Leto VI., štev. 37 („Jutro* xiil, st. 212 a) Ljubljana, ponedeljek 12. septembra 1932 Cena 2 Din Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva obesa & — Telefon St 3122. 8123. 812\ 8125, SI 26. baeraml oddelek: Ljubljana, dokso* burgo-m ui — TeL 8492 hi 2492. Podružnica Maribor: Aleksandrova eeeta St 13. — Telefon St 2456. Podružnica Celje: Kocenova ahea St - Telefon St 190. Podn«žnitC Jesenice: pri kolodvora Ma Podružnica Rwo mesto: Ljubljanska cesta St 42. Podružnica Trbovlje: ▼ hiši dr. Banm* partnerja. ti—naii mhii hib— Ponedeljska izdaja P-aedeljeka izdaja »Jutra« izhaja vsak ponedeljek (jutra). _ Naroča tm posebej in velja po pošti prejo-tnana 4 Din, po raznašaleib de in narodnega predstavništva, kakor jih enako število še ni bilo pri nas, in so ji ti izpregovorili iz bratskega srca, se je znova sprožilo tisto močno navdušenje, s katerim je slovenski volilec la ni 8. novembra pokazal vso ljubezen do vladarja in Jugoslavije. V teku govorov se je to navdušenje stopnjevalo tako presenetljivo iskreno in žarko, da so od' lični gostje kakor vsi nešteti poslušalci odnesli s seboj novo vero; da bodo sloga in medsebojna ljubezen, volja do dela in požrtvovalnost za domovino pomagale prebroditi težke čase in utrditi nova pota v takšno bodočnost, kakršno naš narod zasluži. Ljubljana je goste sprejela še vsa okrašena, živahna in radostna zaradi tako lepih uspehov, ki jih je žela letošnja revija slovenskega gospodarstva in kulture na velesejmu. Bila je prav srečna ideja, da je manifestacijsko zborovanje v Ljubljani padlo na zaključno nedeljo letošnje jesenske velesejmske razstave. Tako se je dokaz sadov naše lastne tvornosti in podjetnosti mogočno strnil s ponovno dvignjenim navdušenjem. in verovanjem v uspehe nadaljnjega, jekleno vztrajnega prizadevanja združenih sil. Sprejem na kolodvoru Jutranji beograjski brzovlak, s katerim so se pripeljali člani vlade in Narodnega predstavništva, se je zakasnil za pol ure. Medtem se je na peronu glavnega kolodvora zgostila k sprejemu velika množica naših najvidnejših predstavnikov, zastopnikov vseh slojev in domala tudi vseh večjih slovenskih krajev. Prišli so: gg. ministra dr. Kramer in Mohorič, ki sta bila že v Ljubljani, s senatorji in številnimi slovenskimi poslanci, ban dr. Marušič s podbanom dr. Pirkmajerjem, župan dr. Puc s podžupanom Jarcem in mnogimi občinskimi svetniki, starosta gasilcev Josip Turk, policijski upravnik Kerševan, tajnik Zbornice za TOI dr. Pless, predsednik Zveze obrtnikov Josip Rebek, predsednik in ravnatelj OUZD Ivan Tavčar in dr. Joža Bohinjec, načelnik v p. Ivo Sancin, predsednik konzorcija »Jutra« Adolf Ribnikar in glavni urednik Stanko Virant, predsednik NSZ Rudolf Ju-van, predstavniki ljubljanske sreske in krajevnih organizacij JRKD direktor Jug, dr. Cepuder, dr. Pestotnik, Likozar in drugi. Prispeli so tudi še mnogi župani in zastopniki z dežele, tako celo iz najoddaljenejših, obmejnih občin. In s prav odkritosrčno radostjo moramo beležiti, da so prišli k sprejemu in so se nato udeležili zborovanja tudi nekateri naši drugi ugledni javni delavci, ki so doslej vso dobo mirno stali ob strani političnega gibanja. Ko je prispel brzovlak se je vsa množica zgrnila k zadnjim trem vagonom. Čim se je pojavil predsednik glavnega odbora JRKD, popularni in preizkušeni politik Nikola U z u n o v i č, je gostom v pozdrav zadonelo živahno vzklikanje. S predsednikom vred so prispeli: predsednik Narodne skupščine dr. Kosta Kumanudi, minister za promet inž. Laza Radivojevič, minister za kmetijstvo Juraj Demetrovič, minister za socialno politiko in narodno zdravje Ivan Pucelj, dalje podpredsednik glavnega odbora JRKD narodni poslanec Milovan Lazarevič, skupščinski tajnik narodni poslanec dr. Dra-goljub Jevremovič (Preševo), narodni poslanci dr. Milan M e t i k o š (Glina), Kosta A 1 e k s i c (Valjevo), Milutin Je lic (Andrijevica), Dragutin P e r k o (Prelog), Oto Gavrilovič (Odžanci), Aleksander Dodič (Trste-nik), Aleksander Bukvič (Skoplje), Stamenko Stošič (Kriva Palanka), Mustafa Mulatič (iz Bosne), Andri-ja Kujundžič (Prizren), Živojin Stevanovič (Niš, Morava) in Jo-visa Kandič (Gradište). Prispeli so tudi številni novinarji. Vso to družbo je že od Beograda spremljal predsednik naše banovinske organizacije senator dr. Janko Rajar, nekateri zastopniki ljubljanske JRKD so jim šli nasproti do Zidanega mosta, na ljubljanskem kolodvoru pa jim je v kratkem nagovoru izrekel dobrodošlico podpredsednik ljubljanske sreske orga nizacije dr. Cepuder. Takoj nato so gostje zasedli pripravljene avtomobile in se popeljali na Bel-levue k zajtrku, kjer so s terase uživali mičen razgled na Ljubljano in okolico. Vreme je bilo ves dan prav ugodno; nebo se je sicer zjutraj pooblačilo, vendar je probijalo toliko solnca, da se je Ljubljana kopala v blagi luči zlate jeseni. V unionski dvorani Prostrana unionska dvorana se je medtem prav naglo polnila. Zlasti mnogi deželani, ki so prišli iz oddaljenih krajev, niso hoteli biti prikrajšani in so večinoma zavili s kolodvora naravnost v Union. Ko so se ob desetih pripeljali odlični gostje z Bellevuea, jih je vsa prešinjena pozdravila z ovacijami večtisočglava množica. V dvorani glava pri glavi, nabito polne vse galerije, velike gruče so se zbrale tudi na terasi za odprtimi okni, a sto in sto jih je ostalo na cesti, kjer pa so vendarle lahko sledili poteku zborovanja ker je mogočen zvočnik z verande prenašal vse govore. Ljubljanski radio je namreč prenašal ves potek zborovanja. Zato so se pred zvočniki na velesejmu in drugih javnih prostorih neprestano zbirale velike množice, dočim so tisoči poslušali pomembne govore ob radijskih aparatih sirom Slovenije in ostale Jugoslavije. Na odru, okrašenem s široko troboj-ko in kraljevo sliko, so zasedli sprednjo mizo gg. ministri z gg. Uzunovičem in dr. Kramerjem v sredini, v njihovi družbi sta bila tudi gg. ban dr. Marušič in senator dr. Rajar. Zadaj so zasedli klopi podpredsednik senata dr. Fran Novak in senatorji Ivan Hribar, dr. Gustav Gregorin, dr. Valentin Rožič, dr. Miroslav Ploj in dr. Vladimir Ravnihar, dalje poleg tovarišev, ki so prispeli iz Beograda naši domači poslanci: Rasto Pustoslemšek, Anton Cerer, Milan Mravlje, Albin Koman, Anton Krejči, Ivan Lončar, Anton Kline, Alojzij Dr-melj, Lovro Petovar, Anton Hajdinjak in dr. Stane Rape, nadalje že zgoraj imenovani predstavniki korporacij in društev. Pogled po dvorani je bil osvajajoč. Zastopani so bili vsi sloji in vsi naši večji kraji od Bohinja do Brežic, od Žirov do Prekmurja. Maribor je zastopal župan dr. Lipold, iz Celja je prispel podžupan dr. Kalan, iz Novega mesta župan dr. Režek, iz gorenjske metropole župan Pire, iz Murske Sobote župan Koder, z Jesenic župan Zabkar, iz Logatca župan Tavzes. In koliko še drugih vrlih slovenskih mož! Prišla so tudi dekleta in žene. Tako lahko rečemo, da je bila na današnjem zboru zastopana vsa Slovenija, po gostih pa tudi vsa Jugoslavija. Kar jih ni utegnilo priti v Ljubljano, so lahko po radiu dojeli veličino tega zbora, na katerem je prekipevalo navdušenje od vsega pričet-ka do veličastnega zaključka z narodno himno. Brzojavno sta se opravičila narodni poslanec celjskega sreza g. Ivan Pre-koršek. ki je bil zadržan zaradi skupščine CMD v Slov. Bistrici, narodni poslanec Ivan Urek, ki je imel shode v svojem srezu, in narodni poslanec dr. Bogumil Vošnjak, ki je prav tako zboroval v svojem srezu. Pismeno so pozdravili zborovanje vrhniški župan mgr. Stanko Hočevar in mnogi drugi politični delavci in funkcionarji. Govorniki Zborovanje je par minut po desetih otvoril predsednik ljubljanskega sreskega odbora JRKD direktor Anton Jug. Njegov predlog, da bodi župan dr. Puc predsednik tega zbora, ki je lahko v ponos beli Ljubljani in vsej Sloveniji, je bil sprejet z vsem odobravanjem. In ko je nato povzel župan dr. Puc besedo in po vrsti pozdravljal odlične goste, pričenši z g. Uzunovičem, zborovalci nikakor niso štedili z vzkliki in ploskanjem, da tako še vsakemu gostu posamič izrazijo svoje simpatije. Čim pa so zborovalci opazili zadaj na odru tudi mestnega župnika Barleta, so mu priredili take ovacije, da je moral predsednik dr. Puc privesti popularnega narod nega svečenika k sprednji mizi v družbo ministrov. Tako spontano vzraslo navdušenje se je le še stopnjevalo, ko se je dvigni prvi govornik, ljubljanski narodni poslanec minister dr. Albert Kramer. Več minut je trajalo vzklikanje in ploskanje, da so bili ginjeni ne samo zborovalci sami, marveč je tudi vse odlične goste vidno prevzel tako mogočen dokaz ljubezni in zaupanja, ki ju uživa naš narodni vodja. Govor ministra dr. Kra merja je, kakor vedno, šel iz srca v srce. Ko pa je dr. Kramer zaključil in se je pred zborovalci dvignila visoka, častitljiva pojava Nikole Uzunovic a, ko so začele blesteče govorniške figure in učinkovite geste tega znamenitega retorja vžigati, je bila vsa množica kakor elektrizirana. Stavek za stavkom je osvajal, poudarek za poudarkom je izzival mestoma sila dolgotrajno pritrjevanje. Svetlih oči in trepetajočih žilic v obrazu so sledili poslušalci izvajanjem predsednika vsedržavne stranke in ko je zaključil, ni bilo odobravanja ne konca ne kraja. Trikrat se je moral dvigniti g. Uzunovic in še in še se niso polegle ovacije. Naslednji govornik je bil predsednik Narodne skupščine dr. Kosta Kumanudi. Seveda je bil tudi on deležen prisrčnih dokazov simpatije. Njegov glas je rahel, toda njegova mirna, dostojanstvena pojava in njegO' va lepa izvajanja so takisto našla naj-prisrčnejši odmev v srcih vseh pozornih poslušalcev. Sledil je govor ministra Ivana P u c-1 j a. Toplo pozdravljen je s sočno, krepko domačo besedo — kolikor se je samo še dalo — dvignil razpoloženje. Njegova tri naročila so se prav gotovo krepko zasidrala v srca, o tem je moglo pričati dolgotrajno odobravanje. Jugo-slovenski pozdrav iz belega Zagreba je prinesel minister Juraj Demetrovič. Njegov vsebinsko bogati govor, s katerim je zarezal v živo in kot minister važnega gospodarskega resora kakor' na dlani predočil današnje stanje in prizadevanje vlade za izboljšanje gospodarskega stanja v državi, je bil nad vse dobrodošel. Zlasti proti koncu je minister Demetrovič potegnil vse zborovalce s seboj, da so mu priredili celo manifestacijo priznanja. Krajši, a zelo lep idejni govor je imel minister prometa inž. Lazar Radivojevič. Nato je minister Mohorič s svojo izbrano in preudarno besedo povedal toliko zanimivega in poučnega, da so se mu zborovalci zahvalili kar najprisrčnejše. Nameravalo je govoriti še osem poslancev, ki pa so se zaradi pozne ure odrekli besedi in je predsednik dr. Puc na ljubezniv način tolmačil njihovo zadovoljstvo, da so priče tako lepe manifestacije v ljubljeni Ljubljani. Izprego-vorila sta nato le še dva govornika. Senator dr. Ravnihar je z lepo besedo bodril k optimizmu in ponovno vzdramil zahvalo množice gg. Uzunoviču in ostalim odličnim gostom, da so pripomogli k takemu zmagoslavju jugoslovenske ideje v Ljubljani. Ko pa se je dvignil poslednji govornik župnik Janko Bar-1 e, se je sprostil pravcati orkan ovacij. Sam ves ginjen in presenečen, je govornik moral potrpeti precej časa, da je sploh prišel do besede. Kratek je bil, jedrnat _in zadostovalo je. Zadostovalo, da so njegove domoljubne besede kakor pečat na vse, kar se je lepega, prisrčnega, bodrilnega in poučnega izreklo na današnjem, vsebinsko tolikanj bogatem zboru. G. Uzunovic je župniku Barletu toplo segel v roko v zahvalo in ob tem prizoru so po zraku zavihrali robci in klobuki. V zaključnem govoru se je predsednik dr. Puc še enkrat zahvalil bratom iz Srbije in Hrvatske. Spomnil se je junaškega vladarja in vsa množica je strumno vzravnana poslušala vdanostno brzojavko, ki jo je predsednik namenil ,v Beograd. Zaorilo je vzklikanje vladarju, dvignil se je po dvorani cel gozd rok kakor k prisegi. Nadzornik Rus iz Kranja je tedaj tik pod odrom razprostrl roke in začel dirigirati — po vsej dvorani je zadonela krepko intonirana državna himna: Bože pravde ... Bilo je kakor iz globine src prihajajoča moli' tev, ki je zaključila mogočno zborovanje. Na nebotičniku V najlepšem redu je nato množica, na moč razgibana in radostna, začela prazniti dvorano. Ali na Miklošičevi .^esti so se ovacije ponovile čim so se pojavili gg. ministri, senatorji in poslanci, nekateri izmed njih tudi v narodnih nošah. V spremstvu ljubljanskih predstavnikov se je vsa družba odličnih gostov peš podala po Frančiškanski ulici k ne botičniku, da si z najvišje ljubljanske stavbe ogleda Ljubljano. Zastopnik Ljubljanske gradbene družbe g. Kregar je poskrbel, da se je vsa številna družba v redu z liftom dvignila v najvišje etaže, odkoder se je nudil zares očarljiv razgled po vsej ljubljanski pokrajini, vse tam gori od Kamniških planin, pa daleč doli na Dolenjsko, tjakaj proti Ljubljanskemu polju in Zasavju. Gostje niso mogli zadrževati glasnega divlje-nja in g. Uzunovic je ministru dr. Kramer ju ponovno poudaril: »To je slovenska podjetnost: pred dvema letoma še prazna gmajna, danes najvišja palača v državi.