Poitnina platano e gotovini
Posamezno številka S (fin
DELAVSKA ENOTNOST
LETNIK XI, št. 42.	GLASILO SIN DIKATOV SLOVENIJE LJUBLJANA, 10. OKTOBRA 1952
S seje Predsedstva Centralnega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije
POKLICANI SMO SKRBEH
za Oflofnc in liUtcnishf pogoje mmhc mladine
in za to, da se obliku e v niei zdrava delavska razredna zavest
V dneh 30. septembra in 1. oktobra je bila v Beogradu seja Predsedstva Centralnega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije. Na seji so člani predsedstva razpravljali o sodobnih vprašanjih iz dela in življenja delavske mladine, o pojavu brezposelnosti pri nas, o finančnem poslovanju v sindikatih ter o nekaterih drugih tekočih vprašanjih. Na temelju poročil in obširne razprave je predsedstvo osvojilo in naslovilo na vse sindikalne organizacije in vodstva sledeče: Napotila za urejevanje nekaterih sodobnih vprašanj iz življenja in dela delavske mladine, Napotila za urejanje položaja trenutno brezposelnih delavcev in izdalo poseben Poziv
Predsedstvo Centralnega sveta je ugotovilo, da sindikalne organizacije in vodstva niso dovolj aktivno ščitila pravic delavske mladine, niso poznala pogojev, pod katerimi živi, stanja v posameznih šolah in internatih, niti praktičnega pouka v delavnicah in podjetjih. — Za vse te stvari je treba v bodoče poskrbeti. — Najvažnejša dolžnost sindikalnih organizacij ostane pa skrb za oblikovanje razredne zavesti delavske mladine
vsem sindikalnim organizacijam za delo ob priliki volitev v nove družbene, samoupravne organe delavskega upravljanja (Napotila in poziv objavljamo v celoti v naši današnji številki —■ glej stran 6, ostala vprašanja pa bomo razložili v naslednjih številkah').
POZIV SINDIKALNIM ORGANIZACIJAM
pred neposrednim npmiianiem socialnega zavarovanja po Kolektivih
V vrsto ukrepov, ki jih uvajamo v nažl državi za razširitev socialistične demokracije. spada tudi reorganizacija službe socialnega zavarovanja, ki ga prevzamejo izvoljeni predstavniki zavarovancev. S tem bo prepuščena v družbeno upravljanje Še ena važna dejavnost, ki so jo doslej vodili državni organi.
Spričo tega so naše sindikalne organizacije pred novimi težkimi in odgovornimi nalogami. V smislu uredbe o osnovanju Zavoda za socialno zavarovanje volijo sindikalne organizacije pri delu raznih komisij službe socialnega zavarovanja.
Predsedstvo Centralnega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije poziva vse sindikalne organizacije, posebno še mestne in okrajne sindikalne svete, da se do kraja zavzamejo *a dober potek volitev delegatov v skupščine zavoda za socialno zavarovanje tki bodo že ta mesec), pa tudi za to, da bodo volitve organizacijsko in politično dobro pripravljene. Največjo skrb naj posvete množični udeležbi vseh zavarovancev na volitvah in kandidatom, ki bodo kot odgovorni predstavniki zavarovancev načelovali tej pomembni družbeni dejavnosti Predvsem je potrebno, da se vsi delavci in uslužbenci spoznajo s pomenom teh volitev ter z bistvenimi zna cii nosu mi reorganizacije socialnega zavaro-’rauja- Največji uspeh bodo lahko dosegli
s predavanji, konferencami ter članki v dnevnem časopisju in radiu.
Predsedstvo Centralnega sveta poziva vse sindikalne organizacije, kakor tudi delavce in uslužbence, da tudi po volitvah pomagajo organom socialnega zavarovanja, da bo njihovo delo čim boljše in čim pravilnejše. Naša socialistična skupnost daje velikanska denarna sredstva za zdravstveno zaščito oseb. ki so v delovnem odnosu, in sicer v primerih začasne in trajne delovne nespo-
sobnosti. Zaradi tega so ustanove socialnega zavarovanja njihova organizacija in delavnost največjega pomena za ves delavski razred. Sindikalne organizacije morajo biti organizatorji družbene kontrole nad delom organov socialnega zavarovanja. Skratka, biti morajo organizatorji v borbi &a popolno dosego pravic zavarovancev.
Predsedstvo Centralnega sveta poziva vse sindikalne organizacije, da hkrati razvijajo pri delavcih in uslužbencih pravilen odnos do službe socialnega zavarovanja in da se bore proti vsem pojavom zlorabljanja s strani posameznih brezvestnih zavarovancev, ki bodo znabiti poskušali prilastiti sl na neupravičen način denarna sredstva iz fonda, za katerega mnogo prispevajo delovni kolektivi.
Po obsežnosti pravic in dajatev, ki jih imajo in prejemajo zavarovanci socialnega zavarovanja, spada služba našega socialnega zavarovanja v vrsto najnaprednejših na svetu in predstavlja kot taka eno izmed velikih pridobitev naše socialistične izgradnje. Zaradi tega se morajo za obvarovanje in pravilno delo službe socialnega zavarovanja potruditi v prvi vrsti vse naše sindikalne organizacije
Predsedstvo Centralnega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije
iudi v Kočevja se pripravljajo na volitve
Izvolili bodo 27 delegatov. — Volili bodo tudi vajenci. — Na volitve bodo prišli vsi upokojenci in ne le člani društva
Sindikalni svet v Kočevju je sklenil, da bodo volitve v okrajno skupščino Zavoda za socialno zavarovanje 26. oktobra. Volilne komisije so že imenovali. V skupščino bodo izvolili 27 članov. Prvotno so mislili, da bo štela skupščina nekaj manj članov, potem pa so število še povečali na 27, da bodo
S statutom zavodov socialnega zavarovanfa je treba zagotoviti najširšo samoupravo
V Šoštanju so izdelali osnutek statuta
Z reorganizacijo socialnega zavarovanja, ki ga prevzemajo izvoljeni predstavniki zavarovancev, je prepuščena v družbeno upravljanje še ena važna dejavnost, ki so jo doslej vodili državni organi.
Pred okrajnimi sindikalnimi sveti in začasnimi odbori zavodov za socialno zavarovanje sta trenutno dve najvažnejši nalogi: izvesti volitve v skupščino zavodov in izdelava statuta. Priprave za volitve so po vseh okrajih v polnem teku Začasni odbori socialnega zavarovanja pa morajo do volitev pripraviti statut zavoda, ki ga bo sprejela skupščina na svojem prvem zasedanju. S statutom je treba zagotoviti najširšo samoupravo. To je imel v vidu začasni odbor zavoda za socialno zavarovanje v Šoštanju, ki je že izdelal osnutek statuta.
Statut uvodoma določa naloge zavoda, nato obširno razlaga pristojnost posameznih organov zavoda Kot skupščine. upravnega in nadzornega odbora. Posebno poglavje vsebuje določbe o administraciji zavoda in pristojnosti direktorja. Da bi imeli voljeni predstavniki čim boljši pregled nad poslovanjem upravnega aparata, določa statut. da upravni odbor sklepa o vseh zadevah, ki ne bi ovirale rednega in tekočega poslovanja. S tem se zmanjša pristojnost direktorja, ki je le izvrševalec sklepov voljenih organov za voda. zavarovancem pa prepusti odločanje o vseh pomembnejših zadevah. Važno je tudi določilo, da je direktor neposredno odgovoren skupščini za svoje delo.
V posebnem poglavju statuta je urejena disciplinska in materialna odgovornost uslužbencev in predvideva vzgojne kazni za nevednosti in disciplinske prestopke, materialno škodo pa obravnava po načelih civilnega prava.
Socialistična demokracija je v statutu izražena tudi s tem, da statut določa, da lahko ena tretjina zavarovancev - volivcev sama skliče skupščino k zasedanju, če predsednik tega ne bi storil.
kako je z ureditvijo plač na
ŽELEZNICI
Pred nekaj tedni smo objavili članek o tem, da bi bilo treba urediti tudi plače na železnici. Sedaj smo zvedeli, da je Centralni odbor sindikata železničarjev že zbral vse predloge in da je o njih že razpravljal. Svoj predlog je Poslal republiškim odborom v obravnavo. Ko bo republiški odbor Slovenije ta predlog pretresal, bomo o predlogu Centralnega odbora podrobneje porogali.	M. S.
V končnih določbah je upravni odbor pooblaščen, da izdaja potrebna pojasnila k posameznim določbam statuta. Preden bo statut predložen skupščini^ v potrditev, bo o njem razpravljal še okrajni sindikalni svet.
Bojan Volk, Šoštanj
lahko v njej zastopani tudi prosvetni in zdravstveni delavci. Zaradi raztresenega terena bodo volili poleg delavskih svetov še po občinah. Poštarji bodo volili tam, kjer delajo. Določili so tudi že 26 volilnih enot.
Premišljali so, ali so tudi vajenci Upravičeni voliti. V ustavi namreč piše, da do 18. leta nima nihče niti aktivne niti pasivne volilne pravice. V uredbi o volitvah v skupščine zavodov za socialno zavarovanje pa piše, da imajo volilno pravico vsi, zavarovanci. Odločili so se, da bodo tudi vajenci volili v skupščino zavoda za socialno zavarovanje, saj so tudi ti zavarovani. Za upokojence je namreč določilo, da imajo volilno pravico le tisti upokojenci, ki so člani združenja. V Kočevju pa me-
Frančišek Smerdu: Ilegalec. — Del spomenika, ki ga bodo drugi teden odkrili v Ljubljani (v Kidričevi ulici) v spomin sto in sto tisočem požrtvovalnih in nesebičnih nosilcev odpora proti okupatorju in izdajalcem
PIRECNIKOV IVAN SE JE Z MATERJO VRNIL DOMOV
BODI POZDRAVLJEN. NAŠ OTROK V DELAVSKI DOMOVINI
Zmagala je pravica materiBstva
Pirečnikov Ivan se je vrnil domov. Vsem nam je bilo drago, ko smo zvedeli, da ga je rodna mati pripeljala nazaj v rodno domovino. Otrok, ki so ga vzeli materi iz naročja in domovini iz zibeli, je prišel spet med svoje ljudi. Tako je popravljena ena izmed trpkih človeških krivic, ki jih je naš rod preteklo vojno pretrpel v boju za svojo osvoboditev.
