potrebe in želje bo obrazložil na prihodnjem zasedanju evropskega parlamenta 24. septembri
Dr. Modiano (na sredi) med obiskom v begunskem taborišču. 1^'° je prefekt Marrosu, desno pa ravnatelj taborišča Desiderato
Odkar se je zaključila pomorska odisejada vietnamskih ubežnikov, tako rekoč ne mine teden, da ne bi begunskega taborišča blizu Padrič obiskal ta ali oni izvoljeni predstavnik. Danes teden si je ogledal tamkajšnje razmere socialnodemokratski podtajnik na obrambnem ministrstvu Martino Scovacricchi, včeraj predpoldne pa poslanec v evropskem parlamentu, krščanski demokrat Marcello Modiano, sicer predsednik tržaške trgovinske zbornice.
Taborišče je kot znano, še kar lično urejeno, toda kaj, k0 je njegova oprema prečesto tarča nekaterih vandalsko naravnanih stanovalcev, kot nam je zaupal član tabo-
S PRILOŽNOSTNIMI SLOVESNOSTMI
V nedeljo se končajo MDAvvsej Sloveniji
V Posočju bo že jutri uradna izročitev novih objektov prebivalstvu
PREVOLE - V nedeljo, 2. septembra se končajo po vsej Jugoslaviji zvezne MDA ’79. Za to priložnost pripravljajo vsepovsod slovesnosti, saj bo ta datum pomenil tudi zaključek del in otvoritev posameznih gradenj, ki so v splošno korist prebivalstvu območij, kjer so MDA delovale. To velja tudi za MDA Suha krajina ’79 na Prevolah pri Žužemberku, na kateri so letos ponovno prisotni tudi mladi brigadirji iz zamejstva. 2. septembra bo tam dograjen vodovod, kar predstavlja za tamkajšnje prebivalstvo pomembno pridobitev.
Na MDA Posočje ’79 v Kobaridu pa bo uradna zaključna slovesnost že v soboto 1. septembra. Ob tej priliki bodo brigadirji tretje izmene akcije predali prebivalstvu Posočja vse nove dograjene objekte (vodovod, ceste itd.), ki so bili o-pravljeni v teh treh poletnih mese-
cih s prostovoljnim delom mladih z raznih jugoslovanskih republik.
2. septembra torej se zapro vrata za mladinskimi delovnimi akcijami. Po dosedanjih razpoložljivih podatkih lahko že trdimo, da so MDA ponovno potrdile svojo pomembno vlogo v okviru mladinskega delovanja v Jugoslaviji. V glavnem so bili povsod doseženi začrtani plani, v marsikaterih krajih pa celo preseženi. MDA so nato še ponovno potrdile, da so za slehernega mladega človeka prava šola samostojnega vzgajanja in življenja v skupnosti, na drugi strani pa pomemben materialni doprinos nerazvitim pokrajinam in to s solidarnim in prostovoljnim. delom.
Republiške MDA, med katerimi sta Kožbana 73 v Brdih in Istra 79 pri Kopru, pa so se končale že prejšnjo nedeljo.
riščne uprave. Kljub vsemu so^, vališčnt in druge, med ne ra„-gostim zelenjem posejane dajale včeraj spričo sončnega mena nekakšen videz letoviščar®* ga naselja: vietnamska, pa !Lj. drugih narodnosti otročad je r ^ grano skakala na dvorišču m so lovila med drevjem, mladine) ^ brcali žogo, možakarji so s CI nl0. med kazalcem in sredincem * ni-drovali* sede na predhišnih cah, ženske pa razobešale P6^-In vendar v vsem tem ni bil® paziti prav nič idiličnega, ^ so se gostje tudi sami prav t*0 zavedali.	i
Dr. Modiana so spremljali, drugim prefekt Marrosu s vicekvestor vikar Savastano,
K-
ni tajnik trgovinske zbornice, m Maurel, osebje političnega °da v--tržaške kvesture (Digos), Pre<%gcl® ništvo vojaških oblasti in ?eVpe-ravnatelj begunskega taborišča ^ siderato, ki je gostom razkazal3,^ bulanto, spalnice in druge Py re. Med ogledom smo dognali- ^ je taborišče neobičajno <ibljua in res so nam povedali, da Je je guncev vsako leto več, čepra^e bilo svojega dne sklenjeno nJe° zaprtje.
Evropski parlamentarec se Je jtr držal v prijaznem pogovoru s civilnimi vietnamskimi, pa tudi u ^ gimi begunci ter se pozanima) ^ njihove želje. Kot smo zapis3** prejšnji teden, je nastanjenih v ^8 borišču 146 Vietnamcev, od 1 ^ odpade tretjina na otroke u’ ,g0 co. Mnogi so si izbrali svojo m. domovino onstran oceana, idaS,. V ZDA, marsikdo pa bi ostal [{tr Evropi. Modianov obisk je vala ravno potreba, da se. vpj’ 1y nja gibanja, stalnega bivanja 1 poslitve te množice razrešij0 evropski ravni.
«Ni prav, da si breme s« vietnamskim beguncem nalozij".^-pleča le revnejše, bolj človek*'-'|[i n.- dežele*, je naglasil e.vv,1cfla poslanec, «ampak morajo IjU >ž sredstva v tem smislu potegi <rfi žepa vsi brez razlike*. O K,I%sr vsekakor govor na prihodnjem 1 p), danji evropskega parlament3 septembra v Strasbourgu. Donjj]a*
n-> bo nekaj vzhodnoazijskih Pt^li
kov našlo zaposlitev tudi v a> Furlaniji r Julijski krajini. (“*