« Vsa družba se je na vrhu nebotičnika tudi slikala, nato pa se podala k skupnemu kosilu na vrtu restavracije Zvezde. Skupno kosilo v »Zvezdi" Skupno kosilo v »Zvezdi« se je razvilo v neprisiljen tovariški in prijateljski sestanek, h kateremu so se zbrali poleg voditeljev naše državne politike ter senatorjev in narodnih poslancev tudi mnogoštevilni ljubljanski in drugi slovenski javni delavci. Vrsto prisrčnih zdravic je otvoril kot domačin ljubljanski poslanec minister dr. Kramer, za njim pa so govorili narodni poslanci, ki so se na dopoldanskem shodu zaradi potekajočega časa odrekli besedi. V toplih izrazih so omenjali današnjo manifestacijo in izražali svoje simpatije do Slovencev in Ljubljane podpredsednik poslanskega kluba JRKD Milovan Lazarevič, južnosrbski poslanec Stošič, hrvatski poslanec iz Medjimurja P e r k o, muslimanski poslanec iz Bosne Mulatič in poslanec Gavrilovič iz Vojvodine. Napitnice sta zaključila ban dr. Drago Marušič in senator Ivan Hribar. Sprejemi pri ministrih Kakor smo že poročali, je banovinsko tajništvo JRKD naprosilo gg. ministre, ki so prispeli na današnjo manifestacijo v Ljubljano, da bi pri tej priliki sprejemali deputacije in stranke, ki bi jim želele sporočiti kake prošnje in želje. Vsi gg. ministri so se ljubeznivo odzvali tej prošnji in tako so popoldne v sobah banovinskega tajništva JRKD v Kazini sprejemali minister dr. Albert Kramer, minister za socialno politiko in narodno zdravje g. Ivan Pucelj, prometni minister inž. Laza Radivojevič, kmetijski minister g. Juraj D e-metrovič in minister za trgovino in industrijo g. Ivan Mohorič. V teku dveh ur se je javilo gg. ministrom in je bilo sprejetih okrog 400 oseb, deloma posamič, deloma v deputacijah. Številne deputacije so se v zadeval njunih resorov oglasile deputacije pri kmetijskem ministru g. Demetroviču in prometnem ministru inž. Radivojevicu. Na sokolski svečanosti v šiški Predsednik stranke, g. Nikola Uzunovic in predsednik Narodne skupščine dr. Kosta Kumanudi sta se v spremstvu gg. bana in ljubljanskega župana ter narodnih poslancev in senatorjev po kosilu najprej napotila na velesejem, ki so^ si ga vsi ogledali. Od tam so odšli v Šiško, kjer je, kakor poročamo na drugem mestu, šišenski Sokol otvoril svoj novi, ponosni dom. Ko so gg. ministri zaključili sprejemanje strank v Kazini, so se tudi oni odpeljali v šišenski sokolski dom. Prisostvovali so javnemu nastopu in se izražali o njem, zlasti pa o praktični in lepi sokolski stavbi kar najbolj pohvalno. V Kamnika Dočim so minister dr. Kramer, ljubljanski župan dr. Puc, mariborski župan dr. Lipold, celjski podžupan dr. Kalan ter večina slovenskih senatorjev in narodnih poslancev ostali na lepi sokolski prireditvi, so se gostje z juga z gg. predsednikom Uzunovičem in dr. Kuma-nudijem, gg. ministri, banom in podbanom na čelu odpeljali na izlet v Kamnik, kjer so si ogledali mesto in njegovo kopališče ter prisostvovali v parku velikemu promenadnemu koncertu. Spremljali so jih tudi podpredsednik senata g. dr. Novak ter poslanci Hajdinjak, Petovar in kamniški domačin Cerer. Slovo Po povratku iz Kamnika so se dragi nam gostje vnovič oglasili na velesejmu in se tam sestali s tovariši in prijatelji, ki so bili ostali v Ljubljani. Prehitro je minil čas. Le neradi so se dvigali prijatelji iz srbskih pokrajin, ko je bilo treba oditi na kolodvor. Z večernim beograjskim brzovlakom so se predsednik Uzunovic in Kumanudi, ministri Pucelj, Radivojevič in Mohorič ter večina hrvatskih in srbskih narodnih poslancev zopet odpeljali proti Beogradu. Na kolodvoru so se k slovesu zbrali minister dr. Kramer, ban dr. Marušič in podban dr. Pirkmajer, župan dr. Puc, skoro vsi senatorji in poslanci iz dravske banovine ter veliko število drugih političnih delavcev iz Ljubljane. Prijateljske živahne razgovore je prekinil brzec, ki se je neslišno začel pomikati v jesensko noč. Spremljali so ga prisrčni pozdravi, dokler se ni izgubil v labirintu ljubljanskega kolodvora. Odlični gostje so pred odhodom zagotavljali, da je bila današnja ljubljanska manifestacija ena najlepših, kar jih kdo od njih pozna, da jim ostane v neizbrisnem spominu in da jim je dala nove vzpodbude in nove energije za nadaljevanje tako uspešno začetega dela za preporod našega državnega in narodnega življenja. To je v glavnih obrisih slika pomembnega današnjega dne. Govore na mani-festacijskem zborovanju prinašamo po stenografskem zapisniku deloma v današnji številki, deloma jih bomo prinesli jutri. Poročilo ministra doktorja Kramerja Za Slovence je edina rešitev v jugoslovenski politiki — Tudi v sedanjih težkih časih ne pozabljamo na vodilne ideje — Politika gospodarske in socialne solidarnosti V unionski dvorani, ki ie bila kljub sopa-rici in vročini napolnjena z vsemi sosednimi prostori vred. ie otvoiil zborovanje predsednik »reškega odbora za mesto Ljub-iano ravnatelj Anton Jug. Dejal je med drugim: Naša bela Ljubljana ie že dolgo želela imeti v svoji sredi tako politično zborovanje, kakor se bo vršilo danes. Dokaz za »e moje besede ie današnja prekrasna udeležba. Prihiteli ste semkaj, prežeti ljubezni do države in vladarja, da manifestirate za vphko jugoslovensko ideio, za državo in za našega vladarja. (Navdušene ovacije kralju). Na drugi strani ste prihiteli semkaj, da dokažete svoje prepričanje, da bomo prebrodili sedanjo gospodarsko krizo le v eni, mogočni, edinstveni jugoslovensld fronti vsedržavne stranke. Otvarjam to lepo zborovanje v imenu sreskesra odbora JRKD z iskrenim pozdravom vsem vam in predlagam za predsednika g. dr. Dinka Puca, / ljubljanskega župana. (Navdušeno odobra-ranje.) Župan dr. Puc je prevzel predsedstvo ter otvoril zborovanje V toplih besedah je pozdravil gg. predsednika Uzunoviča in dr. Kumanudija, g?, ministre dr- Kramerja, Radivojeviča, Puclja, Demetroviča m Mohorja. gg. bana dr. Marušiča in podbana Pirk-majerja! vse navzoče gg. senatorje in narodne poslance iz dravske banovine in ostalih banovin. Vsem so zborovalci priredili navdušene ovaeije, posebno pa gg. predsednikoma in ministrom. Enako iskreno > pozdravil zborovalce. ki so prišli na mani-festacijski zbor iz Ljubljane, iz okolice in iz vseh pokrajin Slovenije. Nato je podal t"koj besedo ljubljanskemu poslancu, ministru o dr Albertu Kramerju. Ko se je splošno priljubljeni voditelj dvignil za govorniško m'zo, sta zagrmela po dvorani silen aplavz in gromko vzklikale: Živel dr. Kramer! Šele, ko se je aplavz po več minutah polegel, je mogel g. minister spregovoriti. Dejal je med dru- ei"V>pna3nji manifestapljski zbor je prav posebnega pomena. To vidimo že iz tega, ria ste se vi. dragi ljubljanski pnjatelu, 7brali v tako ogromnem številu in da stojijo z vami ramo ob rami odposlanci vseh erezov naše banovine.. Vidimo io tudi tz dejstva, da pozdravljamo v naši sredini predsednika glavnega odbora naše stranke p Nikolo Uzunoviča (Dolgotrajno ploskanje in vzklikanie g. UzunoviSu), da po-rdravliamo v naši sredini predsednika na-še!no pravico zase zahtevamo. Načelo narodnega in državnega edinstva — naj mi ne zamerijo oni nasprotniki, ki mislijo, da jugos^venska narodna in državna misel pomeni neko nevarnost za slovensko stvar — načelo narodnega in državnega edinstva nam edino garantira, da ostanejo očuvane vse dobrine naše slovenske kulture in da ostane možnost nadaljnjega napredka vse one pridobitve, ki jih je slovenski de! našega naroda po zlomu avstro-ogrske monarhiie mogel dobiti za sebe: od ra i redka našega šolstva do univerz? in dr zadnie slovenske knjige. (Klici: Tako je! Dcigo pritrje.anje.) Jugosioženska politika in i.ač^ic narodnega in državnega oainstva ia Slovence ni greh nap^an nosebnim dolžnostim do našega plemena N.ispn^m, a politika ie za na? edini spas. da obuvamo svoje pleme> vse posebnosti » velikem ?blo-p« jugoslovenskega naroda, katerega neod-deljiv del se moramo t>«nni obe občutiti, da lahko t njim delimo ne samo dolžnosti. marveč tudi pravice. V današnjih časih, ko vihar gospodarske krite trese tudi temelje gospodarskega ravnotežja v naii domovini, ie v ^ marsikaterem oziru težko govoriti o političnih in strafi-karskih vprašanjih. Toda veru;»e mi, da bomo mi težave sedanjega časa lažje prebrodili, krizo in nesrečo lažje m prej premagali, ako bomo imeli v veliki narodni voj- ski vsedržavne jugoslovenske stranke sredstvo skupnega napora in skupne prilike v boju za gospodarsko obnovo. (Tako je! Viharno pritrjevanje.) Naša vlada in Narodna skupščina se od začetka zavedata svoje prve in glavne dolžnosti v sedanjih časih. Oni. kj mislijo, da je v Jugoslaviji koncentrirana vsa modrost, da imamo ravno mi rešilni recept. ki bi nas napravil za izjemo med evropskimi narodi, nam omogočil mirno in zadovoljno življenje v sredi tako groznega sta-nia. ki je najbolj podobno pravi gospodarski vojni, vsi tj se grdo varaio. Tudi Jn-"oslaviia je država, kakor vse druge države, tudi naš narod s svoio gospodarsko konfiguraciio ima notranje težkoče. morda bolj komplicirane kakor marsikatera druga država, in pri najboljši volji so dostikrat sredstva in možnost omeiena. Eno pa stoji: da se nikdar noh svoji ogromni večini država bmečkrga gospodarstva. Od dobrobit' naš*ga kmetovalca je odvisna usoda vseh ostalih stanov v naš: državi (Pritrievanje: Tako jen Ako naš kmet ne bo več odjemalec našega obrtnika, naše industrije in trgovine, potom nobena ?a rovniia ne reši našega celokupnega gospodarstva pred propadom. Zato boste razumeli, da tudi inz kot ljubljanski poslanec. z vso vnemo sodelujem pri reševanju prvobitnega in elementarnega problema našega državnega in narodnega gospodarstva, pri delu za povzdigo gospodarstva naših širokih Imdsbih plasti, našega kmečkega naroda. (Dolgotrajno odobravanje") Zavedam se, da s tem onravl?am tudi de'o za dobrobit našega obrtnika in industrijca, našega delavca in na^eera javnega in osebnega nameščenca. (Viharno pritrjevani*.) Toda naša državna politika ni stanovska, ni interesna politika enega stanu. Program naše stranke, ki ga je osvoiila tudi Narodna skupščina in ki ga skuša izvajati kraljevska vlada, je program narodne solidarnosti, program nujnosti, skladnosti interesov raznih stanov in stanovskih skupin našega naroda. Z enako pravico, s katero kmečki poslanci našega naroda od meno zahtevajo razubmevarie in interese širokih slojev kmečkega Prebivalstva, z isto pravico smemo tndi mi zastopniki mest obrtniških, industrijskih in delavskih krogov, javnih in privatnih nameščencev, zahtevati primerno obzire in upoštevanje onih elementarnih in naiprimitivneiših interesov, brez katerih upoštevanja zlasti naša dravska banovina ne more obstojati. V predstoječem jesenskem zasedanju Narodne skupščine bodo vsi ti problemi postavljeni na dnevni red. Če smem v svojem in v imenu svojih ministrskih, senatorskih in poslanskih tovarišev d?tj obljubo, j>otem ie ta, da bomo tudi v bodoče vse svoie sile. vse svoje sposobnosti in vso svoio voljo posvetili gospodarskim vorašaniem, ki so istočasno^ tudi socialna in kulturna vprašanja našega nahoda. (Viharno pritrjevanje.) Še eno stvar naj omenim. V razvoju razmer v naši državi se je pokazala nujna potreba decentralizacije Pokazalo se ie, da je koristno, z državnega vidika potrebno in povsem v duhu jugoslo-venskega programa, ako država zadrži za sebe vse ono, kar ie njej. njeni eksistenci m njeni enotnosti in obrambni moči potrebno, a vse ono. bar se tire posebnih lokalnih interesov, občin ali pokrajin, da izroči rokam in odločitvam fabtoriev iz doMčnih krajev. (Navdušeno, dolgotraino odobravanje in pritrjevanje.) Centralistični sistem, ki je v vsakem najmanjšem vprašanji! po znal kot zadnjo instanco samo ministra, ki ie tudi probleme železniških čuvajev in služiteliev posameznih uradov^ in probleme poslednje komisije na deželi v zadnji instanci izročal v reševanie^ ministru, ta sistem je zapisan svoji usodi. V imenu in na osnovi jugoslovenske ideje, ideje narodnega in državnega edinstva se sedaj Narodno predstavništvo in vlada pripravljata, da izvršita širokopotezno reorganizacijo celokupnega našega državnega ustroja, da velik del onih nalog, ki so do sedaj bile reševane v ministrstvih, prepusti v odločitev lokalnim faktorjem. Dekoncentracija in decentralizacija naše uprave z direktnim sodelovanjem ljudstva potoin izvoljenih banovinskih svetov, je ena od prvih velikih nalog, ki jih bo jugosloven-ska politika izvedla do kraja, ko smo 12 let morali poslušati avtonomistične fraze gotove gospode, ki je, kadar se je posadila na ministrske stolčke, bila najbolj centralistična, kar smo jih doživeli. (Tako ie!) Tu pred vami se spominjam naših zborovanj in manifestacij v prejšnjih časih in s ponosom pred našimi dragimi gosti, pred predsednikom našega glavnega odbora ugotavljam, da je naša Ljubljana, da je nacionalni element v Sloveniji vedno visoko dvigal zastavo jugoslovenske ideje. Prosim vas. da smem v vašem in svojem imenu reči, da v najtežjih časih, v časih, ko so nam skrbi vsakdanjega življenja jemale veselje do vsega, v najtežjih časih, bi iih sedai preživljamo, nismo nikdar izgubili iz duše in srca one velibe nacionalne stvari, onega globokega prepričanja, da je rešitev nas samih in našega slovenskega ljudstva, našega gospodarstva, našega javnega in priFatneea nameščenca, našega delavca, našega obrtniba. našega trgovca in industriica in bmeta v sodelovanju z brati Hrvati in Srbi. v obviru enotne in velibe jugoslovensbe politike. (Viharno pritrjevanje in dolgotraino odobravanje.) ' Vi ste mi dostikrat že pritrjevali, če sem pred vami govoril, da če ima kak del naroda, da ima slovenj del interes na močni jugoslovenski fronti v tej državi, (Tako je!), oni del nagega naroda, ki je na zunaj najbolj izpostavljen raznim apetitom, intrigam in grožnjam, in k| je po svoji notranji konstrukciji ln konfiguraciji najbolj navezan na razumevanje in podporo celokupne držav«, za »voj go. spodarski, socialni ln kulturni napredek. Prijatelji, ki so prišli med nas iz ostalih delov naše države, zato lahko razumejo, da smo mi prvi dovršili organizacijo nove stranke. Razumejo tudi lahko, da smo mi 8 novembra stali v prvi vrsti onih, ki so dali svoje glasove za novo Narodno predstavništvo. Ne morejo se temu čuditi, nekaj pohvale in priznanja pa vendar zahtevamo od njih za to, da smo Slovenci prvi izvršili organizacijo naše stranke od krajevnega pa do banovinskega odbora in da čakamo z razvito zastavo, da pomagamo in se bijemo v borbi za očuvanje naše državne in nacionalne ideje, za rešitev našega gospodarskega življenja, za napredek naše kulture. (Viharno pritrjevanje.) Vse svoje drage sodelavce, s katerimi skupno smo slavili že marsi-kako lepo zmago, a utrpeli tudi že marsi-kak težak poraz in neuspeh, ne da bi kdaj obupavali, vse vas, dragi prijatelji, pozivam, da krepko stejimo v fronti, v katero smo se sami postavili; da se krepko borimo v tej veliki armadi, in da se pokažemo pogumne vojščake za našo sveto in veliko stvar. Naša zmaga ne bo samo zmaga ideje kot take, marveč bo zmaga in spas tudi vsega enega, kar nas Slovence v teh težkih časih še posebno teži in skrbi. Naše sodelovanje v veliki vsedržavni stranki nam je garancija, da bodo interesi naše dravske banovine v okviru državne in na- cionalne politike očnvanl ta pospeševani ln da bomo v »kupnem naporu z brati Hrvati in Srbi zmagovito premagali ono težko krizo, ki danes ogroža življenje in eksistenco mnogega našega človeka. Porivajoč vas torej na zvesto sotrud-ništvo, porivajoč vas, da preko vseh dnevnih brig ta težav ne pr zabite Ideje, ki nam prinaša spas in daje možnost zmage, vas prisrčno pozdravljam in želim mnogo uspeha in mnogo sreče v velikem nagem državnem poslu, v velikem poslu organizacije naše vsedržavne jugoslovenske stranke, živeli!