Kako smo sprejeli malega Ivana? nijo, da to ne bi bilo prav in bodo 1 Tako, kot zna sprejeti svoje samo res
pustili voliti vse upokojence ne glede na to, če so člani združenja.
S. M.
iskreno čuteče delavsko srce. Naj so to govorili pozdravi, cvetje, darila ali pa tiha veselja tisočerih mladih ljudi,
V vsako delavsko hišo
NAŠ DELAVSKI ČASOPIS
V slovenski delavski hiši je bil bud-niški delavski časopis vedno dobrodošel. To je lepa in napredna navada, na katero smo slovenski delavci lahko ponosni. Nikdar je ne smemo zanemariti. Tako iskreno in požrtvovalno moramo skrbeti za delavski tisk, kot nekdaj! Tudi mlajši zarod moramo naučiti, da bo ponosen na delavski časopis in da ga bo znal prav ceniti!
Člani sindikatov imamo na Slovenskem svoje glasilo »Delavsko enotnost«. Vsi skupaj želimo, da bi ta naš časopis našel pot v vsako delavsko hišo, da bi ga res v vsakem delavskem krogu sprejeli po prijateljsko, res kot svojega glasnika. Zato pa tudi moramo vsak po svoje nekaj napraviti, da se nam uresniči naša želja. Najmanj, kar lahko vsak med nami napravi je to, da naroči ta naš list in da redno prispeva naročnino. Seveda zavednejši tovariši smo poklicani tudi agitirati, to je pridobivati svoje tovariše za to, da naroče časopis. Vsak izmed nas ve, kako uspešen je tovariški nasvet, dobra beseda, za to svetujmo svojim delavskim tovarišem, da tudi oni naroče naše skupno glasilo.
Druga naša velika dolžnost pa je, da pišemo svojemu časopisu o vsem, kar nas delavce zanima. Časopis naj bo nam
Zato, da pokažemo delavci, da posta- ki bodo v ta krog prišli, da bomo iskre-nemo naročniki svojega časopisa, zaradi no skrbeli, da bo naša »Delavska enot-svoje delavske zavesti in svoje prigod- nost« dostojna tega svojega lepega in s nosti organizaciji zato, ker vemo, da plemenitimi tradicijami bogatega imena, nam je potreben lastni časopis. Od nas da bo pravi delavski budniški časopis.
To pa je po našem mnenju tudi najlepša obljuba in izpolnjevati jo, najplemenitejše delo. Pridite, pomagajte nam, čim več nas bo, tem uspešnejša bodo naša prizadevanja!
In še to! Velik del bralcev prejema redno časopis, svoje obveznosti pa ne izpolnjujejo redno. Ne plačujejo naročnine. To povzroča stroške, težave in neprijetnosti čitatelju in vodstvu časopisa. Zato je res najbolj preudarno, Če vsakega prvega v mesecu vsak med nami poravna v podjetju pri zaupniku našega lista (ali pa pri blagajniku podružnice) določeno naročnino in se izognemo vsem tistim neprijetnostim. Ko pa že govorimo o gospodarskem stanju našega lista pa povejmo še to, da nam gre precej tesno. Marsikateri delavski svet, ko preudarja, kako bo porazdelil višek plačnega sklada, bi lahko vsaj en majhen del porabil za to, da bi na tak ali drugačen način podprl naše delavsko glasilo. Prepričani smo, da se bodo člani s takim predlogom strinjali, samih delavcev, članov sindikata je taki PrisPevki pa bodo pomagali časo-
vsem skupaj najboljši prijatelj, ki mu namreč odvisno' kaj napišemo vanj in pisu k še holjšemu prospeh■ poueš vse, kar te teži, kar te veseli, koliko našega časopisa kroži med nami. T° so torej stvari> ki iih ?e vredno kar te zanima, česar ne veš in česar si 5 tem pa n, rečeno, da ne bomo vsi Preu“Oriti v vsakem delavskem krogu želiš. In če bomo vsi pisali, se bomo skupaj ponosni, ko bomo od časa do Prav sedaj, ko vsa naša prizadevanja med seboj še bolj spoznali. Kadar pa časa ugotavljali kako se širi krog na- nosD° posvetilo partijskemu kongresu, se ljudje globlje spoznajo, so še boljši, ročnikov, čitateljev in dopisnikov na- Ali ne b° lepo in dostojno, če bomo še trdnejši, še zvestejši tovariši. Taki šega uSfa Ponosni smo in javno bomo s^-ovenski delavci, člani sindikata, lahko pa si hočemo biti slovenski delavci. povedali, kdo so tisti najskrbnejši med sP°r°čiIi kongresu, da smo se v mnogo To nas je vodilo k temu, da smo se nami, ki najbolj goreče agitirajo ?a naš ve^iem številu kot doslej in bolj skrbno odločili za geslo: v vsako delavsko hišo časopis in ki mu najbolj vestno'dopi-	~	--
naš delavski čosopis, vsak delavec mu bodi prijatelj in svetovalec, vsak delavec bodi agitator zanj.
Ničesar ne obetamo: ne denarnih nagrad, ne dragih oprem, ne zavarovalnih polic našim novim naročnikom, dopisnikom in prijateljem. Zakaj ne!
sujejo. Pohvalili jih bomo in posebno	,la™ SP°T°u} ou
in zveste sodelavce tudi nagra- ye2“°. kongresu. Poklonimo,
pridne dili.
Torej nič »velikega« ne obetamo. Vedar obetamo nekaj vsem svojim
združili okrog svoje »Delavske enotnosti«. Tako sporočilo bi bilo zelo lepo
napravimo
vse, da ga bomo lahko pošteno poklo-
nili!
bralcem, številnim sodelavcem, prija-' vse člane sindikata
Na to tekmo pa poziva vse delavce,
teljem in naši organizaciji, ter vsem,
uredništvo »Delavske enotnosti«
očetov in mater. Iz vseh je privrela ona poštena delavska ljubezen do mladega zaroda, do družine, do materinstva, do pravic, ki jih ima narod do svojega zaroda.
Bodi pozdravljen naš otrok v delavski domovini! Nekje v naših srcih pa je ob vsem toplem, ljubečem razpoloženju, ko pozdravljamo malega Pireč-nika, vendar ostala boleča srd do raznih Clarkov, do vseh onih, ki tako prezirajo delavski rod, da bi mu celo zarod bili pripravljeni iztrebiti in ga vzgojiti za krvave janičarje. Takile 1 Clarki, ki odrekajo materi pravico do svojega lastnega otroka, so namreč idejno navdahnjeni od »svete stolice«. Tam je doma taka mržnja do vsega, kar je delavskega rodu. Toda mi tega nismo pozabili. Danes blagoslavljajo one, ki našim materam odrekajo pravico do lastnih otrok, nekaj let nazaj so blagoslavljali one, ki so pobili stotine otrok. Niso se še posušile solze plakajočih mater! Oni pa blagoslavljajo vse, kar škoduje delavskemu zarodu. V kakšnem in čigavem imenu? Pred leti so govorili, da »komunisti odrekajo staršem pravico do vzgoje otrok« — (okrožnica papeža Pija XI. o brezbožnem komunizmu iz leta 1937), da »zanikujejo tudi vse zakonske nravne in pravne vezi« (istotam), da »po nauku komunizma ni nobene vezi žene z družino in domom« (istotam). Tako, prav tako so pisali in govorili. Danes pa, ko delavski zarod zahteva prav zaradi tega, ker ceni pravico staršev do vzgoje otrok, ker spoštuje zakonske, pravne in naravne vezi in podobno, odrekajo delavskim ljudem pravico do lastnih otrok. To je njihova morala! In proti taki morali ter proti vsem, ki jo zastopajo, čutimo ob veselju, ko se nam je vrnil mali Ivan, neutolažljiv srd. Prav zato, ker ljubimo svoj rod in ker so nam dragocene njegove pravice.
ra
DELOVNI KOLEKTIV GOZDNE MANIPULACIJE V SLOV. KONJICAH ZBIRA DOKUMENTE ZA NOVE DELOVNE KNJIŽICE
Na zadnjem množičnem sestanku delovnega kolektiva Gozdne manipulacije v Slovenskih Konjicah so izvolili komisijo za izdajo delovnih knjižic. Sindikalna podružnica bo pomagala delavcem zbrati vse dokumente o dosedanji zaposlitvi. Delavcem so pojasnili tudi, kakšnega pomena je nova delovna knjižica.
Med drugim so razpravljali tudi o tem, da bi se člani kolektiva naročili na delavski list »Delavsko enotnost« Tisti, ki so se šele sedaj naročili, so povedali, da jim je žal, da se že prej niso naročili. Posebno jim je všeč Obzornik socialističnega dela, ki jim nudi mnogo koristnega za vsakdanje življenje.
BESEDA BRALCEV
drugih organov in zaradi te prakse je bilo k dosedanjim zakonom, uredbam itd. po izidu razmeroma malo pripomb, graje in podobno.