« Govoru ministra Kramerja je sledilo več-minutno gromevito odobravanje, ki je bilo dokaz, kako so njegove, vsake demagogije in vsakega laskanja proste besede segle v srce zbranim množicam. Vedno na novo so se ponavljaje ovaeije priljubljenemu voditelju, združene z manifestacijami za kralja, državo in novo vsedržavno stranko. e Uzunovic; Slovenci v djFŽavsai politiki ln v movi sts?asikl — Cerkev Isi politika — Jugoslavija je mifeljubca, a z vsemi nsoe-mi se bo uprla vss&erass napadu Ko se je poleglo navdušeno odobravanje za govore m ministra dr. Kramerja, je dr. Puc podal besedo predsedniku nove vsedržavne stranke g. Nikoli Uzunoviču. Tudi ta je moral čakati dolgo časa, da je lahko začel govoriti, ker mu je zbrana množica priredila nad vse iskrene in navdušene ovaeije. Izvajal je nato: cDragi bratje! Prva beseda naj mi bo bratska zahvala v svojem imenu in v imenu svojih tovariešv za tako krasen in diven sprejem. Ko vas vidim v tej ogromni dvorani ki pa ni mogla sprejeti vas vseh, ne najdem besede, ki bi mogla orisati prave občutke, ki nas prevzemajo, ko vidimo to veličastno sliko pred svojimi očmi. Iz globine svoje duše vam kličem: Hvala vam vsem In vsem -ašim doma; hvala vsej lepi dravski banovini! Tu v vaši sredi ni potreben noben go: vor. Želel bi samo. da bi bil tu fotograf ali slikar, ki bi naslikal ne samo vaše ogromno število, marveč bi naslikal tudi vase vedre obraze, raz katere odsevata vasa radost pa tudi vaš odločnost, da vztra jate na poti, U sistematično, razumno in odločno, kaltor kjerkoli drugod v naši državi. Minister dr Kramer je tako izčrpno razlozil ta osnovna načela, da je drugim govornikom le malo ostalo. Ni pa dvoma, da bi se vsak izmed njih zadržal na osnovnem načelu ju-goslovenskega manifesta ta na tem, da je ta politika, zasnovana na tem velikem aktu, sprejeta od .naroda 8. novembra v tako velikem številu, kakor ga še ne pomnijo. Dva in pol milijona naših državljanov se je izjavilo za ta program, ki že sam nalaga edinstvo stranke. Zato o tem, ali se naj ta stranka formira in ali bo uspela, sploh ne more biti govora, ker so bili volilci o tem prepričani že takrat, ko so oddali svoje glasove. čuvanje in jačanje državnega in narodnega edinstva je najvišji cilj. je vodilna ideja velikega kralja viteza, kralja bojevnika, kralja zmagovalca, ki nikdar ni ostal na pol poti in ki se ni nikdar vračal brez zmage. (Dolgotrajne ovaeije kralju.) to so načela in program, to je stranka dveh in pol milijona volilcev. Nedvomno je dejstvo, da ni človeka v državi, ki bi ne bil prepričan, da tako, kakor je bilo pred 6. januarjem, ni bilo dobro. če je tc konstatacljo potrdilo nad dva in pol milijona volilcev, potem sedanja opozicija, če soloh obstoja, nima izgledov za obstoj S;cer pa ne vem, ali jo lahko imenujemo ooozicijo, saj se ni pojavila z nikakim programom in načelem; a če jo tretiramo kot opozicijo, jo smemo blago in bratsko, tako kakor je to potrebno med brati v veliki zajednici, zlasti pa danes v teh težkih ča-s'h gospodarske krize. Zlasti v teh dneh ie treba pozabiti na vse razlike v prOšlo-stl na vse, kar nas je delilo. Treba je, da složni stojimo za velikim nosilcem jugoslovenske ideje in da, kakor je rekel minister dr. Kramer, nadalje vztrajamo na poti vsedržavne in nacionalne politike. Združiti se moramo brez ozira na tridesetletno pripadnost bivšim strankam. Čast tem strankam in priznanje njihovim zaslugam, toda prilike so se izpremenile, Časi se spreminjajo. Kdor se ne strinja z nami, naj napravi svojo stranko, toda brez plemenske in verske razlike. (Dolgotrajno pritrjevanje.) Ne dopuščamo, da bi se zopet pojavile stare plemenske in verske borbe. Mi nočemo nikomur ubijati njegovih plemenskih osebnosti, nikogar pa tudi ne deliti po veri in plemenu, marveč samo po programu. Kc že govorimo o tem, vam moram povedati, da mi je bilo zelo prijetno, ko ste tako prisrčno pozdravili župnika Barleta, r.ašega poslanskega tovariša. (Ovaeije župniku" Barletu.) Ko ste ga s svojim zaupanjem oozvali, da je zastopal vaše interese v Narodn5 skupščini, je delal to z vso vnemo. Ko pa so ga pozvali, da se vrne v službo cerkve in oltarja, se ie on vrnil, toda vrnil »e Je, da služi cerkvi kot cerkvi, ne pa kot političnemu instrumentu. (Viharno pritrjevanje.) On pa tudi sedaj zvesto vrši svojo dolžnost do naroda in države. (Nove ovaeije g. Barletu.) V današnji dobi, ko je človeštvo izkušeno po raznih krizah, je potrebno, da ostanemo na temelju krščanske morale. Spoštujemo vse priznane vere in jih cenimo, stojimo pa na stališču, da je sam- veri in cerkvi koristno, če se ne vmešavata v politične in strankarske zadeve. Politika veri ne pomaga, ona samo škoduje. Prijatelj dr. Kramer je v svojem govoru sprožil še eno misel o tem, da ima baš Stovergia pt.v pofoben interres na tem, da podpira vsedržavno politiko in organizacijo, ki ie instrument te politike. Državna politika, ki se ie priče!a fi. januarja, garantira miren gospodarji napredek in razvoj vseh krajev naše drajre domovine, zlasti tudi onih, ki jih ie postavila zgodovina na zelo eksponirano rr.e?to. Toda ta ek spon i ran o-st ne sme nikogar vznemirjati. Ni se treba plašiti orovokacij in groženj. Danes, v dobi Društva narodov, v dobi mirotvornih paktov, ni mesta za izzivajoče akcije. Če pa bi kidaj le prišlo do tega, potem ima minister Kramer najbolj prav. ko naglasa, da ie treba negovati jugoslovensko idejo in podpirati vsedržavno jugoslovensko stuanko, ki garantira, da bodo tudi oni od DJevdieliJe z enakim navdušenjem kabor Slovenci branili interese in meje krajev na severo-zapadnem koncu naše države. Bližina mei nai vas ne straši. Božja previdnost deli pravico i. kol-Ljubljančan. Starosta šišenskega Sokola br. Zakotnik se je vsem skupaj za-, hvalil za zgraditev doma. zlasti pa predsedniku Dolinšku. Župni starosta dr. Pipen. baeher je naglašal. da že tretjič v enem samem mesecu v svoji ž upi prisostvuje otvoritvi sokolskega doma odnosno telovadnice. Bojan Drenik, sin ustanovitelja ljubljanskega in šišenskega Sokola, podkon-zul ČSR Cihelka in pa podstarosta SKJ Gangl so izrazili pozdrave in čestitke. Dopoldanski: svečanos* se je zaključila s pesmijo, ki jo je ob igraniu sokolskega orkestra in pod vodstvom Zorka Prelovca za-pel »Ljubljanski Zvon«. Popoldne je sledila telovadba na telovadišču ob Sokolskem domu. Prisostvoval! so podstarosta SKJ Gangl. načelnica Skalar-jeva, podnačelnik Ambrožič. župan dr. Puc in podžupan prof. Jarc, banovinski nadzornik Rape podpredsednik notarske zborni-ce Krevelj, ban dr. Marušič, podpredsednik senata dr. Novak, senatorji dr. Rajar. dr. Ploj, dr. Ravnihar in dr. Rožič, prišli pa so tudi odlični gostje od drugod, tako predvsem predsednik JRKD Uzunovič ln predsednik Narodne skupščine dr. Kuma-nudi. mariborski župan dr. Lipold, dr. Ka-lan iz Celja, narodni poslanci Lončar. Haj-dinjak, Stošič, Aleksič, Jelič dr. Metikoš, Kandič, Kujundžič, Perko in Petovar, bivši poslanec župnik Barle in rlrugi. Pri telovadnem nastopu so sodelovali vsi oddelki šišenskega Sokola, člani s prostimi vajami, ženska deca, moška deca, žensiki naraščaj, moška deca in pa najmlajši, med katerimi so nastopili Sokoliči, stari štiri do sedem let; ti so doživeli posebno odobravanje. V teku telovadriega nastopa so na prostor prispeli še ministri g. dr. Kramer. Mo-horič in Radivojevič, z njimi še poslanec Pustoslemšek in pa tajnik Zbornice za TOI dr. Pless. Občinstvo je prispele ministre in predstavnike pozdravilo z velikim na. vdušeniem. Po vzorno uspelem nastopu se je razvila prijetna domača zabava. No»t sokolski dom je \zbujal vso pozornost odličnih gostov, ki ra so tudi izrazili v pogovorih vse priznanje. ! ki je zelo lepo uspel. S sigurnostjo in so-| kolsko zavestjo so nastopili vsi oddelki in j so pokazali izvrstno pripravljenost btude-nišfici Sokoli so imeli ves dan lahkoatJetske tekime, ki so bile zaključene z akademijo na prostem S tekmami ie bil združen tudi knjižnični dan. Sokol v Studencih je res lahko ponosen na svoik) skrbno urejeno knjižnico. Ne obupaj, ustvari si sam svojo bodočnost. Izobrazi se, da boš lahko zmagal v trdem življenjskem boju. Dopisna trgovska šola v Ljubljani, Pražakova 8, te v najkrajšem času usposobi, da ne znaš samo kateregakoli modernega jezika, temveč tudi vsega onega, s čimer si lažje služiš svoj kruh: knjigovodstva, trgovskega računstva in dopisja, meničnega prava, zadružništva, itd., itd. Informacije brezplačno! Velika skupščina Ciril-Metodarjev Slovenska Bistrica je z navdušenjem sprejela delegate in preizkušene borce naše šolske družbe Kopalna sezona se bliža kraju — Nesreče v soboto m v nedeljo — Delovanje zadruge „M©j dom" Ljubljana, 11. septembra. Dočim je lani končalo poletje že sredi avgusta in je bila druga polovica s septembrom vred deževna, je letos baš obratno. September je tako lep, kakor ga že nekaj let ne pomnimo. Tudi današnja nedelja je bila še dokaj ugodna, čutiti pa je depresijo m vremenske napovedi se glase skoraj dnevno, da je treba računati s spremembo vremena. Davi se je nebo nekoliko pooblačilo in je ves dan vladala soparica. Kopanju je menda odklankalo, Sava je bila skromno obiskana, enako Ljubljanica in Ilirija. A saj je vendar v mestu dovolj zanimivosti. Gledališče je vprizorila tri predstave na prostem, eno v soboto, dve pa v nedeljo in so bile vse prav dobro obiskane, zlasti pa popoldanska »Mascota« v Tivoliju. Prav tako ima lepe uspehe tudi kino Matica s svojim učinkovitim filmom »če srce izpregovori...« Precej razgibana je bila tudi dopoldanska promenada, na velesejmu pa je bilo za slovo ves dan živo, kakor v mravljišču. Pripetilo se je le nekaj manjših nesreč, dve od teh že v soboto. Tako so pripeljali v bolnico 27 letnega hlapca Franca Bregar-ja iz Florjanske ulice, ki je padel z voza in dobil notranje poškodbe. Hujša nesreča je doletela 32 letnega mesarskega pomočnika Rudolfa češnovarja, ki je v soboto popoldne balinal in mu je krogla tako močno priletela v obraz, da mu je izbila desno oko. Pri skakanju s stolpa se je v kopališču Ilirije poškodoval na obrazu akademik Maks Trost. V nedeljo popoldne je bil v bolnico pripeljan 27 letni Milan Hribar, ld ga je nekdo med pretepom sunil z nožem in mu odrezal sredinec leve roke. Občni zbor je bil samo eden. Dopoldne je pri »Levu« polagala stavbna hranilnica in posojilnica »Moj dom« r. z. z o. z. v Ljubljani bilanco svojega delovanja v prvem letu obstoja. Izredni občni zbor vodil predsednik g. čepin. Tajnik g. Mizerit ie podal pregled dela zadruge in povdarjal, da je bila stvabna zadruga »Moj dom« ustanovljena sicer šele 8. maja letos, pa vendar beleži že lepe uspehe. Do sedaj se je prijavilo že 120 članov, podelila je pa posojilo petim prosilcem. Na novo so bili izvoljeni: v odbor dr. Joahim Ražem in železničar Gabrijel Jank, v nadzorstvo pa notarski kandidat Josip Jurca, inž. Vlado Zajec in trgovec Alojzij Novak. Nato se je vršilo ob pol 10. javno zborovanje, ki se ga je udeležilo okrog 200 interesentov. Podpredsednik g. Poljšak je po pozdravu podal besedo takoj zadružnemu revizorju g. čenčiču, da je obrazložil pomen zadruge ter jo primerjal s sličnimi organizacijami v Angliji in Ameriki. Anglija je domovina stvabnih zadrug, začeli so jih tam ustanavljati že v 18. stoletju. Kako ogromen je vpliv in razmah teh organizacij, je pač razvidno iz dejstva, da so te zadruge samo v zadnjih 10 letih zgradile 600.000 hiš. V USA je 12.342 stavbnih hranilnic in zadrug, ki imajo nad 12 milijonov članov. Prav lepo se razvijajo te organizacije tudi v Nemčiji; zadruga »Moj dom« je ustanovljena na isti bazi kakor nemške. G. čenčič je še prečital obširna pravila, nato pa se je razvila večja debata, v katero so posegli dr. Ražem in drugi. Govorniki so apelirali na zborovalce, da se zavzamejo za zadrugo ter za njo širijo propagando. Zborovanje je bilo opoldne zaključeno. Podrobnosti rezultatov, ki so jih dosegli tekmovalci Ljubljana, 11. sept. Po končanih strelskih tekmah se j« vršil sinoči v dvorani Kazine komer?, kateremu je prisostvovalo poleg predstavnikov in znanih strelcev najodličnejše občinstvo. Dvorana je bila lepo okrašena, posebno mikaven pa je bil pogled na številne im res l«pe darove, ki so bili razloženi na odru dvorane po improviziranih policah ^ mizah. Ko so bili -zbrani domala že v s1: gostje in povabljenci, se je dvignil predsednik ljubljanske okrožne strelske družine g. general Bogomir Popovic, ki je z vznesenimi besedami nazdravil kot prvemu Nj. Vel. kralju Aleksandru. Za tem je zaigrala himno godba 40. pehotnega polka, ki je sodelovala pri komerzu. Govorni* je dalde pozdravil bana g. dr. Draga Maru-šiča, generala g. Antona Pekiča kot zastopnika odsotnega divizijonarja g. Iliča, dalj* zastopnika SLD g. dr. Krejčija, zastopnika Narodne odbrane profesorja g. Rudolfa, zastopnike drugih društev in korporacij 'in slednjič vse strelce. Za generalom Popovičem je izpregovoril ban g. dr. Marušič, k>i je slavil strelski šport, nato pa naglasil, da služimo vsi eneonu kralju, eni državi i,n enemu narodu. Naposled se je zahvalil še posebej Strelski zvezi za skupno manifestacijo velike jugoslovensKe ideje. Gosp. dr. Krejči je kot zastopnik SLD naglašal skupnost, ki veže strelce to lovce. V imenu Strelske zveze je govoril g Pantovič, lndustrijec i® Kragujevca, k; se je zahvaljeval Ljubljani za njeno gostoljubnost. Njegov govor je bil v ostalem prežet od patrijotizma. Slovenija je za na« prav taiko simpatična, je zaklju- čil govornik, in jo bomo znali prav tako braniti in varovati, če bo treba. Gosip. prof. Rudolf kot zastopnik Narodne odbrane je izjavil, da so šumadijci naši učitelji v strelskem športu in da hočemo tod} Slovenci postati tasi strelci, kakor so šumaddjci. Za strelske družine dravske banovine se je zahvalil vsem g. Orehek, nato pa je izpregovoril v imenu domače strelske družine še polkovnik g. Ljuba Novakovič in se zahvalil vsem za pomoč in lepa darila. Medtem se je vrnila s strelišča komisija, ki je .pregledala dosežene rezultate, nakar so bili ti razglašeni. Kakor smo javili že včeraj, so dosegli največ točk pri tekmah Kragujevčani, kj so si pridobili kraljevi pokal. Drugo darilo so dosegli Beograjčani (dar mestne občine -ljubljanske), tretje Maribor (dar šumadijskih strelcev) četrto Zagreb (ipokal ostrostrelcev iz Ljubljane), peto Ljubljana (pokal zagrebških strelcev), šesto Novi Sad, sedmo Celje in osmo Jesenice. Pri tarči Avali jo bilo določeno, kot prvo darilo lep pokal strelske družine z Jesenic, drugo pa pokal družine z Bleda. Pri strelskih tekmah na meddružinsko tarčo »Zmagovalno« je dosegel največ točk Ivo Markovič iz Beograda, ln sicer 411. Drugi je bil g. prof. Pero Cestnik iz Maribora, tretji Miličevič Milan iz Beograda, četrti Joič Blago je iz Beograda, peti Markovič Nemanja iz Beograda, šesti čepecrkovič Pavle, sedmi MitroviČ Zivorad, osmi Srečkovič Godlč, deveti Srečkovlč Svetozar, deseti Markovič Mato. Pri tarči ^Družinski« so na prvem mestu Kragujevčani, na drugem Beograd, na tretjem Maribor, na četrtem Zagreb, na petem Ljubljana, na šestem Novi Sad, na sedmem Celje, na osmem Novo mesto, na devetem Jesenice. Pri damskem tekmovanju % malokall-brsko puško so se odlikovale ln dobile nar grade naslednje dame: prva Koželj Marta, druga. Dragoševič Radmila, tretja Obrar dovič Anka, četrta Deržaj štefa, peta Tu-šar Angela, šesta Wdlfling Zora, sedma Dimitrijevič Desanka. Na tarči »Cetinje« je dosegel največ točk polkovnik 'Ljuba Novakovič iz Ljubljane, in sicer 250. Drugi je bil Sava Mi-lenkovič iz Kragujevca, tretji Todorovič Dragutin iz Kragujevca, četrti Vuikmanič Robert iz Maribora, peti Mitrovič života Iz Kragujevca, šesti Jocič Blagoje iz Beograda, sedmi Cestnik Pero iz Maribora, osmi dr. Gorog Viktor az