Vsekakor bi bilo napak, če bi nižji organi oblasti, ki se morajo še bolj povezati z ljudstvom v svojem delu, zanemarili prej omenjeno prakso pri izdajanju svojih odredb, odlokov. To bi bil celo korak nazaj od dosedanje prakse in to kljub temu, da so mnoga
(Im širši Krog delavcev nat sodeluje pri izdelavi osnutkov odlokov
Ljudski odbori naj predlože osnutke odlokov, preden jih sprejme skupščina, v razpravo pristojnim sindikalnim vodstvom
Tovariš urednik! V zadnjem času so nekatere skupščine mestnih ljudskih in okrajnih ljudskih odborov, pa tudi že posamezne občine sprejele take odloke, ki so v nasprotju z načeli delavskega upravljanja. Naj navedem samo nekatere primere! MLO Ljubljana je sprejel odlok o obvezni postrežnini. MLO Maribor je pooblastil s posebnim odlokom svoj gospodarski svet, da nastavlja in razrešuje uslužbence v novo ustanovljenem podjetju. Občinski ljudski odbor v Rajndolu je izdal odlok o ob-vezriem 1% samoprispevku od plač delavcev in nameščencev. In podobno.
Ti odloki so bili kasneje seveda ukinjeni.
O čem govore taki primeri? Taki primeri govore o tem, da se pripravljale! odlokov ne posvetujejo v zadostni meri z delovnimi kolektivi, niti ne s sindikalnimi organizacijami.
Že prej je bilo v navadi, da sta zvezni in republiški svet za zakonodajo vse važnejše osnutke zakonov, uredb in celo navodil poslala tudi vodstvom sindikalnih organizacij, da so o osnutkih povedala svoja mnenja, oziroma, da so o njih razvili med članstvom razpravo. Tako so lahko delovni kolektivi in tudi sindikalna vodstva predložila svoje pripombe, predloge za popravke in podobno. Taka zakonodajna praksa je nedvomno zelo demokratična, omogoča delavcem, da slišijo mnenja še
oblastvena pooblastila decentralizirana. Da se to ne bi zgodilo bi bilo priporočati, da tudi organi MLO in OLO pošljejo osnutke odlokov, preden jih izglasuje njihova skupščina, v razpravo pristojnim okrajnim in krajevnim svetom, morda tudi drugim organom. Nedvomno bodo ta vodstva in članstvo na marsikaj opozorilo, marsikaj predlagalo iz življenjske skušnje. Na ta način pa se bodo tudi učili sodelovati v urejevanju splošnih javnih zadev. In še to: organizacije se bodo za odloke, ki so jih same pomagale oblikovati tudi bolj zavzele, da bodo čimprej uresničeni.
Doslej še nisem zasledil, da bi kje tako že delali, če pa so delali, je napak, da niso javnosti povedali.
M. B. Ljubljana
ČUJMO ŠE DRUGO PLAT ZVONA
NE Zfi STANOVANJE, AMPAK ZA POŠTENJE GRE
Upokojenec tovarne dušika tovariš Jožef Ulaga je bil upokojen sredi leta 1950. Ob upokojitvi je bil nastanjen v tovarniškem stanovanju, kjer je imel dvosobno stanovanje.
Tovariš Ulaga pa ima v Mariboru tronadstropno stanovanjsko hišo, v Gregorčičevi ulici s 13 stanovanji in na Dolenjskem (ni mi točno znano, v katerem kraju) prazno hišo ter posestvo, ki mu ga drugi obdelujejo. Kljub vsemu temu pa je tovariš Ulaga, ko je bil upokojen, ljudem, ki so ga vpraševali, če se bo odselil, dejal, da samo v slučaju, če ga bo začela preganjati stanovanjska komisija. V Rušah je velika stanovanjska stiska. Tovarišu Ulagi je to znano, posebej pa je bil obveščen
IN VENDAR JE NEKDO DOLŽAN STVAR POPRAVITI
Občutna škoda na novozgrajenem poslopju bolnice za dojenčke
ker niso popravili strehe in žlebov
Tri mesece sem hodil mimo nove ljub- i prekritje strehe itd. Uprava bolnice za do-Ijanske bolnice za dojenčke po trikrat na jenčke je 17. VI. 1952 poslala Svetu za ko-dan. Vsakokrat sem bil vesel in žalosten. --------------s-
Vesel zato, ker je Ljubljana vendarle enkrat dobila bolnico za dojenčke, žalosten pa, ker sem videl malomarnost, o kateri bi rad povedal nekaj besed. Za čisto navadne stresne žlebe gre. Mogoče boste vprašali, zakaj se že poprej nisem oglasil. Bil sem v vojaški suknji in nikdar nisem imel časa, da bi pokukal v to stavbo. Sam pri sebi pa sem sklenil, da bom prvi dan, ko slečem suknjo, vprašal, kako je s popravilom nove zgradbe.
In res sem se oglasil v bolnici. Povprašal sem hišnika, kdo je upravnik bolnice in da bi rad zvedel, kako to, da še doslej niso popravili žlebov na novi zgradbi, ki jih je poškodoval spomladanski sneg. Tudi hišnik se je razburjal zaradi tega in me napotil k šefu zavoda tov. dr. Anči Tavčar. Tov. dr. Anča Tavčar ^ni je vsa razburjena pripovedovala, da so že neštetokrat telefonirali in ustmeno opozarjali »Megrad« in tudi od govorne ljudi na MLO, naj vendarle najdejo nekje kredit in stavbo popravijo. To sem ji verjel, sam pa sem se tudi prepričal, da so »Megrad« in MLO o nastali škodi že nekajkrat pismeno obvestili in jih prosili. naj stavbo popravijo.
Obšel sem sobe in hodnike. Nova stavba, toda v kakšnem stanju! Dež pronica iz strehe drugega nadstropja in voda že kaplja skozi strop v prvo nadstropje. V sobi. kjer spijo matere, ki dojijo bolne otroke, je dež na sedmih mestih premočil strop. Zidovi so ponekod kar kosmati. Na dvoriščni strani odpada omet s fasade. Okna se težko zapirajo in odpirajo. Barva na vratih in oknih odpada, terazo plošče so od nedavnega dežja še vse vlažne itd. itd.
»Megrad« je nastalo škodo ocenil, tako vsaj piše v enem od dopisov. Skupno škodo je »Megrad« ocenil na okoli en milijon in pol dinarjev. Škodo je povzročil spomladanski sneg. Polovico od tega zneska bodo porabili samo za kleparska dela, četrtino za
munale in gradnje MLO Ljubljana predlog ocenitve škode, povzročene zaradi snega. Svojo zamudo opravičujejo s pojasnilom, da stavba ob okvari*še ni bila prevzeta od uprave zavoda in je bila dolžnost »Megrada« samega, da škodo prijavi, kar je sicer obljubil — a ni izvršil. Še se vrstijo dopisi, ki opozarjajo na škodo, ki gre že v milijone.
Tolefonično sem povprašal na Svet za gradnje in komunale MLO Ljubljana, kdo odgovarja za popravilo stavbe. Odgovorili so mi, tla bo to najbrž investitor, Svet za zdravstvo in socialno politiko. Toda naprej nisem več povpraševal. Najbrž bi naletel na podoben odgovor, kakor so ga že dobili uslužbenci bolnico za dojenčke, ko so opozarjali na popravilo stavbe, češ, še ni kredita. Toda kredit so dobili številni zasebniki. Mar ga res ne more biti, da se popravi nova stavba, ki z vsakim deževnim dnem bolj propada. In ali je to skrb za matere in otroke, ko se zidovi sušijo in vlažni zrak prav gotovo vpliva na zdravstveno stanje vseh, ki so v stavbi, predvsem pa na dojenčke. Pred durmi pa je tudi zima!
Prav rad verjamem vsemu osebju v bolnici za dojenčke od hišnika do tovarišice dr. A n Če Tavčarjeve in sekretarke partijske organizacije, da oni niso krivi za stanje, kakršno je. Opozarjali so in opozarjali, toda — naleteli so na gluha ušesa.	Dore
na sestanku stanovalcev in tudi direktor tovarne se je pogovoril z njim. Po vsem tem je bila Ulagi izročena enomesečna stanovanjska odpoved in na to še petnajstdnevna. Šele potem se je Ulaga malo zdramil. Šel je na stanovanjski urad v Mariboru in prosil, da hišniku v njegovi hiši odpovedo stanovanje, ni pa zahteval sodne odpovedi, dasi ima kot lastnik pravico prednosti pri zasedbi stanovanj. Poleg vsega tega pa tovariš Ulaga čisto »pozablja« svojo hišo na Dolenjskem, kjer bi lahko malo kmetoval in se odpočil. On je rajši v Rušah, kjer s priložnostnimi kleparskimi deli boljše zasluži.
To je pa še druga stran zgodbe, ki jo je tako enostransko in zlonamerno napisal tovariš Ulaga. Tovariš Ulaga ima možnost dobiti stanovanje drugje, v Rušah pa so delavci, njegovi sotova-riši, ki nimajo skoraj da strehe nad glavo. Ti tovariši Ulagi niso mar.
Franc Kukovec
predsednik stanovanjske komisije tovarne dušika
O SLABEM PREDSEDNIKU PODRUŽNICE V LUČAH
Samo nase
in na svoje koristi gleda
V delovnem kolektivu gozdnih delavcev v Lučah ob Savinji imamo kaj slabega predsednika sindikata in delavskega sveta. Samo nase gleda.
Delavci so pri nas razporejeni po akordnih skupinah. Vodja ene take skupine je tudi predsednik sindikalne podružnice. Ta skupina, ki jo on vodi pa dobi vedno najlepši teren za delo in dobiva tudi najpovoljnejše plačilne pogoje. To delavce zelo čudi. Tudi letni dopust je dobil daljši od drugih delavcev, ki delajo pri težjih delih (drugi po 14 dni, on 20 dni.) Največjo nagrado je tudi sebi »priboril«.
Delavci godrnjajo. Čudno pa se mi zdi, zakaj ne zarogovilijo na seji delavskega sveta in ne zahtevajo, da se stvari razjasnijo. Zakaj ga tudi kot predsednika delavskega sveta ne pokličejo na odgovor?