Osijeka. Nagrajenih je bilo pri tej tarči 44 od vseh 400 strelcev, ki so se udeležili tekmovanja pri tej tarči. Prav dobro so se izkazali tudi na&i lovci, od katerih je dosegel največ 'točk na j tarčo >Srnjak« dr. Hugo Robič i® Maribora. Drugi je bil Vukmamič Robert iz Maribora, .tretji M'irko Helnrihar iz Ljubljane, četrti Bogomil Baje, peti Ljuba Novakovič, šesti Hrovatin Franjo, sedmi Cestnik, osmi Balič S,tane in deveti Pirnat Andrej. Ljubljana zdaj je velik grad, ogledal ti bi si ga rad: Najprva pot: »Daj — Dam«, tam povedo ti kam! Mariborski nedeljski dogodki Maribor, 11. septembra. Slovesno je bil danes zaključen žalni teden* ki ga je organizirala primorska mladina, včlanjena v društvu »Nanos«. Ob pol 11. se j« v pravoslavni kapelici v Me-Iju vršil parastos za bazoviške žrtve, ki se ga je udeležilo dosti narodno čutečega občinstva, opoldne pa je bil zaključni sestanek v društveni sobi, ki je bila ves teden odprta in kjer je bila razstavljena žalna knfjriga, ki se ie varajo vpisalo častno števito obiskovalcev. Agilna »Namosova« mladina je svojo društveno sobo opremila s slikami bazoviških žrtev, jih okrasila z zelenjem in prižgala lučke, ki so gorele ves teden. V okviru tetina je priredila tudi žalno manifestacijo v Narodnem domu. Maribor se je danes precej izprazmil zaradi lepega, v prirodo vabečega dne. Nabito poln je b<3 prvi 1'jublh'anski, vlak, s katerim se je odpeljalo veliko število Mariborčanov v Ljubljano na veliko manifesta-ciijsko zborovanje J'RKiD. S korošcem pa je mahnilo mnogo Mariborčanov do Ruš in da.Jje ter so se povzpeli tudi na Pohorje, drogi pa na obmejne holmce, ki so t bližajoči se jesena zelo vablijivi. Pravcati direndaj in planinsko razpoloženje je vladalo pri sv. Duhu.na Ostrem vrhu. Tisti, ki cenijo žlahtnega pekerčana, pa so obiskali v idilični Lazruioi teto Rezo, ki je slavnostno otvorila novo zabavišče. Prav živahno je bilo tudi v Radvanju, kjer sta se vršili dve kolesarski dirki, hitrostna in polževa, ki ju je priredilo kolesarsko društvo »Poštela«. Hitrostna se Je vrš51a na 1000, polževa pa na 100 metrov. V Lovskem donnu pri Treh ribnikih so imeli svojo proslavo delavski športniki, na Belih poljanah pod Kalvarijo pa so se ves dan borili teniški favoriti Maribora, Celja in Ljubljane. Račun vztrajnega požrtvovalnega dela so papoldme polagali pobreSki in studenaški Sokoli. Pobreško sokolsko društvo j© priredilo na lepem teJovadršfiu javni nastop, Slovenska Bistrica, 11. septembra. Danes dopoldne se je ob veliki udeležbi delegatov in zvestih borcev za narodno obmejno šolstvo vršila v dvorani okrajne hranilnice v Slovenski Bistrici 43. velika redna skupščina Ciril-Metodove družbe. Na predvečer so Slovenjbistričani žgali velik kres, danes pa je bilo vse mesto v državnih zastavah. Pri sprejemu gostov je dopoldne spregovoril v pozdrav dr. Pučnik v krogu Sokolov in gasilcev s prapori ter izrekel vsem do-šlim iskreno dobrodošlico. Za iskreni pozdrav se je zahvalil prvomestnik CMD univ. prof. dr. Rado Kušej, nakar je šel slavnostni sprevod skozi gosti špalir šolske mladine in občinstva do mestne hiše, kjer je pozdravil goste ustanovitelj slovenjbistriške podružnice CMD sivolasi dr. Urban Lemež. Ob 10. dopoldne je bil zaupni shod družbenikov v dvorani Okrajne hranilnice, ki je trajal 3 ure ter se je zaključil v popolnem soglasju. Po kratkem odmoru, med katerim so napolnili dvorano tudi pozneje prispeli družbeniki, je prvomestnik dr. Kušej ob pol 13. otvoril veliko skupščino. Za uvod je pevski zbor akademikov čustveno zapel pesem o slovenski zemlji, dr. Kušej pa je nato pozdravil zastopnika bana sreskega načelnika za Maribor desni breg dr. Makarja, župana dr. Jagodiča, dr Lemeža, celjskega župana dr. Goričana, dr. Hrašovca, dr. Kukovca, starosto mariborske sokolske župe dr. Ko-vačiča, dvorno damo gospo Tavčarjevo, agil-ne članice CMD go. Svetčevo, go. šentjur-čevo itd. Uvodoma se je nato s toplimi besedami spominjal lani umrlih sedmih pokroviteljev in 14 članov, nato pa je podal obsežnejše poročilo o delovanju CMD v preteklem letu. Podčrtal je zlasti zasluge slovenjbistriške podružnice, ki letos slavi 40-letnico svojega delovanja. — Za pozdrave se je v imenu bana zahvalil dr. Makar, župan Jagodič v imenu mesta, dr. Goričan je sporočil pozdrave v imenu Celja in dr. Ko-vačič v imenu sokolske župe Maribor. Vsi so poželeli zborovanju mnogo uspeha. Obširno, zares temeljito poročilo o delovanju in zgodovinskem razvoju CMD od njene ustanovitve (1885) dalje je podal družbin tajnik inž. Mačkovšek. Zborovalci so sprejeli njegova izvajanja z velikim odobravanjem. Blagajniško poročilo je podal ravnatelj dr. Janko Kersnik in na predlog nadzorstva je bilo soglasno odobreno. Nato so govorili poleg predsednika še dr. Tavčar, dr. Lasič, dr. Kovačič in drugi o važnih obrambnih vprašanjih in o bodočem delovanju CMD. Sprejet je bil tudi proračun za leto 1932., ki znaša 760.000 Din. Sledile so volitve. V družbenem vodstvu so ostali vsi dosedanji člani, za akademsko podružnico CMD sta bila pa kooptirana akademika Iskra in Uršič. Nadzorstvo je ostalo neiz-premenjeno, le Majcna je zamenjal upokojeni gimnazijski ravnatelj g. Janko Zupančič. Izvoljen je bil tudi petčlanski redakcijski odbor za spremembo pravil, ld ga tvorijo dr. Kušej, inž. Mačkovšek, dr. Lasič, dr. Senekovič in akademik Iskra. Prečita n i so bili nato brzojavni pozdravi podbana dr. Pirkmajerja, najmlajše podružnice v Splitu, mariborskega župana dr. Li-polda, prosvetnega šefa banske uprave g. Mazija in župana dr. Puca iz Ljubljane. Nj. Vel. kralju Aleksandru je bila odposlana udanostna brzojavka, nato pa je bil občni zbor ob 18. zaključen. Popoldne so zbrani delegatje odšli na grob dr. Josipa Vošnjaka pri sv. Venčeslu, nato je pa sledil družabni sestanek. Z večernimi vlaki se je večina delegatov vrnila domov. Podrobnosti o tem velikem in pomembnem zborovanju bomo še objavilL Nedeljske zanimivosti na velesejmu Ljubljana, 11. septembra. Poset velesejma je bil danes zopet izredno živahen, tako da je nadkriil celo lanski poset. Ves dan je vladala na sejmišču velika živahnost, kar je pripisati dvema prav zanimivima prireditvama. Nagradno tekmovanje harmonikarjev. Letošnje tekmovanje harmonikarjev je zares lepo uspelo. Tekme se je udeležilo 57 poedincev in 4 ansambli. V izbirno tekmo je prišlo 31 poedincev, in sicer v mladinski tekmi 8, v diatonični lažji 5, v diatoničnl težji 6, v kromatični lažji 5, v kromatični težji 2 in v skupini za prvaka dravske banovine 5 tekmovalcev. Nagrade so prejeli: v diatonični lažji: I. nagrada zapestna ura Rupnik Ana, Dobrava, II. nagrada aktovka: Knoll Ernest Novo mesto, III. nagrada sviter Mara Viktor, Šmartno. V diatonični težji: I. nagrada harmonika: čeleznik Peter, Kandija, II. nagrada aktovka: Bricelj Ciril, štepanja vas, III. nagrada denarnica: Magister Ivan, Gornje Gameljne. Kromatična težja: I. nagrada denarnica: Albert Pire, Ruše, II. nagrada termos-steklenica: Turšič Ivan, Cerknica. Kromatična težja: I. nagrada ka-dilni servis: Popek Frank, Begunje pri Cerknici. Mladinska: I. nagrada gitara: Kosec Pavel, Veliki Mengeš, II. nagrada: žepna ura: Perper Viktor, Ljubljana, III. nagrada sviter: Agreš Pepi, Rajhenburg. V skupini prvakov, in sicer v kromatični: Prinčič Vladimir, Ljubljana (fotokamera), v diatonični Stanko August, Ljubljana (zapestna ura). Ansambli: kvintet, obstoječ iz harmonike, 2 vijolin in 2 kitar (Turšič Mi-mica), kvartet, obstoječ iz harmonike, vi-joline, bugarije in berde (Kokalj, Vižmar-je). V mladinski tekmi je vzbujal posebno pozornost mali šestletni Perper Viktor iz Ljubljane. Miklavž mu je prinesel lansko leto harmoniko, na kateri se je poprijel učenja z vso vnemo. Mali harmonikar igra danes že 24 pesmic z veliko sigurnostjo. Njegov učitelj je bil prvak gospod Stanko August iz Ljubljane. Za malega umetnika se je zanimal Svetloton film iz Zagreba, ki ga je filmal in se je mali pri filmanju zelo posrečeno in dobro držal. Harmonika je naš narodni inštrument, ki pronica vsebolj in bolj med naše ljudstvo, v katerem imamo, kakor so današnje tekme pokazale, igralce-umetnike. Razstava konj Enako zanimanje, kakor za tekmovanje i,v.d narmoniicarj' ;e obudila tudi rass'a-va konj. Na podvigi točnega preg eda m ocene je razsouišce priznalo prva danla (zlate kolajne in modri trak) naslednjim konjem z odlično oceno: a) št. 32 »Lilka«, noriška žrebica, enoletna, last ge. Marija Lcnarčičeve iz Bresta; b) št. 40 »Sokol«, lipišanski enoletni žrebec, last g. general-štabnega pi:dpolk. Sokoloviča, Ljubij-naj c) it. 64 »Carmen«, osemletna lipišanska koMla, last art. poručnika g. Josipa Sebe-lida, Ljubljana, d) za skupino 28 ba.i>"in* skih žiebcev Žrebčarne Selo pri LjjVm.i!. D-vpr darilo za prav r?obro oceno (rdeči t.ak in srebrna koiajna} je bilo pr ;rsno: št. 1 »Otelica«, last g. Antona Buri ca, Dragomelj; št. 2 »Volga«, last g. art. poruC. Stanka Jelačina, Ljubljana; št. 3. »Sanstna«, last g. Ivana Susmana, Strahomer; št. 8 »Dušica«, last g, Janeza Kumša, Brest; št. tu »Šimla«, last g. Frana Martinčiča. Dra-mt pr. S* ,'e neju m št. 68 *Fuksa«, «jst »tega lastnika: št. 15 »Fuksa< last g. Janeza Rebernika. Šenturška gorfl pn Cerkljah; št. 16 »Zorka«, Last g. Janeza P;rca Voklo pri Kranju; št. 24 »Volga, last g. Franceta Molja, Voglje pri Kranju; št. 34 »Viktorija«, last g. Ivana Susmana Strahomer; št. 69 »■Pluto«, last g. Janeza Turka, Roje pri Št. Jerneju; št. 41 »Anzi«, last g. Alojzija Dremelja, Mala vas pri Grosupljem; št. 44 »Fuks«, last g. Franca Grašiča, Klanec pri Kranju; št. 44 »Friedl«, last ge, baronice Apfaltrern, Križ pri Kamniku; št 45 »Cvit«, last ge. Marije Lenarčič, Brest; za skupino 4 konj uprava policije v Ljubljani in končno za številki 54 »Le Dragon« in št. 55 »Ceder«, last g. dr. Frica Luckmanna, Ljubljana. Priznanih je bilo še 22 tretjih daril (bronasta kolajna, dobra ocena) in 16 povoljnih ocen. V VIII. sku~ pini: Kolo jahačev in vozačev so bile priznane za ameriške dirkače naslednje ocenei 1. odlična ocena (zlata kolajna) 91etni »Rudi«, last g. Janka Kocjana, Ljubljana; 2. prav dobra ocena (srebrna kolajna) lOIetm »Jutro«, last g. Josipa Štupice Ljubljana, in 31etni »Uskok II.«, last Franca Kodele ml., Vič. Vrhu tega so bile v tej skupini priznane še 3 dobre ocene. izžrebane nagrade IPri žrebanju za nagrado obiskovalcu umetniške raizstave na velesejmu je bila danes izžrebana številka 5134. Lastnik te številke naj se javi pri veles. upravi, kjc»-dobi lepo umetnino Fr Pavlovca (portret, olje), ki je bila razstavljena pod št. 90 na razstavi. Rezultat glasovanja obiskovalcev, za najlepšo razstavljeno sliko bo objavljen jutri. LUTZ PECI edino v Šiški. Vsak naročnik »Jutra" je zavarovan za 10.000 "in! Nevaren požar v Locičn Ptuj, 11. septembra. V četrtek okoli 3. zjutraj je nenadno nastal ogenj v gospodarskem poslopju po-ses-tnice Alojzije Šketove v Ločiču. K^r je bilo poslopje, obstoječe iz skednja, žit-nice, dveh shramb za slamo in dveh šu.p za vozove leseno in s slamo krito, se je ogenj hitro razširil na vso zgradbo ter jo upepelil do tal. Gorelo je tako hitro, da ni bilo več časa misliti na reševanje poljskih pridelkov in gospodarskega orodja, škoda samo na poslopju se ceni na 50.000 dinarjev. S poslopjem je zgorelo več sto-tov slame in sena, ovsa. ajde, dalje mla-tilni stroj, vejalni stroj, težek voz, štiri-sedežni koleselj, troje sani in še mnogo drugega materijala. škoda na poljskih pridelkih in gospodarskem orodju znaša okoli 30.000 Din. Posestnica pa je bila zavarovana komaj za 4000 Dim. Prvi je ogenj opazil domači hlapec Ku-mer Franc, ki je takoj zbudil domače !n sosede, da so začeli gasiti. Zelo se je izkazalo gasilno društvo iz Destincev. ki je bilo že čez pol ure na licu mesta s svojo motorno brizgalko ter začelo omejevati Dožar, ker je pretila sosednjim poslopjem velika nevarnost, posebno ker se je vnela že neka sosednja svinjska ku.ii-nja. S pomočjo gasilcev iz Biša se ie posrečilo gasilcem iz Destincev naposled ogenj ud-ušiti. živino so rešili. Sumi se, da je ogenj nastal po neprevidnosti kakega ponočnjaka, ki je vrgel cigaretni ogorek v gospodarsko poslopje. Orožniki vrše stroge poizvedbe. Ponedeljek, 12. sepfcemBra 1932 Konferenca v Stresi m SVETU Sin prekucuha mmm Tanki, kolikor daleč seže oko ■ -— Pogled v dvorano z delegacijami. V ozadju (X) predsednik Bonnet Indski svetovni mojstri v hockeyn v Evropi . P španskega puoista generala San-jurna, ki je bil soudeležen pri očetovi zaroti, pripovedujejo naslednjo zgodovino: Ž« kot mlad častnik je Sanjurio strastno Ijo-bil hazaTdne igre. Pokojni diktator Pniimo de Rivera mu je bil v tem pogledu nepre-kosljdv vzor. Večkrat je izgubil ogromne vsote, kadar mu je bila sreča mila, pa je ogromne vsote tudi pridgraL Pred leti je kupil siecko španske državne krterije, ker je vedel, da bo z njo zadel milijon. Znanci, katerim je pripovedoval o dobitku, so se smejali, on pa se je muzal In ko so izvlekli glavni dobitek — ga je zadel resnično on! Bil je kajpak močno navdušen zanj. Povabil je vse svoje prijatelje in njiih prijateljice na pojedino in ve-6etoce so se vrstile druga za drugo. Rajskega veselja kar ni hotelo biti konec. Sanjurio se je nastanil v naj razkošnejšem madrid-skel hotelu in je gostil prijatelje in prijateljice. Milijon pa kljub temu ai hotel dovolj hitro skopneti. Zato je povabil neke* ga dne k sebi vse svoje tovariše in priredil konjsko dirko po hoteskdih dvoranah. Dirkali so »z zaprekami« in poškodovali ter deloma ugonobili dragoceno pohištvo in vse kar je bilo na njem ter v njem. Tako se je lep del milijona posušil, kar je ostalo, pa so pognali na sedmini te samopašne prireditve. ( , ' ' i » Smrt Italijanskega letalskega rekorderja Italijani so že začeli s praktičnimi vež-bami za tekmovanje za Sohneiderjev pokal. Zadevna šola je v Defenzanu ob Gard-skem jezeru, kjer se je tudi primerila prva katastrofa. Eden najboljših italijanskih pilotov, letalski poročnik Meri je pri tem smrtno ponesrečil. Njegovo letalo, s katerim je že skoro dosegel 700 km brzine na uro, se je zaradi lahkotnosti prekucnilo v zraku. Pilot ni imel niti toliko ča sa, da bi bil odpel svoj pas in je pri padcu utonil, čeprav je voda na mestu, kjer je treščil vanjo, samo 5 m globoka Otvoritev zračnega prometa na progi Palestina—Irak V ponedeljek 5. t. m. so otvor li zračni promet na progi Palestina—Irak. Otvoritev je tem pomembnejša, ker pomeni dragoceno izpopolnitev prometa z letali, lad-;ami in železnico med Londonom hi Bagdadom Premet skozi puščavo ve r>o vršil med Ramlehom in Bagdadom ter Galilejskim morjem vsako sredo v tednu. Na letošnjih velikih manevrih angleške vojske so zbujali posebno pozornost tanki z najnovejšimi pridobitvami vojne tehnike Svetovni prvak poklicnih letalcev Zmagovalci na olimpijadi v Los Angelesu se bodo v kratkem pomerili hockeyu y Berlimu