Avgust Prodnik Luče ob Savinji
Na mizo vsaki de/avske družine revijo
SOCIALISTIČNA MISEL
Revija je namenjena vsem delovnim ljudem, zlasti še delavskemu razredu in njegovim »Svobodam«, na katere se bo najtesneje naslanjala.
Pisana bo poljudno in bo obravnavala vsa področja, ki zanimajo znanja in napredka željnega človeka. Prinašala bo članke in razprave iz kulture, gospodarstva, notranje in zunanje politike, objavljala bo napredno prozo in pesmi ter kritiko, spremljala delavstvo v svetu, prosvetno dejavnost društev »Svoboda«, odgovarjala na vprašanja bralcev in podobno. Služila bo poslanstvu delavskega razreda v kulturi in prosveti, krepila socialistično zavest naših delovnih ljudi, ki bodo v njej tudi sami povedali svoje mnenje o najrazličnejših problemih v našem družbenem in kulturno-prosvetnem življenju.
Prva številka revije bo izšla 1. novembra, dalje pa bo izhajala vsak mesec na 48 straneh. — Mesečna naročnina 30, četrtletna 90, polletna 180, celoletna 360 dinarjev. — Revijo naročite čimprej pri Upravi delavske kultarnoprosvetne revije »Socialistična misel«, Ljubljana, Kopitarjeva 2, poštni predal 42, naročnino pa nakažite na tekoči račun »Ljudske pravice« štev. 604-90321-0 pri Narodni banki v Ljubljani z oznako »SM«.
Naročajte svojo kulturnoprosvetno revijo I
I
KAJ NI JASNO DELAVCEM NA GOZDNI MANIPULACIJI V GORNJEM GRADU
Pravilo, da ne bodo delili prel dobička, dokler ne bodo prodali lesa
Kdo je kriv, da niso dobili nakaznic za kurivo?
Sem gozdni delavec in delam pri Gozdni manipulaciji v Gornjem gradu (LIP Nazarje). V našem obratu so me delavci izvolili za predsednika sindikalne podružnice. Sedaj pa so mi nekatere stvari nejasne in prosim, če to, kar vam pišem napišete v naš list »Delavsko enotnost« in če na vprašanja odgovorite.
Najprej zaradi delitve dobička. Pri
nas za prvo polletje še nismo nič delili dobička, čeprav je bilo samo za naš obrat v Gornjem gradu določenih 240 tisoč dinarjev. Jaz sem se zanimal,
TUDI ZA OBČINSKI LJUDSKI ODBOR V KOČEVJU TO VELJA
Od dohodkov iz delovnega razmeria se ne nlačaieio davki
Vi ste dne 12. IX. t 1. objavili članek »Delavčeve plače ne more nihče obdavčevati«. K temu članku bi rad povedal tole:
OB PREUREJANJU TRGOVIN V LJUBLJANI
Ali imamo res toliko denarja, da lahito že daiemo miitione za ornem® In ureditev luksuznih trgovin?
Občinski ljudski odbor v Kočevju je na nekem zboru volivcev izglasoval 1% občinski samoprispevek od plač delavcev in uslužbencev. Ta 1% nekatera podjetja že odtegujejo delavcem in nameščencem in ga plačujejo, nekatera pa še čakajo.
Temeljni zakon o družbenem prispevku in davkih z dne 1. I. 1952 (Urad-
Z ozirom na to zakonito določilo in na vsebino vašega članka so pri nas delavci in uslužbenci prepričani, da je od občinskega ljudskega odbora predpisani davek nezakonit in da se samoprispevek plačuje v nasprotju z zakonitimi določili.
Občinski ljudski odbor v Kočevju
ni list FLRJ z dne 1. I. 1952) v členu | trdi, da mu zakon o ljudskih odborih 4 določa: »Od dohodkov iz delovnega i dovoljuje določevati samoprispevek razmerja se ne plačujejo davki.« I	(Nadaljevanje na 3. str.)
kako je to, pa so mi v pisarni pojasnili, da smo na obratu posekali in spravili iz gozda predvideno količino lesa, da pa ga nismo še prodali. Ves naš les, ki ga posekamo (razen bukovih drv) mi pošljemo na žago v Nazarje v predelavo. Se to so mi povedali v pisarni, da Narodna banka v Šoštanju ni hotela izplačati dobička, ki bi ga moralo dobiti naše podjetje. Pri nas v podjetju ps. smo že vse pripravili, da bi ob tej priliki proslave delili tudi dobiček, pa ni bilo nič. Proslavo smo sicer imeli, toda dobička nismo razdelili. Jaz pa sedaj res ne vem, če je vse to prav ali ni, ali bomo mi sploh kdaj prišli do dobička, če je vse odvisno od žage v Nazarju.
Odgovor: Veš kakor so povsem pravilno povedali v pisarni, ne hi mogli povedati. Cisti dobiček se more deliti samo od izkupička za prodane proizvode, sicer banka ni upravičena izplačati denarja, ker za to podjetje nima kritja. Za gospodarja ni namreč važno samo to, da nekaj proizvede (čeprav je to prvenstveno, ampak mora tudi prodati. Poglejte, kaj pa če bi bil. recimo, les slab in ga ne bi nihče hotel kupitit AH pa recimo, če ga držite predrago, pa ga spet nihče ne kupit Vi ne morete deliti kar naprej že dobiček. Na vse to morate misliti. Seveda sedaj je važno, kako bodo delali na žagi, če bodo slabo delali in počasi, vas lahko oškodujejo Enako je slabo za vas, če si ne boste znali najti pravočasno dobrih'
(Nadaljevanje na 7. strani)
Dragi tovariš urednik!
Zadnje čase Ljubljana močno spreminja svoje lice. Vsak je tega vesel, da bomo dobili dostojno mesto. Toda tudi pri preurejanju je treba preudarno in varčno ravnati. Ce se dobro spomnim, je recimo pred časom MLO v Ljubljani odobril v svojem proračunu kar 12 milijonov dinarjev za graditev enega stranišča, za zgraditev stanovanj pa le 8 milijonov. Nekaj podobnega se mi zdi, je čutiti v zadnjem času z urejanjem ljubljanskih trgovin.
Morda prav tako kot oni, ki preurejajo trgovine, rad vidim lep in dostojno urejen lokal. Zato se strinjam, da je treba naše trgovine malo lepše urediti. Toda vse po pameti I Pri nas v Ljubljani pa se je začelo, mislim, malo preveč »na veliko«. Poglejmo.
Prejšnji mesec so na Cankarjevi cesti odprli trgovino podjetja »DOM«. Prostori so svetli, oprema je najmodernejša, jaz bi rekel že kapriciozna. Stoli in mize se že krivijo in jim bodo morali noge že »okrepiti«. Ta trgovina je po mojem mnenju mnogo bolj podobna salonu kot trgovini. Mirno lahko rečemo, da tako razkošno opremljene trgovine ni niti v Ljubljani, morda niti v vsej Jugoslaviji. Prav tisti dan, ko sem si šel trgovino ogledat, so jo obiskali tudi neki Miinchenčani in pravijo, da tudi pri njih nimajo take trgovine. To jim prav rad verjamem.
Oprema in ureditev te trgovine je stala 2 milijona dinarjev. Plačal pa jih je mestni ljudski odbor. Zvedel sem tudi, iz kakšnih sredstev je dobil mestni ljudski odbor ta denar. Lani so stroške za vsako trgovino planirali. Tako je na primer v središču mesta znašal odstotek režijskih stroškov okrog 2 %,
I v trgovinah v obrobnem mestu pa tudi j do 6 %. Seveda so imeli v središču I mnogo več prometa in so z 2 % laže shajali kot tisti, ki so imeli odobrenih 6 %. Razlike od ostvarjenih in planiranih stroškov pa so odvajali mestnemu ljudskemu odboru, kjer se je nabralo kar precej denarja. Iz teh sredstev so potem začeli opremljati trgovine.
Ze maja so odprli trgovino s tekstilnim blagom v pasaži Nebotičnika. Tudi ta je najmodernejše opremljena. Ta teden pa je podjetje »Josip Kraš« iz Zagreba, verjetno iz svojih sredstev, odprlo trgovino v Čopovi ulici. Malo naprej od nje spet preurejajo neko trgovino. Prav tako pa prezidavajo in urejajo prostore podjetja »Železnina« na Ajdovščini. Vse to precej stane in v nekaterih primerih je tudi oprema pretirano bahava.
Človek se nehote vpraša, kako je to, da v Ljubljani toliko trošimo za opremo in ureditev nekaterih trgovin. Do nekaterih drugih pa smo tako mačehovski, da so kot desetnice, čeprav imajo daleč večji promet. Strinjam se, da morajo biti naši lokali svetli in prostorni, občutek pa imam, da moramo to urejati nekako skladno. Napak bi bilo zaradi bahavosti imeti nekaj trgovskih salonov zato, da se z njimi postavljamo, druge trgovine pa pustiti take, kot so, da se v nekaterih blago kvari, so temne, nehigienske, slabo zavarovane itd. Paziti moramo, da se nam ne zgodi kot kmečkemu dekletu, ki se po mestno našemi. Nekateri pravijo: to moramo napraviti zaradi tujcev. Toda tudi tujci pokukajo v druge trgovine in ne samo v salone. Torej bolj preudarni, manj bahavo!
J. L., Ljubljana
stran ★ io. x. 1952 DELAVSKA ENOTNOST
IZ MEDNARODNE POLITIKE
OB 51. LETNI KONFERENCI LABURISTIČNE STRANKE
UPRAVLJANJE Z NACIONALIZIRANO INDUSTRIJO
SRCE IN SREDIŠČE SOCIALIZMA
je napisal Bevan v svojem članku pred konferenco
Kmalu bo minulo osemdeset let, odkar se je v starodavnih prostorih angleškega parlamenta prvič zaslišal glas delavca poslanca- Že 1857, leta je kandidiral prvi delavec za poslanca Spodnje zbornice, a ni bil izvoljen. 1874. leta pa so izvolili angleški delavci kar dva poslanca v Spodnjo zbornico in od tedaj pa do danes so starodavne dvorane dvorca v \Vestminstru poprišče parlamentarnih bojev med predstavniki delavcev in politik’ nazadnjaških strank. Takrat je bila tudi ustanovljena poleg konservativne in liberalne še delavska stranka (Labour party).
Laburistično stranko so v osemdesetih letih njenega obstoja pretresala huda notranja nasprotja; od nje so odpadle nekatere skupine, priključile so se ji nove, spreminjala je svoj program, kakor je zahteval položaj ali pa skupina, ki si je prilastila vodstvo, sprejela je vse napake Druge internacionale in jih ponesla v Tretjo socialistično internacionalo ter se končno izoblikovala v stranko kakršna je danes. Angleška la buristična stranka je -stranka malih ljudi«. Ona združuje angleški proletariat, drobno meščanstvo in del izobražencev, kar se odraža tudi v njenem programu. Stranka je nekakšna fronta, sestavljena iz sindikatov, zadružnih organizacij in »političnih organizacij gib.nnja* kakor imenujejo krajevne organizacije stranke.
Ob koncu dtuge svetuvne vojne je bilo angleško ljudstvo razočarano nad Churchillovo konservativno vladavino. Zato se j© oklenilo laburistične stranke, ki jih je privabila s svojim najnaprednejšim programom. Na parlamentarnih volitvah 194b leta je labu ristična stranka zmagala. Njen predsednik — Clement Attlee je sestavil vlado, ki je takoj začela izvajati strankin program.
Podržavili so največje industrije veje — v prvi vrsti težko industrijo, uveljavili zelo napredno socialno zaščito, začeli na veliko zidati stanovanjske hiše, skoraj popolnoma so odpravili brezposelnost in zagotovili delavcem večje plače. Vestno so izboljševali gospodarski položaj države in utrjevali trgovske stike z drugimi državami.
Tudi v zunanji politiki je laburistična vlada uveljavila drugačna načela kakor so jih imeli konservativci. Priznala je samostojnost Indiji, Pakistanu, Burmi in še nekaterim kolonialnim deželam, toda k temu so jo prisilila močna narodnoosvobodilna gibanja v teh deželah Priznala je Kitajsko in tudi v Koreji je zavzemala mnogo bolj pomirjevalno stališče, kot pa ameriška vlada. Z vso močjo pa se je oklepala svojih pozicij v Egiptu. Perziji, Malaji in nekaterih državah arabskega sveta ter se prav tako kot nekoč konservativ na vlada, bojevala proti nacionalnim gi banjem v teh deželah
Sicer pa se na sploš no — vsaj v besedah laburistična stranka zavzema za enakopravnost velikih in malih držav in za osvobodi tev dežel iz kolonialnega suženjstva.
Do pred dobrim letom nismo mnogo vedeli o britanskih laburistih. Toda nek dogodek, ki ga je vredno omeniti, je povzročil,
da smo začeli bolje proučevati notranje stanje v tej stranki. Iz vlade Clernenta Attlee-ja je nenadoma izstopil minister za delo Bevan in kmalu za njim je podalo ostavko še nekaj ministrov in visokih državnih urad-nikov. Vzrok je bil sj>or zaradi oboroževanja. Bevan, ki je bil vodja tedaj še slabega levega krila stranke, se je zavzemal za zmanjšanje oboroževanja. Attlee - vodja stranke in vodja zmerne struje v gibanju, pa se_ je zavzemal za precej visok program oboroževanja. Po mnenju vodstva stranke, bi moralo oboroževanje škodovati tudi socialnim pridobil vam angleškega delavstva Temu pa se je Bevan uprl Od tedaj pa vse do danes se bojujejo bevanovci — kakor imenujejo napredno krilo stranke in pristaši
Aneunn bevan
zmerne skupine za prestiž v stranki Vse konference in kongresi laburistov ter sindikalnih organizacij so poprišče hudih bojev med tema dvema strujama In danes lahko ugotovimo, da so v vseh teh bojih zmagovali Bevanovi pristaši.
Na lanskoletnih parlamentarnih volitvah je z zelo majhno večino zmagala konserva-1 tivna stranka. Vzrokov za poraz laburistov je več.
Angleški laburisti sploh nimajo programa stranke za daljše razdobje. To je njihova največja napaka. Vedno so se zadovoljevali le z nekaterimi zahtevami, ki so jih P°* stavijale pred njih dnevne potrebe. Tako je bilo z njimi tudi takrat ko so bili na vladi Izvršili »o precej reform, potem Pa so se znašli v slepi ulici Kam seda j t Vpraševali so se. če so s tem. kar so napravili že izgradili socializem Mnogi si niso vedeli odgovoriti. To ie povzročilo krizo v stranki« ki ie vplivala tudi na množice. Delovno ljudstvo ie bilo brez jasnega političnega programa ki hi se ga oklenilo tn za katerega bi se bojevalo. To je še en vzrok poraza na lanskoletnih volitvah.
So pa še drugi vzroki Mrzlično oboroževanje je precej načelo življenjski položaj angleških delavcev Nekateri opazovalci mislili, da bo Bevan, ki se s tako velikim oboroževanjem ni strinjal, pritegnil nezadovoljneže za seboj (in s tem zopet pridobil glasove za laburiste), toda to se ni zgodilo Vsaj v taki meri ne. kot so pričakovali Kup nerešenih vprašanj na Bližnjem vzhodu (Egipt, Perzija, ki ®o grozila obstoju britanskega imperija, vojna na Koreji in še in še, vse to so dejstva- ki so odprla Churchillu vrata v v1 a do.
Laburistični voditelji so po volitvah tda' vili, da so prostovoljno prepustili vlado konservativcem. Churchill je res prišel na oblast v težavnem času (na njega so se namreč nagrmadila vprašanja, ki i i b nikdar ne ho mogel rešiti) res je tudi da hi vsaka vlada v tem času težko ostala pril juhi jen fl med ljudmi Kdo ve. koliko je potem resnice v izjavah laburistov, da so prostovoljno iz* roči 11 vlado!
Po lanskoletnih volitvah le britansko la-h uri stično gibanje napravilo dobršen napre-dek. Njegovi voditelji so večkrat ugotaf-l.iali, da jim delo v stranki onemogočajo državne dolžnosti. In res so se v šestih letin precej zbirokratizirali Postaiali ®o vse bou voditelji države, kot pa voditelji stranke Ko pa so se znašli v opoziciji je stranka. v kateri je vladalo tedaj precejšnje mrtvilo« kar dobro zaživela. Prvi uspehi so se P°' kazali na zadnjih občinskih volitvah na kB-terih so laburisti d.bili 20 000 glasov več k (H konservativci, po številu me t v občinskih odborih pa so daleč prekosili konservativci
IZ NAŠIH ORGANIZACIJ
Dokažimo,
S kongresov strokovnih sindikatov
OB III. KONGRESU SINDIKATA LESNIH DELAVCEV JUGOSLAVIJE
DELOVNI KOLEKTIVI SO PRIHRANILI ČEZ MILIJARDO DINARJEV
V Djurdjcnovcu na Hrvatskem je te dni zasedal III. kongres sindikata lesnih delavcev Jugoslavije. Kongresu je prisostvovalo okrog 500 delegatov iz vse države.
Delegati so razpravljali o najvažnejših problemih lesne industrije, o delu delavskih svetov in upravnih odborov ter o delovanju sindikalnih podružnic na kulturnem in te-iesnovzgojnem polju. Delavski sveti podjetij lesne industrije so dosegli zelo lepe uspe h e. Samo na Hrvatskem so prihranili več kot 800 milijonov dinarjev, medtem ko je
morala država prejšnja leta plačevati okrog 800 milijonov do ene milijarde dinarjev za planske izgube. V Bosni in Hercegovini so znižali stroške proizvodnje v izkoriščanju gozdov za 700 milijonov dinarjev.
V razpravi so delegati ocenili delo sindikalnih organizacij in povedali, da je še vrsta pomanjkljivosti v delu na ekonomski in ideološko politični vzgoji članstva.
Ob koncu so izvolili novo predsedstvo s tovarišem Josipom Bosnarjem, dosedanjim predsednikom, na čelu.
S III. KONGRESA SINDIKATA PROMETNIH DELAVCEV JUGOSLAVIJE
VEČINA DELAVSKIH SVETOV JE PRAVILNO RAZUMELA SVOJE
NALOGE
V Beogradu je bil od 27. do 28. septembra 111. kongres sindikata prometnih delavcev in uslužbencev Jugoslavije.
Poročilo na kongresu je zajemalo gospo darska vprašanja, kulturnoprosvetpo in idejno politično delo ter skrb sindikalnih organizacij za življenjske in delovne razmere delavcev in uslužbencev. Razpravljali pa so tudi o sodelovanju s sindikalnimi organizacijami izven naše države.
Poročilo pravi, da so sindikalne organizacije pravilno razumele svoje naloge pri vzgoji članstva v razvijanju njihove razredne zavesti in usposabljanju za upravljanje gospodarstva
Tako, tovariši!
Prejšnji teden se je tretjina delovnega kolektiva tovarne perila v Celju naročila na naš delavski list.
Prejšnji teden so imeli v Tovarni perila v Celju zborovanje, na katerem so govorili tudi o svojem delavskem listu »Delavska enotnost«. Na tem zborovanju se je 100 članov kolektiva odločilo, da naroči svoj delavski časopis.
Tako tovariši! Kako jc pa pri vas?