in Monakovem z borci v Visoka plima zajema avtomobile ~~ mrnmmi V Sussexu, južni Angliji, se je prošle dni nepričakovano dvignila visoka plima, ki je presenetila ne samo kopalce, ampak tudi avtomobile, ki so jih začeli oblivati valovi, preden so jih utegnili odpeljati lastniki Riba potegnila ribiča v smrt Iz Madrida poročajo o tragični smrti nekega ribolovca pri rtu Palosu v bližini Tor-■revieje. Mož je bil omota! vrvico za ribji lov okrog pasa. Ko je začutil, da je riba prijela za vabo, je začel veslati proti bregu. Predem pa je dosegel svoj cilj. ga je riba, tuna, z vso močjo potegnila zopet na morje in tako divjala v valovih, da se je prekucnil čoln in je nesrečni ribič padel v vodo, kjer je utonil. Velik popust za novoporočence Generalna direkcija italijanskih državnih železnic je dovolila do 70 odst. popusta pri vožnji v Rim tudi inozemskim no-voporočencem. Doslej je namreč veljala ta določba samo za italijanske državljane. Pogoj pa je, da morajo novoporooenci nastopiti vožnjo najpozneje 14 dni po poroki. Pristojnemu konzulatu morajo predložiti vidiran poročni list Šest smrtnih obsodb v Rusiji Moskovska vlada se je zatekla slednjič k učinkovitim kaznim. Dva visoka uradnika neke konsumne zadruge je zaradi poneverb obsodila na smrt, keT sta si prilastila 24.000 rabljev tujega imetja. V Ljen:n-gradu pa so bili obsojeni na smrt štirjz železničarji zaradi sistematičnih tatvin na murmanski železnici. V ta proces je bilo zapletenih 52 oseb, med katerimi so bile mnoge obsojene na hude zaporne kazni. Izropani trezorji V Chlcagu je neka osemčlanska bandit-ska tolpa v nedeljo vdrla v pisarniške prostore borznega s en zala Kooha, vlomila v 300 trezorjev in uplenila približno milijon dolarjev v gotovini. Vlomilci so ustrahovali vse ljudi, ki so bili ob času vloma v hiši, celih 14 ur z revolverji, šele potem, ko so oplenili vse, kar so hoteli izropati, so se odstranili, ne da hi se komu kaj zgodilo. Belgijec Joseph Scheerens je zmagal na mednarodnih tekmah poklicnih letalcev v Rimu ter bil proglašen za svetovnega prvaka Čuden vzrok za ločitev V Nuneatonu na Angleškem sta se ločila Francis Reginald Arnold in njegova žena. ki je stopila v zakon, ko ji je bilo komaj 17 let. Za vzrok ločitve je Arnol-dova polovica navedla, da sta bila v času, ko sta si obljubila zvestobo, izvrstna plesalca. Z leti pa se je mož v plesu ta,ko zanemaril, da ga ne more več smatrati za dostojnega zakonskega druga. Našla je boljšega plesalca in to ji je dalo pobudo zahtevati ločitev. Ker je mož privolil v ločitev, je sodišče dovolilo v razporoko. Machiche — novi ples Prijatelji plesa 6e že zdaj vprašujejo, kakšen ples bo zavladal v novi seziji. Po sodbi plesnih učiteljev in ljubiteljev plesa ima največ izgledov za bližnjo prihodnost brazilski ples machiche. Ta ple6 se odlikuje po kaj svojevrstnem ritmu in nenavadnih sinkopah. Vsa Brazilija divja no njegovem taktu, ki razodeva poseben temperament južne Amerike. Moskovska podzemna železnica V Moskvi se pripravljajo na gradnjo podzemne železnice, ki naj odpomore iz dneva v dan naraščajočemu prometu v ruski prestolnici. Prvo progo bodo zgradili v osrčju mesta, od koder bodo potekale proge kakor žarki od sonca na vse strani in bodo segale do najbolj oddaljenih predmestij. Do 1. 1936 bo imela Moskva po sedanjem načrtu 58 km podzemske železnice, 1. 1937 pa že 82 km. Stroški celokupne gradnje so preračunani na 700 milijonov dolarjev. Iz akvaristove torbe O črnovki in o Barju. Proti jugu, ne daleč od Ljubljane, se dvigajo iz Ljubljanskega barja med Ižansko in Dolenjsko cesto tik vasi Babna gorica grički. To so edini grički na vzhodnem delu Barja, dočim jih je na zaoadnem delu dokaj več. Ti posumi j eni grički povečujejo mičen kolorit Ljubljanskega barja. Svetlozelena ravan, na kateri se blešče belkasta stebla brez, oživljajo ti grički in omilijo otožno monotonost, ki jo napravi posebno na nas hribovce vsa'ta večja ravnina, ki nima nobenih vzvišenih točk na obzorju, na katerem bi se spočilo oko. Oni, ki so pogledali preko meja naše dr- Vinko Bitenc: Cigan Albert© Velesejmsko zabavišče je zasijalo v vsem svojem razkošnem sijaju. Večerne ure so zvabile zabaveželjne meščane v drevored, kjer so se pod košatimi kostanji vrstili cirkusi, vrtiljaki, tobogan, avto-drom, gostilne, stojnice z najrazličnejšo robo in komedije s svojevrstnimi »atrakcijami«. Vhodi na zabavišče so požirali množice in jih bruhali v bleščeče morje luči. Na promenadi med kostanji je množica šumela, se zibala in valovila semintja; na obrazih ljudi ni bilo sledu o kaki krizi. Kriza je bila kvečjemu v srcih, prežala je po kotih in se umaknila med vejevje, da lahko naskoči sveje žrtve, kadar utihnejo zvočniki, harmonike, balalajke, lajne in orkestroni. Mladi svet se je drenjal na plesiščih. Ponekod so plesali fokstrot, tango, rumbo in kar je še drugih podobnih plesov, drugje pa spet samo valček in pclko. Na sejmišču je bilo vina na pretek: cviček, ha-ložan, burgundec, teran in vsa druga. Pa tudi za želodce je bilo poskrbljeno: kranjske klobase, hrenovke, čevapčiči, ražnjiči. prašički na ražnju in bogsigavedi kaj še vse. šetalce so zabavali zgovorni stoprocent-ni dunajski židje. ki so ponujali sveje »patentirane novosti« pod velikimi marelami na obeh straneh drevoreda. Na gornjem koncu drevoreda je bilo vrvenje tišje. Sedeli smo v gostilni, kjer so točili belokrajinska vina. Pri sosednji mizi sta igrala dva cigana na citre. Starejšemu je moralo biti čez petdeset let, njegov drug pa je bil še zelo mlad. Njegovi prsti so urno drseli po strunah citer, živahne, ogljenočrne oči so mu pri tem dvigale nad omizji, gosti kodrasti ]as- J žave, n. pr. na Madžarsko, Poljsko ali pa na Rusko in ki so živeli v tamošnjih neskončnih ravnicah, mi bodo pritrdili, da se polasti srca neka neinirujoča žaiost neko neminljivo hrepenenje po domačih, po slovenskih hribih in planinah. Zanimivo je pri prej omenjenih gričkih, ki so svoječasno tvorili otočke v jezeru ki je pokrivalo trikotno ravan Vrhnika— Pijava gorica—Ljubljana, da so iz apnenca, bližnje hribovje (Movnik nad Orljem, Debeli vrh nad Logom in Brezovico) ie na iz gline. Mimo Babnih goric teče miren potoček Izar, ki priteka iz škofeljce in tvoreč severovzhodno mejo ozemlja, ki ga Barjani imenujejo Hauptmanca, se izliva v kraljico vzhodnega Barja, v bistro Ižico. Ta potoček je v pogledu vedožitja prav zanimiv Ne samo, da je zastopana v njem celotna barska cvetana. temveč tudi skoroda vsa zivana. Potoček je bister, samo dno je ilovnato. Akvaristi najdejo v njem vse kar si žele. Poleg rumenega lokvanja raste rmanec, ježica. perunika, dnstavec in šaš. Dno pa pokrivajo krasne, mehke blazine rogatca. V Izaru so zastopane tudi vse vrste h ra novce v m ščuke. Zlasti mnogo je zelenik, pisank in črnovk. črnovka, rdečeokica (Leuciscus rutilus, Rotauge) je zelo lepa in mična ribica. Pri mladičih je hrbet zelen ali rjavozelen život podolgovat in pleščat, pri odraslih'komadih pa na hrbtu in na trebuhu bolj iz-bočen. Gobček, ravno v sredini koničastega dela glavice, je malo poševen. Očesi sta srednje velikosti. Cmi zenici sta rdeče obrobljeni. Na tem spoznamo tudi ma'e črnovke (črmnjel črlen = crven = rdeč) v vodi, kjer sicer od zgoraj ne vidimo rdečih očes, ali odsev opazimo vendarle na gornjem delu glavice. V vodi jo dokaj lahko zamenjamo z zeleniko. Razlikujemo jo pa, ker je zeienika vitka, sprednji dei črnovke je pa širši. Pri lovljenju z mrežico, ki jo držimo na plitkem dnu ali pa med vodnimi rastlinami ne daleč pod gladino, jo spoznamo po plašljivosti in ne-zaupnosti. Pezdirki, pisanke in zelenike n pr. pridejo k mreži in iščejo hrano, črnovka se pa mreže dolgo izogiba. — Boki so kovinasto srebrni. Plavuti so pri starejših oranžasto rdeče, pri mlajših medlo o-ait-žaste, pri najmlajših, ne preko 3 do 4 cm dolgih, medle, mlečno rumenkaste, brez izrazite barve. Pobočnica je vidna cd glave do repa. Je to često ali redno prekinjena temna kakor nit tanka linija. Proti temperaturnih razlikam ni tako občuti ii-va kakor n. pr. zeienika. ki je zelo nežna ribica, čmovka je zelo živahna ribica, ki s svojim igranjem in svojimi pestrimi barvami oživlja ribogojnico. J6 vse. s temi lastnostmi se nam kar sama priporoča. V ribogojnici raste polagoma. V manjših akvarijih jo gojiš lahko 2 leti. Ko odraste preko 10 cm, ji podarimo svobodo, vendar ne {X)zimi, temveč v pozni pomladi, ker pozimi bi na prostem zaradi temperaturne razlike kmalu poginila, črnovka se križa tudi z zeleniko in rdečeperko. Toliko o tej ribici. če se vrneš z vzhodnega Barja proti večeru po raznih štradonih (vzvišena vozna pot) v smeri proti Ižanski cesti k Ljubljani, se ti nudi proti zapadu nepopisno lepa slika. Julijske Alpe in pred njimi polhovgrajske ostrine se ti pokažejo v ostrih obrisih na svetlorumenem bleščečem se ozadju, ki ga pričara zahajajoče sonce. Triglav, naš ponos in orjak, stremi v višave, desno njega Karavanke, ki jih vidimo na večer skozi sivomodro kopreno, levo od Triglava pa Grmada, Hrušica in nemirni greben Nanosa. o S 1 Je so mu padali na čelo; lepe, pravilne poteze v obrazu so ostale nepremične, ko je pel ob spremljevanju citer s simpatičnim glasom: Ein spaniseher Tango und ein Madel wie du, so schon, wie Madonna ... V bližini mize, ob kostanju, je slonela mlada ženska, zelo podobna mlademu ciganu pri mizi. Ograjena je bila s pisanim šalom ;njeni temni pogledi so neprenehoma božali ciganov obraz. — Sestra, ali mogoče ljubica? — sem pomislil. Cigana sta igrala naprej. Mehke akorde dvojnih citer so motili glasovi harmonike iz druge gostilne. Zali cigan je nadaljeval: Ein spaniseher Tango und ein spaniseher Wein — dann kann auch in Spanien nicht spaniseher sein. S krepkim akordom sta cigana zaključila pesem. Gostje pri mizah se niso «osti zmenili za ciganska muzikanta. Sem pa tja je kdo zaploskal, se okrenil in zadovoljno pokimal. Starejši cigan se je dvignil, vzel pločevinast pepelnik in pričel hoditi od mize do mize. Nabral je nekaj dinarjev, se vrnil in izročil denar mlajšemu. Lepa ciganka je prisedla k mizi. »Koliko je Alberto?« je vprašala s tihim, nalahno trepetajočim glasom. Alberto je štei, vzdihnil: »Malo je, mamica. Ne vem, če zasluživa nocoj toliko, da si kupiš obleko.« Poslušal sem pogovor, začudil sem se. Torej mati mladega cigana! človek bi skoro ne mogel verjeti. Saj po obrazu bi lepi ciganki človek prisodi! komaj dvajset let! In sin, cigan Alberto, je videti že povsem razvit, mladenič šestnajstih let. Pa vendar mora biti še otrok, deček. Alberto je menda opazil moje začudene poglede. Premotril me je s svojimi žare-čini očmi, se prijazno nasmehnil, da se mu je pokazala vrsta snežnobelih zob in zaprosil: »Gospodine, dajte mi cigareto, prosim!« Ponudil sem dezo. Vsi trije so si zapa-lili cigarete. »Slabo je zdaj na svetu, gospod,« je v mešanici hrvatskih in slovenskih besed iz-pregovorila ciganka. »Bože moj, komaj se preživljamo z godbo. Gramofon in radio sta nam vse prevzela.« »čudim se,« sem poizvedovali, »še tako mlani ste, pa imate že takega sina? In to je vaš mož, ali ne?« sem pokazal na starega cigana. Ciganka je povesila svoje velike, žareče oči. »Ne, gospod; moj oče. Mojega moža so mi ubili financarji v Pirenejih.« »Kje?!« »V Pirenejih, gospod. Seveda ne morete vedeti, kje je to. Daleč je, daleč, tisto gorovje, tam na meji španske dežele.« »Vem — toda kako ste zašli v Španijo?« Ciganka me je pogledala z radovednimi očmi, kakor bi hotela poizvedeti, počemu me to zanima. Cigan oče in Alberto sta medtem uglaševala citre. Lepa Carmen je puhala dim cigarete predse in govorila: »Veste, gospod, mi cigani smo povsod doma, a pravega doma nimamo nikjer; ves svet nam je odprt; kjerkoli nam boljše kaže, tja se napotimo. Naša družina je bila zelo številna, živeli smo v Srbiji. Moja mati in sestre so pomrle med vojno, bratje so se porazgubili vsekrižem po svetu, ostala sva sama z očetom. Pot naju je pripeljala na Špansko. Takrat mi je bilo dvanajst let, pa sem bila že veliko dekle — godno za možitev.« In ciganka se je pri tem koketno za-smejala. »S štirinajstimi leti.c Je nadaljevala »sem se omožila. Lep dečko je bdi moj mož, pravi španjolec. Le poglejte mojega sina, on je živa podoba svojega očeta.« Alberto in cigankin oče sta spet ubirala strune na citrah. To pot je bil na vrsti ognjevit valček. Opazoval sem obraz mladega cigana. Res, pravi južnjaški tip. Temperamentno so dečku plesali prsti po strunah, njegove vroče oči so se večkrat srečale z očmi matere, ki je s ponosom in nepopisno ljubeznijo zrla na svojega sina. »Kaj pa je bil vaš mož?« sem vprašal ciganko. »Cigan!« se je nasmehnila. »Ah, kako je cn igral na gosli in na citre! Tudi talent za godbo je podedoval Alberto po svojem očetu. Moj mož je veliko zaslužil s tihotapstvom tobaka. Ej, tam na španskem cvete ■ taka kupčija! Saj financarji ga niso ustrelili zavoljo tega, ne; moj pokojni Alberto je imel poznanstva in zveze z njimi. Bil je le nesrečen slučaj. Ponoči ga namreč niso prepoznali in so ga imeli za špijona iz mesta Biibao, kjer je takrat divjala revolucija. Mene, mojega sina in očeta so pozneje izgnali čez mejo. In zdaj se ubijamo z godbo po svetu. E, gosoodi-ne, težko je življenje...« Molče sem gledal ciganko, nisem mogel verjeti čudne zgodbe. Stari cigan m Alberto sta končala valček. Zdaj so gostje živahnejše ploskali. Rejeni gospod — bil je lahko mesar ali trgovec — je pristopil k mizi. Ves obraz mu je žarel od zadovoljstva. »Bravo, cigan, bravo! Zaigraj Se. liter vina ti plačam!« Cigan Alberto Je premeril gospoda s bednimi pogledi. »Ne pijem gospod! Igramo samo za denar, ne za pijačo.« Gospodu se Je razširil obraz od začudenja. »Tako? No. enkrat boste naredili izjemo, gospoda? Denarja ni — pijače pa dosti. Natakarica, liter vina za cigane!« Natakarica je prinesla vino. »Zaigrajte, cigani!« se je smejal rejeni gospod. Obrnil se je k ciganki, stegnil roko proti nji: »Saj si lepa, punčka! Greš plesat z menoj?« Ciganka se je umaknila. Alberto je vstal, jezno so mu zaplanv tele oči: ^^ »Gospod, pustite mojo mamo!« »Hahaha!« se je zakrohotal nadležnež, »ta punčka je tvoja mama? Gleite no otroci imajo otroke!« * »Pojdimo!« je siknil Alberto. Stari cigan je vzel svoje citre in vstal od mize. Alberta je prehitel vsiljivi gospod. S težko roko je udaril po strunah, da so zaje-čale in se jih je nekaj potrgalo. »Zaigraj, cigan!