V razpravi, ki je bila zelo živahna, so delegati obsojali nelojalno konkurenco nekaterih podjetij, ki niso prevozniškega značaja, prav tako pa tudi konkurenco privatnikov, ki imajo znatno nižjo stopnjo akumulacije. Precej so razpravljali tudi o idejno političnem in vzgojnem delu, zlasti med člani, ki so oddaljeni od sedeža sindikalne organizacije.
Na kongresu so sprejeli nov statut sindikata prometnih delavcev.
KONGRES SINDIKATA POŠTARJEV BO 27. OKTOBRA V SARAJEVU
Kongres sindikata poštnih delavcev in uslužbencev bo 27. oktobra v Sarajevu. Delegati hod.) poslušali poročilo o delu sindikalnih organizacij med dvema kongresoma, ocenili svoje delo in izvolili novo predsedstvo Centralnega odbora.
SPREMEMBE V IZVRŠNEM ODBORU REPUBLIŠKEGA ODBORA SINDIKATA USNJARJEV
Na zadnji seji predsedstva Republiškega odbora sindikata usnjarjev so sklenili, da ugode želji dosedanjega predsednika tovariša Jožeta Zdešar in j ga razrešijo predsedniške dolžnosti. Tudi dosedanji tajnik tovariš Lojze Povše je zaprosil da oddide v proizvodnjo. Predsedniške posle je prevzel tovariš Ivan Jenič, medtem ko tovariš Povše ostane še naprej član predsedstva. V predsedstvo pa so sklenili vključiti še dva člana in to enega iz tovarne TOKO v Domžalah in drugega iz tovarne »SAVA« v Kranju.
S KONGRESA SINDIKATA GRAFIČNIH DELAVCEV IN USLUŽBENCEV
Kongres predlaga, da bi bil ob sobotah skrajšan delovni čas
Petega oktobra t. I. je začel z delom III. kongres sindikata grafičnih delavcev in uslužbencev Jugoslavije.
Potem, ko so pregledali uspehe, ki so jih dosegli delovni kolektivi grafičnih podjetij, so svoje delo tudi kritično ocenili. Menijo, da je pojmovanje, da je vloga sindikatov v pogojih delavskega upravljanja le na kultu rnoprosvetnem področju, pripeljalo do tega. da so se nekatere sindikalne pod,ružnjce premalo zanimale za položaj delavcev. Nekateri člani delavskih svetov pa menijo, da naj bi vodstvo podjetja prepustili direktorju, ker je izkušenejši, so pa tudi taki, ki vlogo direktorja podcenjujejo.
V razpravi so naglasili potrebo po širšem
ZA KAJ BOMO PORABILI KULTURNO PROSVETNI SKLAD SINDIKALNE PODRUŽNICE
Ne samo za razvedrilo, amoak tudi za to. da sl bomo Sirili svole družbeno obzorje
Večkrat so me že vprašali sindikal- I kako bodo z njim gospodarili. Morda ni odborniki, v kašne namene bi bilo se bo še kdo oglasil in povedal, kako najkoristneje uporabiti kulturnopro- pri njih gospodarijo s temi sredstvi, svetni sklad sindikalnih podružnic. O	G. J.
ideološko političnem delu in ekonomski izobrazbi delavcev. Kongres predlaga, da hi se delovna doba za grafičarje zmanjšala od 35 na 30 let, starostna doba pa od 55 na 50. Poleg tega predlaga tudi. da hi se delovni čas ob sobotah skrajšal za dve uri.
Delegati so predlagali, na bi se delovne norme v bodoče ne računale po učinku na uro, temveč po dinarski vrednosti opravljenega dela.
da smo vredni nasledniki tistih delavcev, ki so v trpljenju in s krvjo utirali slovenskemu delavskemu tisku pot v življenje!
V vsako delavsko hi$o naj pride
DELAVSKA ElOTIOST
IZ DELA SINDIKALNEGA SVETA V TOLMINU
SjndiKalni svel rai pravita e varstvu družite ne ipiovinc
Na sejo sindikalnega sveta so povabili javnega tožilca
Prejšnji mesec je ime] okrajni sindikalni svet v Tolminu sejo, na kateri so razpravljali med drugim tudi o nalogah sindikalnih organizacij pri odkrivanju in preprečevanju kaznivih dejanj v podjetjih. Na sejo so povabili tudi javnega tožilca tovariša dr. Pav-
Poleg tega pa jemljejo v službo tudi take ljudi, ki so bili že večkrat kaznovani, ne da bi se prej posvetovali s sindikalno organizacijo, in jim zopet zaupajo odgovorno delo. Sindikalni odborniki so tildi mnen ja, da vlada med delavci ponekod še strah pred uslužbenci podjetja in da zaradi tegn^ nc
lica, ki je poročal o primerih kraje, prijavljajo napak posameznikov. Čla-poneverb in drugih kaznivih dejanjih j nj delavskih svetov pa ne zahtevajo po podjetjih in ustanovah.
Sindikalni svet j c ugotovil, da so
neurcieno knjigovodstvo, blagajna, skladišče itd. pogostokrat vzroki, da pride do raznih poneverb in tatvin.
poročil in obračunov.
Ta razprava jim je pokazala, da bodo morali v bodoče še bolj kot doslej skrbeti za ideološko politično vzgojo članstva.
Kako skrbe pečovniški rudarji za svoje tovariše
Sindikalna podružnica se zavzema, da bi vzeli na delo tiste, ki so se vrnili
od vojakov
Pred kratkim je sindikalna podružnica rudnika Pečovnik razpravljala o delovni sili. Dogovorili so sc, da se bo-
IZ DELA SINDIKALNE PODRUŽNICE KEMIČNE TOVARNE V CELJU
Dobro so sc lotili ideološke m: oje
Vsak teden bodo imeli po eno predavanje
tem je razpravljal tudi zadnji plenum komunalcev.
Velik del kulturnoprosvetnega sklada uporabijo organizacije kar za razne izlete, ki jih prirejajo za razvedrilo članstva. Pravijo, imamo precej denarja in najboljše ga bomo porabili, če gremo na izlet. Prav bi seveda bilo. če bi pripravili izlet v kakšno tovarno, hidrocentralo ali pa da bi si ogledali kakšne zgodovinske znamenitosti.
Napak bi bilo, če bi mislili, da sem proti izletom. Ne. Prav je. da gremo tudi na izlete. Gre pa za nekaj drugega. Gre za to, da v podružnicah zelo pogosto pozabimo na vzgojno delo sindikatov. Veliko dela imamo s tem v zvezi in zelo prav bi nam prišla tudi sredstva za organizacijo seminarjev, izpopolnitev knjižnic, pomoč delavskim društvom itd. Nekateri sindikalni odborniki še vedno čakajo navodil od vrha iz »višjega foruma« m premišljujejo, koliko presežka plačriega fonda naj bi uporabili v kulturnoprosvetne namene. Na plenumu komunalcev je neki tovariš predlagal, naj bi to določili z uredbo v Uradnem listu. To je seveda v popolnem nasprotju z načeli upravljanja gospodarskih podjetij po delavskih svetih. To se pravi, da bodo morali le sindikalni odborniki in delovni kolektivi sami premisliti, koliko bodo dali v kulturnoprosvetni sklad in
PREKLIC SINDIKALNIH KNJIŽIC
Sindikalno knjižico ie izgubila in jo pi'o-glasa za neveljavno tov. Pepelnak Mira. številka sindikalne knjižice 52615.
mm.ii
Delovni kolektiv Kemične tovarne v Celin je že del.j časa med najboljšimi v Celju. Posebno razgibano je ideološko vzgojno delo. V zadnjem času so imeli več predavanj. Med drugim so razpravljali o reorganizaciji državne uprave, o organizaciji svetov proizvajalcev, član društva ekonomistov pa jim je predaval o temeljih socialističnega gospodarstva. Pred kratkim so se odločili, da bodo priredili vsak teden po eno predavanje, ker so uvideli, da delavci taka predavanja radi obiskujejo.
Naj ob tej priliki povemo tudi to, da so se odločili, da sc bo njihova dramska družina vključila v društvo
»Svoboda« in da so sindikalni odborniki pridobili že več članov za to delavsko društvo.	Mira Z.
do zavzeli za tiste rudarje, ki so prišli od vojakov in ki so bili že prej na rudniku.
Pri tem rudniku je bila navada, da so dali rudarjem le po 12 delovnih dni dopusta. Sedaj so izbrali komisijo, ki ‘naj bi pregledala, koliko časa so posamezni rudarji zaposleni in naj bi predlagala, da se delavcem dopusti povečajo. Predlagali bodo delavskemu svetu, da bi lahko tisti rudarji, ki bi jim komisija določila večji dopust kot 14 dni, lahko to razliko izkoristili še letos.
Jaka T.
Podpisovanje kolektivnih pogodb gre v kranjskem okraja poiasi
Krajevni odbor sindikata obrtnih delavcev v Kranju je skupno s sindikalnim svetom sklical zborovanje sindikalnih odbornikov obrtnih podjetij Do sedaj so podpisane štiri pogodbe in še od teh se le dve izvajata. Obrtna zbornica se je vedno, kadar je bilo treba pomagati, izgovarjala, da ima drugega dela preveč, krajevni odbor pa
je bil zaposlen s tarifnimi pravilniki. Tako delo ni šlo kot bi moralo. Res je sicer, da se delavci pri privatnikih boje s oj ih delodamief in da zaradi tega sami ne zahtevajo, da bi sc kolektivna pogodba čimprej sklenila. Res je pa tudi, da sindik'-1 ’m odbornikom nič kaj preveč ne mudi.	K. F.