« . Alberto je pianil kakor ris, kri mu je bušknUa v lica; z eno roko je pograbil citre in jih stisnil pod pazduho, z drugo pa je pripeljal gospodu krepko zaušnico. Ta se je — vinjen kakor je bil — opo-tekel in robato zaklel. Pod gostilniško lopo je nastal hrup in vrišč. Gostje so vstajali izza miz in se gnetli okoli ciganske trojice. Ciganka je jokala in vlekla sina proč, stari cigan je klel v mešanici različnih jezikov. Stvar se je končala, kakor se običajno končajo taki prizori: stražnik je legitimiral cigane in gospoda. Razlika je bila le ta, da so cigani morali takoj zapustiti zabavišče. gospod pa je še ostal, preklinjal »cigansko sodrgo« in zabavljal vsekrižem. Tisti večer se mi je zagabil ves svet, družba in vse skuoaj Odšel sem zlovoljen domov. Se v sanjah sem videl cigana Alberta: stal je s sklonjeno glavo, v rokah je držal «*itre s potrganimi strunami. Na čelu so se mu zbirale znojne kaplje in so počasi polzele po bledih licih navzdol... Uspela lahkoatletska prireditev Primorja Včeraj se je vršil na igrišču Primorja mednarodni lahkoatletski dvomatch med Pri- morjem in atletiki KAC iz Celovca, ki so ga domači po nesreči izgubili s 66 s 64 točkami—V splošnem so bili doseženi odlični rezultati in sta bila postavljena tudi po en jugosiovenski in koroški rekord Ljubljana, 11. septembra. Danes je imelo ASK Primorje v gosteh odlično lahkoatletsko ekipo KAC iz Celovca, s katero je merilo svoje moči v lahko-atletskem dvomatchu. Gostje so v polni meri opravičili svoj dober glas, ki ga uživajo v avstrijski lahkoatletiki, zlasti z nedavno zmago nad drugo plasiranim avstrijskim klubom »Reichsbundom« z Dunaja. Primorje je nesrečno izgubilo dvomatcb, dasi so se vsi njegovi atleti povzpeli do izredne form« in zmagali v osmih izmed 13 disciplin na dvomatchu. Domači so morali nastopiti proti kompletnim gostom oslabljeni zaradi odsotnosti svojih odličnih atletov, najboljšega slovenskega skakalca v višino Žgnra, odličnega dolgoprogaša Kovačiča in zaradi nastopa bolnega žorge. Doseženi rezultati pričajo o velikem napredku kvalitete atletov Primorja, obenem pa so tudi porok, da bodo na državnem prvenstvu častno zastopali barve naše zapuščene slovenske lahko-atletike. V naslednjem podajamo podrobne rezultate: TeTt 100 m: 1. Skok Ferdo (P), 11.1 sek.; 2. Golob (KAC), 11.3 sek.; 3. Haderer (KAC). 11.5 sek.; 4. Kovačič Alfonz (P) za.centimeter. Veter v desni bok je precej oviraj tekmovalce, zaradi česar je Skokov rezultat odličen in istočasno njegov najboljši v športni karijeri. Skok postaja enakovreden rival Jamnickemu (Hašk), ki je pred enim tednom izenačil v Ljubljani jugosiovenski rekord z rezultatom 11 sek. Stanje točk: P. 5. KAC 4. Skok v višino z zaletom: 1. Marek Evgen CP.), 1.70 m; 2. Egger (KAC), 1.65 m; 3. Russ (KAC), 1.60 m: 4. Putinja (P.), 1.55 metra. Iznenadila je krasna zmaga novinca Mareka, ki je prvič nastopil v tej konkurenci. Primorje je moralo resignirati na dragocene točke zaradi odsotnosti žgura. Stanje točk: P. 10, KAC 8. Tek 1500 m: 1. Leban (KAC), 4:15 in tri petine; 4. Ogrin (P.), 4:26 in štiri petine. žorga je kliub bolezni, ki ga je ovirala, da ni nastopil pozneje v svoji najboljši disciplini v teku 800 m, postavil svoj najboljši dosedanji rezultat, ki je Istočasno najboljši, ki ga je dosedaj dosegel slovenski atlet. Junior Primorja, Ogrin, je iznenadil vse optimiste z i zbornim časom. Stanje točk: P. 13, KAC 14. Skok v daljino z zaletom: 1 Korče Danijel (P.), 6.42 m; 2. Egger (KAC), 6.26 m; 3. Putinja Herman (P.), 6.18 m. Korče pri- haja počasi v formo Dva skoka z malim prestopom sta znašala preko 6.60 m. Stanje točk: P 19, KAC 17. Met diska: 1. Slamič Herman (P) 37.27 metra; 2. Jug V. (P) 35.07 m; 3. Russ (KAC) 33.92 m; 4. Haderer (KAC) 31.18, Slamič prihaja počasi v formo; iznenadil je Jug z izbornim rezultatom. Stanje točk: P 27, KAC 18. Štafeta 4X100 m: 1. Primorje (Kovačič A., Skok. Perovič I., Slapar 44.8; 2. KAC (Golob, Hirtl, Haderer, Hiibscher) 45 sek. Ta štafeta je bila diskvalificirana zaradi prestopa obeh ekip na zadnji predaji. Vrhovni sodnik je odredil ponovitev, ki se je končala enako kot prvič in z istim rezultatom. Odličen rezultat Primorja, ki ga ni razen državne reprezentance dosegla do sedaj še nobena klubska štafeta v Jugoslaviji. Stanje točk: P. 37, KAC 24. Met krogle: 1. Slamič (P) 11.60 m, 2. Russ (KAC) 11.40 m, 3. Marek Ev. (P) 11.25 m, 4. Haderer (KAC) 10.55 m. Tudi tukaj se opaža napredek metalcev Primorja Stanje točk: P 43, KAC 27. Tek 200 m: 1. Skok (P) 22.8 sek. Haderer (KAC) 23 sek. 3. Hirtl (KAC) 24 sek., 4. Cerar (P) 24.3 sek. Odličen rezultat Skoka, ki je edini dosegel rezultat, ki zaostaja za dve dese-tlnkj sekunde za državnim rekordom. Stanje točk: P 48, KAC 31. Tek 400 m: 1. Sussiti (KAC) 52 dve petini, 2. Kuntschitsch (KAC) 53 dve pet., 3. Putinja (P) 54 1 pet., 4. Korče (P) 55 ena pet.. Iznenadil je Korče s svojim slabim ln Putinja s svojim dobrim rezultatom. Zmaga odličnih Celovčanov je bila sigurna. Stanje točk: P 43. KAC 39 Met kopja: 1. Slapar (P) 52.94 m, 2'. Kryza (KAC) 50 : 32 m, 3. Petkovšek (P) 46.60 m; 4. Russ (KAC), 42.80 m. Slapar kot prvi Slovenec vrže kopje čez 50 m ieni niso biM. Edina vrtina jim je bila dobra volja, ki je pač prešibek rekvizit za uspehe in zmago. Malo poteka Spočetka dolgo nd hotelo biti nič vidnega. Slovanovci so pritiskali, za spremembo so tudi Celjani prehajali v nasprotno polovico, ves uspeh obeh strani pa je bilo par kotov, Iz enega teh kotov je nastal prvi in edini gol polčasa; kot je lepo streljalo desno krilo, žoga je priletela Zupancu na roko in se odbila v mrežo, torej avto-gol. V drugem polčasu je Slovan že v uvodnih potezah dosegel nadaljnja dva gola in si s tem zagotovili vsaj zmago. Drugi gol ie zabil Zavrl, zopet iz kota, tretji pa je rezultat ofenzivnih kombinacij in ga je streljal Marchiotti 1. V obojestransko nezanimivi igri dosežeta naipada še po par kotov, nekako sredi polačasa pa izvedejo Celjani lep napad, center pas z desnega krila gre vzporedno mimo gola in Ahtik koma/j še spremeni v zadnjem hipu žogi smer, taJko da zaofcrene mimo slabo pflasi-ranega vratarja, 3:1 za S. V tem hipu so spflahnele vse Slovanove nade, kajti v pičlih dvajsetih minutah bi samo za izenačenje potreboval tri zgoditke. V poslednjih fazah je Marchiotti še nspešen in postavi končni rezultat 4:1. Sodiil je g. Pevalek dobro in objektivno. Med občinstvom, ki ga je le bilo par sto, so imeli Celjani večino; zasidrali so se na tribuni in od tam precej glasno bodrili svoje. Grafika : Svoboda 4:0 (3:0) V predtekmi h glavni tekmi so doživeli Svobodaši majhen debakeJ, v ostalem precej zasluženo. To tekmo je vodil g. Dolina r. Tekme za državno prvenstvo Včerajšnji zmagovalci: BSK, Jngostavfla ta Concordia Včeraj so se pričele ožje državne prvenstvene tekme po cup-siistemn, v katerih sodeluje osem najboiših moštev države, in sficer tri beograjska, tri zagrebška in po eno iz Splita hi Novega Sada. Z včerajšnjimi tremi tekmami, v Beogradu, Novem Sadiu in Zagrebu, se je pričel to-refj drugi in zaključni del državnega prvenstva v nogometu, ki bo morda vendar nekoliko zanimivejši kot je bil v ligah. Moštva z območi-a LNP so to pot zatajila — razen Marlbortu ki se ie nadvse častno boril do konca ta prav za prav zaostal za odločilni dve točki samo po krivdi slabega sodnika — in tako nam sedaj ne preostaja drugega kot od daleč slediti poteku teh najzanimivejših srečanj med najboljšimi nogometnimi moštvi. BSK : Bask 3:1 (1:1) Beograd, 11. sept Prva polovica igre je potekla iepo in izenačeno, v drugem polčasu pa je imel srečo BSK, ki je zabil Še dva gola, dasi je bil tudi Bask nemaren. Bask je imel mnogo lepih pozicij, ki pa so ostale po neverjetni smoli vse neizkoriščene. V ostalem je bila igra — kar je z ozirom na njen značaj razumljivo — mestoma zelo ostra. Zmago so odločili boljši rutine rji. Tekmo je sodil zagrebški sodnik Fabris. Jugoslavija : Vojvodina 5:2 (2:1) Novi Sad, 11. sept Igra je potekla v obliki premoči Jugoslavije, ki je visoko zmago popolnoma zaslužila. Tekmo je sodil subotiški sodmik Kujundžlč. Concordia : Viktorija 3:0 (2:0) Zagreb, 11. sept Pred 1500 gledalci se je končala ta tekma z zasluženo zmago Concordie, ki je bila daleko boljša od nasprotnika. Viktorija je igrala slabše kot običajno in skoraj brez sistema ter skupne igre. Tekmo je sodSl Beograjčan Joksič. Nogomet v Celju Celje, 11. septembra. Olimp (Gaberje) : Sloga (Sevnica 8:0 (4:0) Danes se je vršila na nogometnem igrišču pri Skalni kleti prijateljska nogometna tekma med obema omenjenima kluboma. V živahni igri je zmagal Olimp v razme-ju 8:0 (4:0). Gostje so nudili lepo igro> njihov napad pa je bil neodločen in vratar nesiguren. Sodnik Janezi? je sodil zadovoljivo. Gledalcev je bilo okoli 200. V pred tekmi Je rezerva Atletikov .porazila rezervo Olimpa z 1:0 (0:0). Juniorski turnir SK Ilirije S tekmami za j-unorski pokal SK ITirije, ki so se vršile na praznik in včeraj, je tekmovanje za ta pokal, ki je vzbudilo med klubi mnogo zanimanja, prišlo do pred finala. V zadMjiih .ekmah so bili doseženi še naslednrji rezultati. Mariibor:Želez-nričar 3:1 v Mariboru ter Ilirija I.: Jadran 3:0. Ilirija n.: Svoboda 2:2, im Hermes: Jadran 3:0 v Ljubljani. Situacija v ljubljanski skupini je sedaj nasledmja: 1. Ilirija I. 8 točlk (24:4), 2. Svoboda 8 točk (16:5), 3. Motava 7, 4. Hermes 4, 5. Jadran 2 jn 6. Ilirija JI 1 točko. Ovojni ffinafe med zmagovalcem v Mariboru hi Ljubljani, Ilirijo I. in Mariborom se bo VTŠfh prihodnji dve nedelfli. Ostale nogometne tekme Dima]: Sportklub: Nicholson 3:1 (3:1), WAC:Vieima 2:1 (1:0), FAC:Wacker 3:2 (1:1), Admira:Liibertas 2:0 (0:0), Austria: Hakoah 3:1 (1:0), Rapid:BAC 2:1 (0:0). Berlin: Tenmis-Sorassia : Wacker 10:4 (6:1). Budimpešta; Ferencsvaros : AttiJa 1:0 — Bocskajr : Soroksar 5 : 0. Erlangen: IFC Nflrnberg : FC Erlangen 4 : 0. Praga: Šparta : Kladno 3 : 0 (1 : 0), SK Pteen : Viktorija 0 : 0. min; i. Krevs P 16 : 41 min; 3. Murk (KAC), IS : 40 min. Odsotnost Kovačiča je s-tala Primorje dragoceno točko. Stanje točk: P 58, KAC 56. Štafeta 4X200 m: 1. KAC (Golob, Hirtl, Hiibner, Haderer), 1 : 34 in tri petine, nov koroškj rekord, 2. Primorje (Slamič, Kovačič A., Perovič I., Skok), 1 : 35 in dve petini (nov jugosiovenski rekord). Stanje točk: P 64, KAC 66. Primorje izgubi štafeto in s tem dvo-matoh, zaradi napake v postavi. Za rezervnega tekača, Slamiča, je imelo boljše in odlično nadomestilo v Putinji, Slaparju, Korčetu ali Cerarju, ki bi bili sigurno lahko izenačili naskok Celovčanov. Bila je lepa prireditev z napetimi borbam; v vseh disciplinah ter odličnim.} rezultati. Takšnih (prireditev bi si želeli v bodoče vedno, toda tudi z več gledalci! Lahkoatletski miting ISSK Maribora Maribor, 11. septembra. 1. SSK Maribor je priredil danes dopoldne na igrišču v Ljudskem vrtu lahkoatletski miting za klubovo prvenstvo, v katerem so sodelovali atleti Rapida, Maratona in prireditelja. Tekmovanje se Je razvijalo hitrejše kot običajno, tako da Je bilo tudi za publiko zanimivejše. Splošno so bili doseženi .prav dobri rezultati, in sicer: 1500 m: 1, Gomo! (Mb) 4 : 50 dve pet., 2. Priverš^k (MD) 5 : 04 tri pet., 3. Jeglič (R) 5:10 tri pet Met krogle: 1. Koštomaj (Mb) 10.06,2, Lužndik (Mb) 9.61,3. Jeglič (R) 9.44. 200 m: 1. Gutmajer (Mb) 25.2,2, Ba-oher (Mb) 27.3,3, Starešina (Mb). Skok v višino: 1. Mlekuž (Mb) 1.60,2. Jež (Mb) 1.50,3. Gutmajer (Mb) 1.50. 800 m: 1. Mušič (Mb) 3 : 12.3. 2. Jeglič (R) 2 : 17.2, 3. Gomol (M.b) 2 : 25. Skok v daljino z zaletom: 1. Jež (MTb) 5.83, 2. Perin (Mb) 4.74, 3. Monderer (R) in Gutmajer (Mb) 5.61. 400 m: 1. Bacher (Mb) 1 : 06.2. Gutmajer (Mb) 1 : 06.1, 3. Vuga (Mb) 1:11.4. Met diska: 1. švajger (Mb) 32.93,2 2. Monderer (R) 29.63. 3. Lužnik (Mb) 27.10. 100 m: 1. Gutmajer in Monderer (R) 11.8 (mrtvi tek). 2. Muhleisen (R) 12.4. Štafeta 4X137 m: 1. Maribor 1 : 10, 2. Rapid 1:10.2. Mednarodne plavalne tekme v Mariboru Maribor, 11. septembra. Za zaključek letošnje plavalne sezone so se vršile danes na mariborskem otoku dobro obiskane plavalne tekme, na katerih so sodelovali plavači graškega GAK, ljubljanske Ilirije ter domačega SK Maratona in Sokola. Dasi je bilo popoldne oblačno, je bilo vendar kopališče nabito občinstva, ki je z zanimanjem sledilo napetim borbam. Podrobni rezultati so bili naslednji: 4X50 m prosto: 1. GAK (Tadl, Just, Ditt-mar, Rodiger) 1:59.6, 2. Ilirija (Otruba, Jamnik, Jesih, Frič) 2:06.5, 3. Maraton (Khan, Hartliel, Stopar, Jandl) 2:12.8. 200 m prsno: 1. Parik (GAK) 3:09.6, 2. škapin (Sokol) 3:15.6, 3 Rostaher (Maraton) 3:16.3. Oba Mariborčana sta plavala boljše od letošnjega slovenskega rekorda, 100 m prosto: 1. Frič (I) 1:05,4, 2. Jesih (I) 1:13.3, 3. Hartlieb (Maraton) 1:16.8. Najbolj zanimiva točka dneva, pri kateri je dosegel Frič svoj najboljši čas. Za plavalnimi točkami sta se vršili dve waterpolo-tekmi, in sicer Ilirija : GAK 5:2 (4:1). Lepa in ogorčena borba, v kateri je oslabljena Ilirija zasluženo zmagala Tekmo je sodil Gradčan Dittmar. GAK : Maraton 4:0 (2:0). Mariborčani, ki so nastopili prvič v mednarodni tekmi, so se častno odrezali. Igrali so zelo požrtvovalno in bi bili z večjo rutino lahko dosegli boljši rezultat. Odličen je bil domači vratar, Sodil je g. Cerček iz Ljubljane. Plavalni miting v Novem mestu Novo mesto, 11. septembra. Danes popoldne se je vršila na Krki plavalna tekma novomeških verificiranih in neverificiranih plavačev SK Elana, sodelovala pa je tudi ekipa iz Ljubljane, dočim so plavalci iz Krškega zaradi defekta na avtomobilu žal prišli prepozno. Tekma se je pričela ob 14. in ji je prisostvovalo za Novo mesto zelo veliko število gledalcev. Na 50 m prosto je tekmovalo 6 tekmovalcev, in sicer: 1. Cucek (Elan) 31.7, 2. Fux (Ilirija), 3. Polajnar (Elan). Ker se je plavalo preko Krke, so rezultati slabši kakor pa bi jih plavači dosegli v plavalnem bazenu. Na 100 m prsno je bilo 6 tekmovalcev ter so bili doseženi naslednji uspehi: 1. Hribar (Ilirija) 1:36.1, 2. Morela (Elan), 3 Mervič (Elan). Na 100 metrov prosto so bili trije tekmovalci, ki so plavali tako-le: 1. Fux (Ilirija) 1:12, 2. Lavrenčič (Ilirija) 1:13, 3. ču-ček (Elan) 1:15. Ta točka je bila najbolj zanimiva. Na 100 m hrbtno sta bila dva tekmovalca, ki sta dosegla naslednji uspeh: Lavrič (Ilirija) 1:40.9, Klemenčič (Elan) 1:48. V štafeti 4X50 m je bil končni uspeh naslednji: Ilirija je dosegla v postavi Lavrič, Fux, Hribar in Lavrenčič čas 2:25. štiri petine, drugi pa je bil Elan. Nato so plavali novomeški sub-juniorji, od katerih je dosegel najboljši čas Roman Stepišnik, in sicer 43 sek. V finalni tekmi so sodelovali štirje tekmovalci in je bil prvi Roman Stepišnik v času 43 sek. Tekma je zelo dobro uspela in je le obžalovati, da niso sodelovali tekmovalci iz Krškega. * Na plavalnem dvomatchu GAK (Gradec) : Ilirija, ki se je vršil v soboto zvečer v kopališču Ilirije in o katerem smo — kolikor smo utegnili zaradi pozne ure — kratko poročali v naši nedeljski izdaji, se je proti koncu sporeda vršila še zanimiva točka, dvomatch na 100 m prsno, v katerem so bili doseženi naslednji rezultati: 1. Parik 1:24.6; 2. Asen (oba GAK); 3. Hribar (II.) 1:29.5. V enaki disciplini za iuniorje se je plasiral kot prvi Lavrič z 1:33, za njim je bil Hribar, tretji pa Polajnar z 1:4S.5. Prireditev je v celoti dobro uspela; žal da obe ekipi nista bili kompletni. Tenis Dva meddržavna nastopa v Zagrebu Zagreb, 11. septembra. Danes se je nadaljevalo teniško tekmovanje za pokal Nj. VeL kraljice med reprezentancama Zagreba in Bukarešte. V današnjem doubleu sta zamagala Rumuna Reti in Stanescu nad našim parom Punčec-Pallada 5:7, 6:4. 0:6, 6:3. 6:2. Stanje točk je sedaj 2:1 za Zagreb. Jutri se bodo igrali singK. Zagreb, 11. sept V meddržavnem teniškem turnirju med Avstrijo in Jugoslavijo sta igrala danes Avstrijca Mateifka in Ar-tens proti našima igralcema Schafferiu in Kitkulieviču ter zmagala s 6:3. 6:4. 8:6. Živahen teniški dan v Mariboru Maribor, 11. septembra. ISSK Maribor je absolviral danes dva prijateljska nastooa, in sicer proti ljubljanski Iliriji im SK Celju. Med tem ko je nad Ilirijo zmagal s 5 : 3. se je moral proti Celju zadovoljiti z neodločnim rezultatom 6 : 6. Podrobni rezultati oro+i Iliriji so bili na-slednji: Truden (T), Gašperin (M) 6 : 0, 6 . 4, Fabijan (M), dr. Koželj (I) 6 : I. 6.1; Voglar (M) : Pelan a) 6 : 0. 6 : 2: Mernek (iM) : Zaje (D 6 : 8. 8 : 6, 9 : 7; Pož (M) : Banko (T) 7 : 0 5:0; Mastek (M) : Kaner (7) 5 : 7. 9 : 7 v. o. Dame* Premelč (I) : Babic (M) 6 : 3. 8 : 6; Spo/n (I) : Loos (M) 6 : 0. 6 : 0. Pod/obni rezultati proti Celju so bili nasl^dn':: Gašperin (M) : Toplak (O 4 : 6, 7 : 5, 6 : 3; Fdbija- f.M) : Fopušar (O 8 : 6. 4 : 6. 6:1: Bleiweis (C) : Voglar (M) 6 :2. 6 : 2; ppk Šarmbek (O : Mernek (M) 5 : 7, 7 :5, 6 : 3; Burger (Q : Poš CM) 7 5. 4 : 6, 4 : 2; Sernec (O : Mastek (M) 6 : 2. 4 : 6. 6 : 1; Borlak (O : Loos (M) 6 : 4. 6 : 1. Dame: Hribar (M) : Sernec (C) 7 : 5, 0 : 6. 6 : 1. Double: Toplak-Bleiweis (C) : Gašoertn-Fabian 7 : 5, 2 : 6, 6 : 6, n^to žreb. Kopu-šar-šarmbek (C) : Vogla r-Mešiček 6 : 4, 2 : 6. 6 : 0: Poš-Babič (M) : Sernec-Burger (C) 7 : 9. 9 : 7, 8 : 6: Sernec-Blei-vveis (C) : Hribar-Gašperin (M) 5 : 7, 6 : 1, 6 : 4. Na Rapidovem igrišču so teniški igralci Ilirije nastopili tudi proti Rapidu in lz» gubili 2 : 10. Občnj zbor sekcije zbora nogometnih sodnikov v Ljubljani. V soboto zvečer se je vršil v damskem salonu kavarne »Emone« redni občni zbor sodniške sekcije z običajnim dnevnim redom. Po poročilih funkcionarjev in debati o perečih sodniških vprašanjih je bil izvoljen nov odbor z malimi spremembami starega, in sicer kot načelnik Evg. Betetto, kot tajnik Stane Deržaj in kot blagajnik Al. Mahkovec, v odboru pa sta Mir. Pevalek in Iv. Luke-žič. V nadzorni odbor so bili izvoljeni as. Šneler, dr. Planin sek in Zupan. Sekcija šteje 26 stalnih sodnikov, ki so se občnega zbora udeležili skoraj polnoštevilno. Pokalna hazenska tekma med Ilirijo in Ateno, starima ljubljanskima nasprotnikoma, se je vršila včeraj dopoldne na igrišču Ilirije. Tekma se je po obojestransko slabi in medli igri končala s 5:4 (3:2) za Ilirijo. S to zmago je Ilirija zasedla prvo mesto v pokalni konkurenci^ v kateri pa mora odigrati še tri tekme. Smučarji, pozor! S. K. Ilirija bo priredila 9. oktobra t. L medklubski cross-country na približno 10 km, za vse verificirane člane JZSS za prehodno darilo kip, ki ga brani St. Germovše-k. član S. K. Maratona iz Maribora. — Druga dva bosta prejela lične diplome. Start bo ob 9. dopoldne na teniškem prostoru pod Cefkino-vim gradom, kjer bosta tudi cilj in grade-rofoa. Pozivamo vse smučarje, da pridno trenirijo za to tekmovanje in se že sedaj prijavijo pri g. A. Mahkovcu, kavarna Europa. S. K. Ilirija, smučarska sekcija. Nj. VeL kralj v Niski banji Beograd, 11. sept. p. Nj. Vel. kralj je v spremstvu maršala dvora generala Ace Dimitrijeviča in adjutanta generala Veljkoviča odpotoval v Niško Banjo, kjer bo ostal delj časa. V Nišu je bil kralju prirejen svečan sprejem, in mu je velika množica ljudstva prirejala na vdušene ovaci je. Lepa svečanost narodnega delavstva v Beogradu Beograd. 11. septembra, p. Jugoslovenska delavska zaiednica ie danes razvila svoj prapor. Svečanost je bila zelo lepa ter se je je udeležilo veliko število narodnega delavstva Cerkvene obrede je opravil ameriški metropoli! Mardarije. Člani juaoaloven-ske delavske zajednice so bili oblečeni enojno ter »o imeli modre srajce m modre čepice- Njihov nastop je napravil izredno lep vtis Vsa svečanost je potekla v duhu jugoslovenske nacionalne ideje ter pokazala, da je ta ideja tudi med delavstvom dobila veliko pristašev. 'U» " 1 — Krvava družinska drama v Beogradu Beograd. IT. septembra, p. V Karadjor-djevi ulici se ie danes ddpoldne odigrala krvava družinska drama. V pijanosti »« mesar Dušan Vukosavljevi? iz ljubosumnosti streljal na svojo ženo Evico ter jo smrtno nevarno ranil Prepeljali so jo takoj v bolnico, vendar pa nimajo upanja, da bi ;o ohranili pri življenju. Vukosavljevica so zaprli. Komunistične demonstracije v Budimpešti Budimpešta, 11. septembrp.. p. V predmestju so priredili snoči komunisti velike demonstracije. Okrog 500 delavcev je priredilo pohod v mesto, kjer pa fih te policija ustavila. Iz vrst demonstrantov Je padel prvi strel, nakar ie policija uporabila orožje ter Je bil eden delavec smrtno nevarno ranjen. Število lažje ranjenih ni znano, ker so demonstranti ranjence odvedli s seboj. 48 komunistov je bilo aretiranih. Konferenca v Stresi Stresa, 11. sept g. V gospodarsko-afe-rarai komisiji konference sta imeli obe skupini držav, ki prodajajo, ln one, ki kupujejo, skupno posvetovanje, na katerem sta razpravljali o določitvi razpoložljivih žitnih zalog In o kupni možnosti posameznih držav. Na včerajšnji seji odbora držav kupovalk je predložil Coulondre (Francija) predlog, ki je nekakšen kompromis med francoskim in italijanskim načrtom. Po tem predlogu naj bi se ustanovil skupni fond iz takse, ki bi znesla dve pro mille, zadela izvoz in uvoz vseh evropskih držav ter dosegla v treh letih približno 3 in pol milijarde frankov. Nesreča poljskega letalca Tešin, 11. septembra, g. Letalo poljskega letalskega poročnika Zwlrka, zmagovalca v letošnjem evropskem krožnem poletu, ki se je hotel udeležiti današnjega letalskega mitinga v Pragi, je zašlo na poletu iz Varšave v Prago blizu Tešina v vihar. Močan sunek je treščil letalo ob zemljo, kjer se je popolnoma razbilo. Oba letalca poročnik Zwirko in inž. Vlgura sta bila na mestu mrtva. Naraščajoče zanimanje Angležev za Dalmacijo Split, 10. sept. n. Tukaj se mudi že par dni angleški admiral Osborne. Poveljstvo mornarice mu je stavilo na razpolago jahto naše vojne mornarice »Dubrovko«. Admiral Osborne je zelo navdušen nad pri-rodnimi lepotami našega Primorja ter je v razgovoru z novinarji izjavil, da je Dalmacija sedaj sploh velika moda v angleških krogih. Tudi on bo v odličnih londonskih družbah imel več predavanj o svojih vtisih o Dalmaciji ter bo vsem priporočal poset Dalmacije, ki spada gotovo med najlepše kotičke na svetu. Ustanovitev ameriške delavske stranke Newyork, 10. sept. 5. Voditelj delavskih strokovnih organizacij Griira je izjaviL da bo v najkrajšem času ustanovljena posebna ameriška delavska stranica. V sedanjih Eolitičnih razmerah se je pokazalo, da no-ena izmed obeh vodilnih strank ne more in noče dovolj zaščititi delavskih interesov in je že zaradi tega nastala potreba po lastni stranki. Računajo, da bo nova stranka takoj v začetku dosegla veliko mo£ in vpliv, ker se bo gotovo vseh 13 miliio-■oo? brezposelnih vpisale v nove strank'?. TEDEN DNI FILMA Tauber Je dobil hčerko V novem Tauiberjevem filmu »Simfonija ljubezni« igra zelo važno vlo-eo 7 let staro dekletce Petra UnkeL Na kak način so odkrili to izredno talentirano punčko, naj pripoveduje pisatelj Pred Hildenbrandt: Za vloge odraslih hčerk dobiti .primerne igralke ni nobena posebna težava, toda topot smo morali imeti za novi film Rihar-da Tauberja deklico, staro od 5 do 7 let. Ta stvar pa je že bolj težavna Iskali srno ted*J hčerko. Na mizah so ležali celi kupi slik. Matere so v trumah oblegale naš urad. a kadar gre pri materah za srečo, ponos in bodočnost svojih otrok, potem veste kako so J na kolena, in čiim sta bila sama, se je tudi odtajala ledena skorja strahu okrog Petrinega srca. Petra in Richard Tauiber sta postala najboljša prijatelja. Z odprtimi ustiki je poslušala petje svodega novega >papana«. Ko pa ji je zapel pesmico o mali bebici, katero poje tudi v filmu, je navdušeno skočila k Tauberju, ga objela in obsipala s poljubi. Ni videla ne mamice ne pravega papana, tako je bila vsa v ognju za svojega novega »papana<. Toda Petrini angažma pri filmu še ni bil siguren. Par dni pred pričetkom filmanja je padla tako nesrečno, da si je izbila baš sprednja dva zobčka. Sedaj si predstavljajte, koliko strahu je prestala mati za svoje dete. Prišel je dan, ko so jo pripeljali v atelje. Tautoer se je prijazno zasmejal svoji hčerkici, ona pa je bila v zadregi, ker ni imela sprednjih zob. Ker ni hotela pokazati svoje škrbine, se je zgolj z zaprtimi ustmi malo posmehnila, in to je bilo tako srčikano, da je spet zmagala. Petra je imela res srečo. Poveote mi igralko, ki bi se upala škrbasta na > bojišče«. Petra pa ga je zapustila celo kot zmagovalka. V ateljeju je bila kmalu doma Poznala je vse igralce ki igralke, režiserje in .pomožno osobje, skakljala je povsod okrog kot pravi otrok, najboljša prijateljica pa je bila s svojim filmskim >papanom<, ki ji je moral peti vedno nove pesmice. Tako je torej Petra U,nkel prišla k čilimi in kmalu bomo imeli priliko, dražestno punčko spoznati ta vzljubiti tudi pri nas, ko nam pokažejo najnovejši Tauberjev film, »Simfonija ljubezni«. primeru ne presega zneska 14.000 Din, in za to gažo delajo ves mesec. Pri tem Je čisto vseeno, ali v tem času izdelajo 30 filmov ali pa samo enega. Letna produkcija znaša na Japonskem, kakor rečeno približno kakih tisoč filmov, in to 500 klasičnih in 500 modernih. Igrali ci se v svojih vlogah ne menjavajo. Tisti, ki so nastopili enkrat v klasičnih filmih,' se uporabljajo v takih vlogah dosledno naprej; oni iz modernih filmov ostanejo zaposleni le v takih komadih. Klasične fvlme delajo v prekrasnem starem mestu Kioto moderne pa v Tokiju. Igralci sami izhajajo večji del iz vrst študentov ali brezposelnih Razumljivo je, da so potem takem produkcijski stroški japonskega filma malenkostni nasproti onim ameriškega ali evropskega filma. Kljub veliki produkciji domačih filmov pa uvažajo na Japonskem še sleherno leto kakih 300 inozemskih največ ameriških filmov. Da potrebujejo na Japonskem tako cgromno količino filmov, nam bo jasno, če pomislimo, da igra sleherm, tudi najmanjši japonski podeželski Kino, po dva filma v en?m sporedu Japonci so namreč vajeni po 4 do 5 ur presedeti v kinematografu. Filmske razmere na Japonskem so nasproti našim še zelo primitivne in prav la. hko trdimo, da japonski filmi razvajenemu evropskemu okusu ne bi prijali. SVET V ŠTEVILKAH BIOSKOPOV. Od 61.000 kinematografov je 28.000 zvočnih. I nima akademske izobrazbe, ne mislil. De-" lavčeva žena cesto več misli kakor mož, ki ji v soboto položi nekaj novcev na mizo; ali uradnik, ki prvega izplača svoji ženi gotovo vsoto — ti gotovo ne mislijo toliko kakor njihova neugledna, od nikogar vide-na, od jutra do večera trudeča se žena.« Kxior pozna Masaryka, ve, da bi Lahko na-n , ... .... i X®"-11 še mnogo drugih njegovih izjav, to. ftx,Pr c T ?bja7li7M 6tet'st,'K Hi 50 M?. to naj Gostuje. Saj kdor ima odprte nobcuie Soc,*+v Mrd-rm I oci m nekoliko poštenosti, mora sam pri- znati, da zlasti danes mnogo žen več dela kakor moški, da je predvsem družini žena večja opora kakor mož. Kar se pa tiče erotičnega odnosa med možem in ženo, velja za večino primerov, da moški toliko prejme, kolikor je sposoben nuditi. Kdor se tega zaveda, ne more biti razočaran. pniobčuje Šocietv of Molion Picture Engi neere je od 61.551 kinematografov na svetu le 28.617 opremljenih za zvočne filme, Vsi ostali so še nemi. Natančne številke so: Evropa Zodinj. drH. Lat. Amerika Daljni vzhod Kanada Afrika Bližnja vzhod Zvočni Nemi Skupno 11.217 18.099 29.316 13 500 6500 20.000 1379 4056 5435 1529 3396 4925 705 395 1100 271 419 690 16 69 85 nikakor še ni izpodrinil nemega in da ima tehnika in industrija še ogromno polje za oddajo svojih izdelkov. Žena v sodobnem svetu borbene to pogumne. Vsaka je v svoiem otroku videla ženijaleu igralski talent, filmsko odkritje in nas je hotela z najrav ličnejšimi sredstvi in gostobesednostjo prepričati o tem. Potrebovali smo punčko, im ta de morala biti lepa. če se že otrok uporablja v filmu, mora biti vsaj prvič, drugič in desetič lep. In to je bila mala Petra UnkeL Povabili smo jo in prišla je v SDremstvu očeta, matere, starejše sestre in brata, torej s svojci, ki jo obožujejo. Prvih deset minut je bila v novi družbi nekam boječa in tuja, potem pa se je hitro udomačila in prav nič se ni brigala, kaj se menimo o njej. Bili smo skoraj prepričani, da bo Petra zmagovalki in angažirana. Toda pot k filmu tudi pri otrokih ni lahka. Petra je imela zelo opasno konkurentinjo, zvito lisičko Tu. d i ta je bila lepa jn vrhu tega zelo prebrisana. čim je stopila pred razsodišče in zagledala v nekem naslanjaču v kotu R.lhar-da Tauberja, je razpela ročici in stopajoč proti slavnemu tenoristu zapela s svojim nežnim otroškim glaskom: »Deim ist mein ganzes Herz«, arijo iz Tauberjevega filma, odnosno iz Leharjeve operete »Dežela smehljaja c Ta prizor seveda ni ostal brez učinka. Tauber se je dvignil, se sladko zasmejal in očividno mu je to presenečenje zelo ugajalo. Za malo Petro smo se tedaj upravičeno bali, dokler ni prišel trenutek, ko je tudi ona morala stopiti pred pevca samega. Z malim šopkom vijolic je stopila pred Tauberja, krčevito ga je držala v rokah jn ni ga mogla izipustiti, tako je bila preplašena. S svojimi velikimi lepimi očmi je pogledala svojega >bodočega očeta« in ta pogled je bil odločilen. V njem je bilo toliko topline, da jo je Tauber vzel k sebi Tisoč filmov m nobenega zvezdnika Zanimivosti iz pogovora z znamenitim poznavalcem filmskih razmer na Japonskem. Pojm filma pri nas v Evropi se bistveno razlikuje od enega na Japonskem. V Evropi opažamo navadno pred sleherno premijero neko nervozno pričakovanje in zanimanje, ki se običajno po premijeri pretvori v navdušenje za najbolj priljubljene filmske umetnike. Vsak pese t ni k kinematografa bi najraje svoje ljubljence osebno videl, Jim čestital k uspehu in dobil od njih v spomin kak avtogram. Vsega tega na Japonskem ni. Tam izdelajo na leto kakih 1000 filmov in ne poznajo prav za prav nobenega zvezdnika. Tamkajšnji publiki je čisto vseeno, kdo igra v filmu, poglavitno je, da se igra dobro. Cisto različen je tudi okus japonske filmske publike od našp glede vsebine filma. Na Japonskem gledajo prav radi v kinematografu dogodke iz vsakdanjega življenja, dogodke, © katerih je pisalo __________ dnevno časopisje, če poročajo na primer profesorskih letih, so slutile, da mora ta, po Veliki možje o ženskah Če so moški sami med seboj, radi pričrno govoriti o ženskah. Navadno v omalovažujoči, večkrat tudi v grobi obliki, in to ne samo preprosti, manj' izobraženi moški temveč tudi »fini gospodje«. Vendar se pa nekateri povzpmo do bolj izbranih oblik, kadar govore o »šibkem spolu« in se sklicujejo na minem ie velikih mož: vzgled so -jim Nietzsche, Mobins, Schopenhauer Wei-ninger, Salomon itn drogi. Njih sodbo zanimivo utemeljuje Henrik Hamselma-n.n v svoji knjigi »O občevanju z ženami« (Vom Umeairog mit Frauen); »Kadar greš k ženski, ne .pozabi biča.