VESTI IZ DRUŠTEV »SVOBODE«
DELAVCI IZ HRUŠICE SO RAZVILI PRAPOR SVOJE »SVOBODE«
Slavnostna akademija ob razvitju prapora. — Najbolj delavni člani »Svobode« so bili nagrajeni
DE LAVS KI ČASOPIS
nas delavce uči, organizira, povezuje i n vodi skozi boj e!
Zalo naroti in dopisuj v
DELAVSKO
ENOTNOST
prav vialt tlan sindikata!
»Svoboda« iz Hrušice je najstarejša »Svoboda« v jeseniškem okolišu. Preteklo soboto je slavnostno razvila svoj nov prapor. Ta slovesnost je bila ne le za prosvetne delavce, ampak za ostale prebivalce Hrušice eden naj lepših praznikov. Razvitju novega prapora je sledil bogat program, v katerem so nastopili novoustanovljeni mešani in ženski pevski zbor ter godalni orkester. Pevski zbor, ki ima le nekaj nad 20 pevcev, je nastopil to pot prvič, pa .se je že kar dobro odrezal. Tudi orkester se je dobro predstavil javnosti.
Naslednjega dne je bilo v obnovljeni društveni dvorani odkritje spominske plošče 25 padlim kulturnim delavcem iz Hrušice. Tudi te sloves-
ni a oba mednarodna bloka — Vzhod in Zahod in obenem obtožujejo Sovjetsko zvezo
davni vzroki, da so se množice ponovno stranka nekakšna fronta). Konferenca bi
oklenile laburistom so predvsem: obljube, ki morala sprejeti program laburistične stran- -.............. .. ~	}
so jih konservativci na veliko sejali pred ko v zunanji in notranji politiki še posebej in Amerike, ker »pripravljata novo vojno« volitvami, niso bi>e izpolnjene, laburistična pa razpravljati o odnosu laburistov do brez Zavzemajo se za sprejem Kitajske v Orga stranka pa je stopila pred vo-livce z mnogo poselnosti. oboroževanja in nacionalizacije nizacijo Združenih narodov za mir na Ko jasnejšim programom kot doslej.	Nekateri so pričakovali, da bo letošnja reji in za svetovni mir, nočejo pa pristopiti
V laburistični stranki se danes precej go- konferenca mirno potekla. Na predvečer kon- k Evropski federaciji. V zunanji politiki se vori o programu stranke. Večina je mnenja, ference je imel Izvršni odbor stranke zad- hočejo držati socialističnih načel, nasprotn-da to. kar" so do danes napravili, nikakor njo sejo. no kateri so združili nekaj reso- jejo sodelovanju s Francom zahtevajo, da
ni socializem Zato razpravljajo, kaj bi bilo lucij. nekaj pa so jih sami predlagatelji potrebno narediti, da bi izgradili socializem, interesu miru« umaknili, izglodalo je. da mnogi pa se tud' vprašujejo, kaj pravzaprav so si nasprotniki podali roke. Toda ni bilo Pomeni socializem	. , . lako. .	, ,	. , ...
Nekaj liudi iz vodstva stranke poizkusa Bevan je ze pred konferenco priobčil v najti pot ii slepe ulice. Med njimi je vredno »Tribune« glasilu ki ga urejuje njegova omeniti pvofesoi ia La.sk y ia in Bova na.	žena. članek, v katerem se zavzema za na-
Lasky se na vse načine trudi dokazati, da dal.in jo nacionalizacijo in iskanje novih morajo laburist] sprejeti marksistični pro oblik upravljanja z nacionalizirano indu tram. prilagojen angleškim prilikam in po- strijo. V članku pra\i, da je upravljanje treba m- Ta njegov *rud pa ni žel mnogo z nacionalizirano industrijo »srce in središče uspehov. Večje zmage dosega Bevan s svo- socializma«.
jim stališčem. On namreč trdi. da je vse to. Že prvi dnev< konference so pokazali, da kar so do sedaj napravili šele začetek. Za o nekakšnem »miru« med laburisti ne more-vzerna se za pod ža vi jen je vse industrije, mo govoriti Zu izvršni odbor stranke so Za decentralizacijo državne uprave, obenem Bevanovi pristaši predlagali 6 kandidatov. Pa zahteva delavsko kontrolo nad javno In vseh 6 je bilo izvoljenih. Izvoljen ie bil
Pa zahteva delavsko upravo in industrijo. Bevan pravi, da se v podržavljeni industriji odnos delavcev de dela ni prav v ničemer spremenil. Položaj de lavcev pri zasebniku in v državnem pod.it t ju je popolnoma enak Zatorej je potrebno Postopoma omogočiti d c I a v ce m u p ra v I j a n j e industrije Mišljenja je da je v tem bistvo socializma — Stari la buristični politiki pa sodijo, da je dovolj le razširiti star program stranke Po njihovem so vse večje spremembe nepotrebne.
Vsa ta nasprotja so se očitno pokazala
le eden Attieejev pristaš in še ta je bil na četrtem mestu po »številu glasov. Tako je Bevan odnesel popolno zmago. Ko so je pojavil na govorniškem odru, da bi govoril o brezposelnosti, so ga delegati navdušeno pozdravili. Tedaj se je videlo, da j e Bevan voditelj, ki je našel, ali Pa vsaj nakazal bodočo pot laburističnega gibanja.
r Desno krilo in sredina sta popolnoma po- solucije o ponovnem podrzavl.ien.tu d enači o-r/| gorela Morrison ki ie poznan kot eden naj- nalizirane industrije. Bevanovi pristaš. so / bolj vročekrvnih pristašev desnice je izpa- zahtevali popolno podržu vljenje vse denacio-
se poveča trgovina med Vzhodom in. Zahodom in obsojajo vsako uporabe sile. ki bi Vzhodno Evropo od figa la izpod sovjetskega vpliva Zaskrbljeni so tudi zaradi oživljanja nacizma v Nemčiji in zahtevajo, naj se Kruppu ne da odškod uina za zaplenjeno premoženje.
V notranji politiki -e zavzema lahuristič na stranka zn podr življenje velike in 1 ust rije, brezplačno zdravniško službo, nad zorstvo nad dobički in cenami, večjo udeležbo delavcev pri vodstvu" podjetij in državno podporo za prehrano prebivalstva.
Precej oster hoj se je razvnel okrog re-
Herbert Morrison
•lel iz izvršnega odbora
nalizirane industrije in zaplembo dobičkov
Res Bevan s tem šeni dosegel zmago, ki hi lastnikov te industrije. Attice pa se s svo-histveno vplivala na politiku laburistov. V jimi pristaši ni strinjaj s tem predlogom izvršnem odboru imajo večino predstavniki Attleeja so podprli tudi sindikalni voditelji
večino .
sindikatov, ženskih in zadružnih organizacij, ki so tja imenovani od svojih organizacij
Ch meni .Ulice
Sprejeta je bila resolucija, ki obsoja dena-
..... lJt.	cionalizacijo in, zahteva ponovno naeionali-
Toda te volit ve jasno govore, da je Bevanova zaci.jo industrije. Dobičke pa so At tl c e in
’	.............. '	* • • sindikati velikodušno prepustili kapitalistom.
Konferenci je bila predložena tudi resolucija, ki zahteva naj se laburisti poslužujejo vseh st red štev. da bi takoj vrgli konservativno vlado. To zahtevo je večina delegatov
skupina mnogo bolj priljubljena med labu rističnimi člani kakor pa katera koli skupina starih politikov.
Kmalu po izvolitvi Bevanovi h pri sta še \ v Izvršni odbor je vodja sindikata transport- ,,	-	- ;.
nih delavcev v imenu sindikalnih voditeljev odbila Prav tako je bil odbit predlog o
nedavni letni konferenci laburistične ostro napadel Dejanovo skupino, češ — vi znižanju oborožitve, k1 £a je iznesel smdi stranke. Pa kon Hrenca je potekala v zna ste organizirali opozicijo, vi si hočete pri- L"uf fro'r‘”fiL"lh	” Vufp,'nm imr
ni e nju fki jev nit«! Bevanovo levico in Attlee- svoji t i vodstvo mi pa bomo proti vam poje v0 sredino ki je uspela pridobiti na svojo slavili protiutež — svojo organizacijo. Sicer stran preče- sindikalnih voditeljev.	ni javno imenoval Bevana. toda iz vsega kai
Konferenca je imela med drugim nalogo je povedal, se da razumeti, da se bodo sin izbrati 7 članov izvršnega odbora stranke d i kali upi li vsem poskusom Bevana da hi
(Izvršni odbor stranke izberejo namreč ta sprejeli vodstvo stranke v svoje roke. Težko Bevan resen kandidat za mesto predsednika kole: 7 jih izvoli letna konferenca. 12 jih pa je reči. če bodo v tem tudi uspeli.	nove laburistične vlade. Danes ne moremo
imenujejo sindikat«, 5 ženske organizacije. Resolucija o zunanji politiki laburistov točno predvidevati, kako in ka.i bo v hodo-2 zadružne organizacije, vodja stranke ki je bila sprejeta na konferenci, predstavlja če. Vemo le to. da je Bevan krenil smelo Attlee in glavni blagajnik pa avtomatično nekakšen kompromis med strankino desnico na pot uspešne politike Ne vemo pa .še. če Prideta v Izvršni odbor. Že po sestavi Iz in levico V njej .se zavzemajo laburisti za bo Bevan znal in mogel smelo hoditi po tej tfšuega odbora se vidi, da je laburistična obstoj takozvane »tretje sile«, ki bi pozni- poti naprej.	16
kat trgovskih nameščencev, v katerem ima Bevan večino.
Če ob koncu ocenjujemo zmage in poraze, potem lahko ugotovimo, da je zmag več kot porazov. Letošnja konferenca je pokazala, da bo na bodočih parlamentarnih volitvah
nosti se je udeležilo lepo število delavcev iz Hrušice in Jesenic.