« Kdo je rekel to? Veliki filozof Nietzsche, k) ga najbrže ni nikdar nobena ženska res-nično ljubila, temveč so ga samo čislale. iNietzsche, morda mož. nezmožen ljubezni. Cutiil se je nasproti ženskam nesigur-nega ker ni mogel nikdar doumeti njihovega bistva. Zato je storil, kakor stori slab dreser z uporno živaljo ali nesroosoben vzgojitelj z živahnim otrokom: vzel je bič m je udaril tem krepkeje, kolikor bolj jasno je spoznali svojo nemoč. Njegov razum, ki je stremil po nedosežnih,"le nekaterim zaoopadljivih višinah, sta spremljali največja nesigumost in neumerje-nost čustvovanja. Razum mu je zasenčil j dušo. Redke žene, ki so se srečale z njegovim duhom že v njegovih dijaških in 116 žen. na 100 mož Najlepši med najlepšimi večji japonski listi o kaki razburljivejši ljubavni tragediji, je na Japonskem navada, da se tak dogodek nekoliko vsebinski predela in že čez nekaj dni gleda lahko japonski obiskovalec kinematografa na platnu, kako junaško sta šla oba zaljubljenca v prostovoljno smrt. Nihče od sorodnikov ničemer vezani duh voditi v najstrašnejšo osamelost, in ta njih slutnja se je pozneje tako grozno uresničila. Naposled si v svoji nesiigurnosti napram ženskam ni znal drugače pomagati, kakor da se je poslužiil n a j p rimiitivn e (Saga nasilnega sredstva. Nietsche je pač slutil »večno žensko«, to- in svojcev ne vidi v takem javnem pred- n1' ga privabljalo kot Goetheja, ki je stavljanju smrti obeh zaljubljencev kake- bil življenju blizu, ki je živel polno živ- cro ---*-----. I jjeinje. Prav to je Nietsoheja zagrenjevalo in ga zavedlo do grobosti. Tudi Schopemhauerja citirajo izobraženi moški glede na ženske. Schopmhauer je bil velikan kot mislec, a pritlikavec v ljubezni. Njegovemu ostremu razumu gotovo ni moglo tuje ostati dejstvo, da ljubezen daje vzpodbudo za duhovno ustvarjanje. Toda njemu se gotovo ni nikdar posrečilo poduhovljenje spola. To, potem dejstvo, da si je zaradi spolne strasti nakopal hudo bolezen, ter slabi odnosa do matere so napravili iz njega asiketa in sovražnika ga nedopustnega vmešavanja v zasebne zadeve, pač pa so se zaradi takega Javnega predstavljanja teh drgodkov samomori in tragedije vseh vrst zelo množili in ministrstvo notranjih zadev je bilo naposled p rimo rano, izdelavo takih filmov prepovedati. Pa ne samo, da ni nikake razlike med igralci — tudi med avtorji in posameznimi režiserji ne delajo Japonci prav nobene razlike. Vsi se smatrajo kot navadni nastavljene! produkcijske tvrdke, prejemajo za svoje delo plačo, ki v nobenem MALI OGLASI MiSE?i *V° "d,kalne- Dosedanji zaključki kažejo tam, kjer so žene volile ločeno od moških, presenetljive rezultate Do-cim eo doslej v tako zvanih zmernih strankah, so se pri zadnjih volitvah boij kakor Ma, prej pridružile radikalnim strankam, i ako so n. pr. v Leipzigu izgubili socijalni uemokratje. ki predstavljajo zmerno "eviet 5000 ženskih, dočim so jih radikalni levičarji komunisti pridobili nad 3000. Kljub temu pa^znaša število socialističnih volilk 80-000 ie bilo socialističnih volilcev samo 70.000.^ Posebno številna je bila volilna udeležba zen pri radikalni desnici, narodnih so- žensk Morda je b* tudi kot izrazit razum- I SSjSe mtf žln mSlV^™ s^človekizrazit egoist, pripravljen in spo- zadnjih voB Sa^vaS L to uŽo 76 im soben v ljubezni samo sprejemati, a niče- žen in le 65.000 mož, torej pride — -sar dati, kajtn on je gledal na žensko ved- 1 ' 1 K no kot na živo bitje brez osebnosti in dur še ter je po tem gledanju tudi ž njo ravnal. Možno je tudi, da žene, katere je on iskal in našel, niso bile sposobne duševno kaj nuditi. Njega je ogenj ljubezni samo opalil ne pa očistil in dvignil. Duševno dozorelih žen se je bal, zato se je maščeval "ČTi strdotanri- četudi v filozofski obliki. Kaže, da je občutil neke vrste naslado v tem. da je bil velik pesimist, ki za-grenjuje tudi drugim ne le svet ljubezni, temveč smisel človeškega življenja vobče.« Dalje izvaja Hanselmamn (im bolj primerno ie. če pustimo moškega govoriti o tem): »Kar povedo preprosti in neizobraženi moški v trdi obliki, to izražajo izobraženi v bolj izbrani formi, toda v obeh primerih je osmova ista: sovražniki žensk so v vseh oblikah in v vseh časih možje, ki so buli užaljeni v svojem samoljubju. Srečali so morda ženske, katerih niso mogli doseči; strah pred porazom je vzrok, sovražnost ali celo maščevanje posledica. Moža z včerajšnjo ali tudi današnjo vzgojo more težko kaj bolj užaliti kakor dvom ali celo omejitev njegove moči, njegovera gospodstva. Nekateri se obnašajo ko lisica, ki ji je grozdje prekislo, drugi pa očitno zabavljajo. Večina sovražnikov žensk pa išče zadoščenje v poveličevanju močnejšega^ spola v družbi enako mislečih ter se zateče v askezo ali v dvojno življenje: na tihem se poslužujejo ženske kot objekta za zabavo, kadar pa nastopajo kot resni možje, se visoko dvignejo nad »šibki spol«. Seveda je na drogi strani tudi mnogo velikih mož, ki so ženo spoštovali, mnogo velikih državnikov, ki brez pridržka pri-■znavjo ženino enakovrednost. Eden od teh, ki je bil s svojo ženo resnično srečen, ki je vedno priznaval, da je od nje mnogo prejel, je Masarvk. Tudi on je filozof, toda njegova filozofija je vedra in življenju blizu: »Mislite resnično, da delavčeva, kmetova, profesorjeva, uradnikova žena,' ki v potu svojega obraza vzgaja pet otrok, pri svojem delu manj misli kakor njen mož, kak suhoparen učenjak — ali tudi ne-suhoparem —, ki se je naučil svoje intelektualne obrti? Ne, biti učenjak, mnogo znati, z glavo služiti — vse to še ni mišljenje. Zato se ne dajmo varati, da bi človek, ki Na peščini v Niči je bila te dni tekma najlepših otrok. Zmagovalca prikazuje naša slika Vsaka beseda 50 par. ta dajanje naslon ali ta Šifro, pa 8 Dia. (1) Natakarico pridno in pošteno, iščem za 15. sept. za večjo go stilno na deželi. Nemščine zmožne imajo prednost. Ponudbe na oglas. odd. »Jutra« pod t Dežela«. 34580-1 2 mlade naučnice tražiim, kreje iuiaju volj« učiti svirati i pevati. Plačami 300 Din mesečno 1 ceiu oskrbn, ša!i«n pnt-ni trošak. Prvmd.be s fo. t>c grafi jom: Dimič, Po^te re-stainte, Novi Se d. 3-4*834 Fanta dr. 15 le* st-arefa sprfj-m-un v z fl^kr- b". Dopise n«i podrnžmVo •Jutra« v Maribora pod šifro »Coderu. 31(W>2-1 Samostojno kuharico p-preijmem k dvem osebam Naslio? v oglasnem od-del ku »Jutra«. 37.208-1 Prodajalko 7>a crett.ifa.nno sprejime F Jimorac. šelenbuirgOTa ulica šit. 1. 37179-1 Vajenca dobrim šodskim spričevalom, sprejme takoj Karo! Fl-o-rja.nč.i-6, elektrotehnično po-dj^tje v Celju Učenko treo^im-o meša-ne^ra blaga spre jim e V. Reš, 'Radeče 34-168-44 Izurjeno pletiljo BD--e.j7re.rn taftoj v »taln-o »l-nabo. Pontudbe na po- ».Infra« v OFu po-1 »Heitiija«. 34897-1 Mlado dekle k"*vt prv^tr e-ž.n.i <-ovTsfn e m-oefi. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 37077-1 Postrežnico m .7 rl-ri vo irn farna X- no spreime™ v Pleteršni-lrovi mlini 36. 37083-1 Prodajalko prvovrstno, za novo otvorieno trgovino z moškimi klobuki Iščem za 1. septembra t. 1. — Pogrol znanje nemščine ln večletna praksa. Ponudbe na osi- odd. »Jutra« pod »ProdaltOka«. 37104-1 Pomočnico u fino delo aprejime modni atol je Fa ni Jager. Kolodvorska milica St. 28/1. Učenca H je dokončal štriri raare-de srednje šoie, sprejime veledrog-e-rij-a. — Prednost imajo oni, ki ma jo nekoliko laitimščiine. FVniiHl-bp pod »Veledrogori.-a« na oglasni oddelek »Jintra«. 34980-44 Brivskega vajenca sprejimetm takoj. Naslcv v ogIaewim oddelku »Jutra« 34820-44 K»to-pi'i v elužlbo kot račetaica v pisami a.!i k -trjKi-n. — Ponudbe na »giasnii .i.iie-lek »Juttra« pod šif.ro »Nastop takoj«. 34936-2 Izvežbana pletilja išče zaipo6lemje. Naslov v ogiaaneim oddeJiku »Jutra« 37100-2 Pouk Oglaai trg. značaja po 1 Din beseda; t® dajanje naslova aH u Šifro 5 Din. — Oglasi socialnega »načajsi pa ^aaka beseda 50 par; a dajanje naslon?« ali *a Šifro pa 8 Din. (g) Latinščino Tussainit-Langenscbeiidt ku piim Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 34788-8 Beseda 1 Din; xa dajanj« na-slova ali sa šifro 5 Din. Dijaki, ki iščejo instrukcije, plačajo vsako besedo 50 parj sa šifro ali x& dajanje naslova 3 Dhi. (4) Avto, moto Vsaka beseda 1 Din: t« dajan je naslov« ali za šifro pa 5 Din. (10) Diplom, filozofka daje inatruikci.je iz matematike im jezikov. Cena miraka. Ponudbe pod »Iz-boren pouk« na oglasni oddelek »Jutra«. 31969-4 Dva osebna avtomobila poceni prodam. Prevzamem tudi hmnrl.no vlogo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jun.r.v« pod šifro »Avto 3706S-.10 Proda* F na>em Ogila« tog. inačaj« po 1 Din beseda; za aa Janjo »aakrv* ali M Sifr« 8 Dia. — Ogiaai socialnega enačaja vsaka beseda 60 par: s« dajanje oa»lova ali m Sitno p» 8 Dio. (6) Vsa-k* tMrntda | 0%o-» »i •» «1» pa S Dia. (17) Gramofon, plošče od 20 Dim — kakor tudi gramofone Gostilno in trgovino oddam v naj-etn na lepem kraju Gorenjsko. Naelov v og'a«nem oddelku »Jutra« pod letovišče. 3499747 Trgovino meš. blaga leipo in veliko, oddain v Prodajalka trg. z mešanim blagom, z večletno službeno dobo želi spremeniti, mesto. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Boljše mesto«. 34756-2 od 300 Dim prodaja »Slst-ger«, A. Volbenk, Aleksandrova St 4 — prehod »Viktorja« palače. 2č>4-6 najem. Ponndbe na oglas, oddelek »Juitra« pnd šifro »Zaslužek«. 371106-17 Trgovino ozir. lokal manjšega ob sega vizam-em v najem. — Takojftnje ponud.be na ogi. oddelek »Juitra« pod šifro »Samo Gorenjsko«. [ Kupim j Tapetnik mlad, priden in vesten, išče službo. — Dopise na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Vesten«. 32842-2 Oglasi trg. enačaja p« 1 Din beseda; t« 4a-joaj« naslova sli n šifro 5 Dwl — Oglasi socialnega značaja vsaka beseda 60 par: n dajanj« naslov« mM is p« 8 Din. (7) Gospodična išče službe gospodinje pri samostojnemu gospodu. — Ponudibe pod šifro »Varčna« na oglasni oddelek »Jutra«. 34987-2 1 Vaška beseda t Dta: I » MiM. d! | m Mfe» ft Um. (39) Žeiezje za štedilnik dobro ohranjeno, kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jmra« pod »Tri«. 34027-7 Gostilno dobno Močo. prodam. Naslov pri podružnici Jutra v Celju. 37236-19 Natakarica dobro izurjena, poštena ie čedna, išče mesto za takoj ali pozneje — najraje v Celju. Cenjene ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod značko »Oosebna pravica«. 37222-2 Frizerski salon za dame ln gospode, dobro vpeljan, dobra točka. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Prodam takoj«. 37199-19 Pisalno mizo dobro ohranjeno kupim takoj. Naslov pove ogl. oddelek »Juitra«. 37086-7 Vsaka beseda 1 Mg. za dajaajs naslova ali za M™ pa S Dia. fl«) Družabnika i^čem za mesarsko obrt. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod Šifro »10.000« 37205-16 Posest Vaška M Ur« pa C Din. (80) 1 DfcK m Hišo aR vilo kupim v Ljubljana aJi na periferijo. Plačam v Dim ali dola.rjUib taikoj. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Dobro plačilo«. 341874-20 Lepo parcelo za vilo, na vogalu Skrabčeve ln Kocenove ulice, prodam po ceni 100 Din za kvadratni meter. Naslov v oglasnem odd. »Jutra«. 34719-20 nonadstropno vilo novo prodam za 200.000 Din na periferiji mesta. Potreben kapital 50.000 Din. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 37075-20 Hišo zamenjam za pekarijo ln nekaj zemljišča. Nahaja se v bližini Bleda. Zamenja se za malo posestvo v bližini LJubljane. Naslov pove ogl. odd. »Jutra«. 37141-20 Trisob. stanovanje I Dijaki in dijakinje komfortno, oddani takoj ali a 1. novembrom. Na- slov pove oglasni oddelek »Jutra«. 371i52-2Q Trisob. stanovanje pajtketira.no, s kopalnico, v L nadstropju oddam t novembrom v Trnovem — Staretova 31. 37200-31 Trisob. stanovanje nasproti bamske uprave oddam. — Dopise na oglasui oddelek »Jutra« pod šifro »Trisobno 45«. 34700-21 Dijaške sobe Vsaka beseda 60 par; m dajanje naslova sil as tihx> 8 Dia. (22) ako si želite res čedm-o sobico 1 elektriko in fimo domačo hramo, z vso oskrbo poceni, vprašajte za naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 34838-22 2 dijaka soetamovalai, v Ht&ik Prulske ki obrtne šole, sprejm-em po zelo nizki ceni v lepo in zračno so bo. Veiita čolnarska 11. 34096-2? Dijaka sprejme po nizki ceni učiteljska družina v oskrbo. — Pomoč pri učenju brezplačna. — Vprašati: Novo mesto - Kandija. grad Šuklje. 3717l?-23 Dva dijaka (-inje) sprejmem na stanovanje im brano. Valjavčeva 19. Trnovo. 3492R22 1 aH 2 dijaka sprejime trgovska drufioa dobro hra.no ali bret, t sredini mesta. Naslov pove oglasni oddelek Jutra. 37161-22 Opremljeno sobo v centru mesta takoj od dam gospodu. Naslov v oglasnem oddelku »JuitTa« 34981-33 Smrt čsl. goslača Česko-ameni šla violinski ■virtuoz Milan Lusk je umrl na posledicah operacije kateri se je podvrgel v Pragi. Pokojnik se je rodil v Chicagu kot otrok čeških rodite-ljcv, fa so ga dali v šolo k Otokarju §ev-ciku. Po dovršenih študijah je nastopa! z lepim uspehom v Evropi ie Ameriki. Med svetovno vojno je Lusk izkazal nešteto uslug nastajajoči češki državi. Prenašal ie kurirska poročila, za kar ga je praška vlada pozneje odlikovala z revolucijsko kolajno. Gospod H rf ielj čedno im sračno sobo z elektriko, parketom io *e!o dobro brano, sploib vso oskrbo pod ceno, naj vpraša z® naslov v ogias. oddelku »JutTa«. 34S37-23 Veliko sobo 2 postelji, oddam takoj ali s 1. oktobrom zakoncema ali dvema gospodoma. Dunajska 29-11, Pr. Kos. 37001-23 2 sobi s shrambo pripravni za lokal ali obrt evemt. stanovanje, oddain z oktobrom v Rožni dolini, cesta JI/7. 34907-23 Vsaka tujaeda 1 j>in: za dajanje nasJcv« affi sa Safro pa 5 Din. (37) Telefon 2059 PREMOG suha drva POGAČNIK Bohoričeva ulica št. S »♦♦♦♦♦♦»♦i ► ♦»»»♦< SLIVE za marmelado, sirove, zrele in SLIVOV-KO nudim po povoljni ceni 11474 Milka R. Vasilič Bosanska Rača. OCI i V S e|e Stanovanje Majhno stanovanje za 205 Dim oddam stranki breo otrok v Stožioah 103. 37004-31 Enosob. stanovanje oddam takoj aJi t oktobrom v Rožni dolini, cesta V/®. 37 IjM-31 Trisob. stanovanje s fcopalraioo, v bližini banske oprav« oddam. Ponudbe na oglasni oddelek »J.iftra« pod šifro »Udobno«. 94701-31 vseh vrst enobarvne in večbarvne izdeluje Jdisarna m 6 ..Oz? Urejuje Davom. Kavljen. izdaja za nonzordj >Jutra« Adoll Ribnikai. 2a Narodno tiskarno cL d. kot dakaraarja Franc Jezer**. Za inseratnl del Je odgovoren Alojz Novak. Val s Ljubljani.