Delavsko prosvetno društvo »Svoboda« iz Hrušice, ki združuje predvsem delavce jeseniške železniške postaje in kurilnice, zasluži vse priznanje, saj je najbrž prva »Svoboda«, ki je v tako kratkem času svojega obstoja že razvila nov društveni prapor. Predsednik frontnega odbora je na slavnosti pohvalil najbolj delovne člane »Svobode« in jim izročil knjižne nagrade.
Polde Ulaga
JESENIŠKO »SVOBODO«
SO OBISKALI
Pred kratkim so obiskali jeseniško »Svobodo« tovariši iz Centralnega sveta iz Beograda in tovariši iz Republiškega sveta iz Zagreba. Na skupnem sindikalnem sestanku okrajnega sindikalnega sveta, partijske organizacije in društvenega odbora »Svobode« so pretresali nekatera vprašanja iz dela tega delavskega društva. Prepričani smo. da so dobili jasno sliko o delu jeseniške »Svobode«, ki šteje danes že 800 članov.	Z. R.
Pravijo, da ne bodo prej delili dobička, dokler ne bodo prodali lesa
(Nadaljevanje z 2. strani) kupcev. Tudi če hi vi slabo sekali, malo mamo spravljali les in če ne hi izpolnjevali predvidenih pogojev, se vaiu bi pri prodaji poznalo To so stvari, o katerih se morate temeljito pogovoriti na sejah delavskega sveta. Od vseh teh pa je odvisna tudi de lite v dobička
Sedaj pa še, kar se tiče bonov za drva, oziroma nakaznice. Na obratu v Gornjem gradu in je še do sedaj nismo dobili. Pravijo nam, da je to zakrivil LIP v Nazarjib, ker niso pravočasno poslali seznama delavcev na okraj v Šoštanj. Zvedeli smo, da pa so na obratu v Ljubnem, ki je tudi v našem podjetju, nakaznice dobili, toda samo nekateri poročeni. Izdal jim jih je občinski ljudski odbor v Ljubnem.
Tomaž Černevšek.
Nova Štifta
Odgovor: O tej stvari se boste morali temeljito pogovoriti v podjetju. Najprej morate ugotoviti, kdo je opravičen preje mati nakaznice Druga stvar, ki jo morate pod vzeti, je ta. da ugotovite kako so sploh lclili pri vas nakaznice (na terenu ali pri podjetju i in kdo je biI dolžan, da jih za h te v a Ko boste to ugotovili, pa boste spo znali tudi kdo je napravil napako. Kdor pa ie napravil napako, odgovarja tudi mate rial no zanjo, to se pravi, je dolžan povrniti škodo.
SE BODO TUDI NA VRHNIKI ZGANILI?
Na Vrhniki že dalj časa razpravljajo o tem, kako bi ustanovili delavsko prosvetno društvo »Svoboda«. Toda stvar ni in ni hotela kreniti iz mrtve točke. No, in na koncu so prišli do prepričanja, da so se vse priprave ustavile pri sindikalnem svetu. Pred kratkim so si izvolili nov sindikalni svet in upajo, da bo tudi na Vrhniki »Svoboda« kmalu zaživela. P. T.
Proslava 25: obletnice razvitja prapora v Mežici
Kakor drugod po naši republiki Sloveniji, je tudi v mežiškem revirju misel o ponovni ustanovitvi »Svobode« zajela širše sloje delavskega razreda in napredne inteligence. Da pa bomo res sledili smernicam, ki jih je sprejel kongres v Trbovljah, se bo mežiška »Svoboda« prvič predstavila svojim somišljenikom s proslavo 25. obletnice razvitja prapora, združeno s kulturnim programom, dne 18. oktobra 1952 v Narodnem domu v Mežici. Skušali bomo sestaviti program, ki bo dostojen delavskega razreda in današnje stvarnosti. — Obenem smo sklenili, da bo vsa proslava v počastitev VI. kongresa KPJ.
Delavsko kulturno društvo »Svoboda«, Mežica
Od dohodkov iz delovnega razmerja se ne plačujejo davki
(Nadaljevanje * 2 strani)
Da bi si stvari enkrat razjasnili, prosim za vaše mnenje.
Jože Hočevar, bančni uslužbenet Kočevje
Pripomba uredništva Za nas je vsekakor merodajno določilo zakona o družbenem prispevku in davkih, ki izrecno prepoveduje kakršno koli obdavčevanje dohodkov, ki izhajajo iz delovnega razmerja. To določilo je obvezno za vse in kdor se ga ne pridržuje, krši zakonita določila. Res je, da splošni zakon o ljudskih odborih (Uradni list FLRJ štev 22 iz leta 1952) v 14. členu, 3. odstavek, dovoljuje občinskim ljudskim odborom da uvedejo občinski samoprispevek toda ne na »ta način, da obdavčijo redne prejemke, ki izhajajo iz delovnega, razmerja delavcev in uslužbencev. V kolikor to določilo o občinskem samoprispevku nima še potrebnih obveznih tolmačenj (kako, iz kakšnih virov in v kakšni obliki naj ga pobirajo občinski odbori) je treba zahtevati tako tolmačenje ne pa izbrati nezakonito pot. Mi smo torej mnenja, da v tem primeru postopa občinski ljudski odbor v Kočevju nezakonito.	Uredništvo
O higiensko-tehnični zaščiti tekstilnega delavca
Nobena nesreča se mi ne more pripetili
če sem pri delu previden in oprezen in če živim vzorno in zdravo
Kako se varujemo pri strojih V tekstilni tovarni je delovni človek zaposlen pri najrazličnejšem opravilu. Tam delajo: pomožni delavec, snažilec. šofer, mehanik, jermenar	kurjač, strojnik, elektri-
čar, valjčkar, osnovni predelovalec surovin, čistilec, česal ec. predilec, navijalec, sukančar, tkalec, vezalec. pletilec, barvar, belilec, oplemenitelj, skladiščnik, odpremenjalec bla ga itd. Med tekstilci je 75n/o ženskega delavstva. Večina delovnih moči je zaposlenih pri najrazličnejših strojih. Kjer so stroji, je tudi veliko nesreč, če transmisije, zobovje, kolesa, valji in drugi gibljivi deli strojev niso pravilno zaščiteni in če delavstvo samo ni pazljivo in ne uporablja varnostnih naprav. Da imamo pri tekstilnih strojih še vedno precej delovnih nezgod, je velika krivda prav v tem, ker so stroje morali postaviti v poslopja, ki niso bila zgrajena nalašč za tekstilno tovarne. Tako stoje stroji ponekod ra lesenih medstropjih, ki se tresejo. če stroj dela Tresenje statev in tkal. nega stroja lahko povzroči, da čolniček izskoči. Čolniček prileti iz stoja s tako silo. da mimoidočega delavca lahko občutno rani ali ga celo smrtno poškoduje. Zaradi tega morajo imeti tkalni stroji dovolj velike in dovolj močne stranske mreže, ki pa tkalca seveda ne smejo jvirati pri delu na stroju-Najbolje se zavarujemo, da čolniček ne izskoči, če poskrbimo, da stoji tkalni stroj na res trdnih tleh in da vedno pravilno deluje.
Tla v bližini strojev ne smejo biti gladka in spolzka Pri delu delavcu spodrsne in v hipu je med strojem ali pod njim. Kjer je veliko prometa, postanejo lesena tla hitro spolzka. Ravno tako spolzko je zaradi odpadkov tudi ’’ konopljarni in zaradi vlage v barvarni, belilnici in apreturi (apretura p končna obdelava kake tkanine, preje, kože itd., preden gre v promet). Najprimernejša tla so iz ksilolita ali pa asfalta-
Velika nevarnost pri pogonu strojev je transmisijsko jermenje, ki ga je posebno mnogo pri vodnem, parnem in plinskem pogonu motorjev Na srečo si električni pogon utira zmagovito pot tudi v tekstilni industriji in bu v prihodnje odpadlo mnogo trassmisijskega jermenja, z njim vred pa
/ _ T
Fr. Slana: Pri stroju
tudi številne nevarnosti in nezgode. Kjer koli je pogonsko jermenje morajo biti dovolj varne zaščitne naprave. Namešča in popravlja na naj transmisijsko jermenje vedno in povsod edinole strokovno ali dobro pri učeno osebje
Mnogo valjčkov in valjev ima stroj za lomljenje lanenih stebelc. Streže mu delavec, ki lan s prostimi rokami podaja v valje Da z rokami ne pride mednje, mora imeti pred seboj najmanj 80 cm široko polico ali kak zaščitni valjček lahko pa tudi mrežo, tako da z roko ne more seči preblizu valjev Če se pa lan začne motati okrog valjev in ti ne delujejo več pravilno, delavec ne sme Čistiti stroja s prosto roko niti ne s kavljasto ročico, dokler je stroj v pogonu. V vsakem primeru mora stroj ustaviti in Šele nato z orodjem očistiti vaije. Najprimernejše so za to opravilo ploščate klešče. Tudi na drugi strani stroja, kjer prihaja iz stroja natrt lan, mora pomagati delavec. Tudi tu so valji in tudi ti morajo hiti zaščiteni, da se jim delavec ne približa preveč, dokler je stroj v pogonu. Ce strežeta stroju dva delavca, se pri velikem stroju zaradi ropota le težko sporazumeta. Stroj lahko ustavita oba Pognati pa ga sme samo delavec na sprednji strani stroja in šele ko se prepriča, da drugi delavec ne dela več med valji in ko mu ta da znak. da stroj lahko požene. Najmodernejši stroji imajo napravo, ki sama v trenutku ustavi stroj, kakor hitro se delavec z rokami preveč približa valjem ali pa se preveč nagne nad podajalno polico.
Manj nevaren je stroj za vitlanje, ki lanena vlakna loči od lesnih ostankov ovojnic. Pri nekaterih takih strojih mora odpadke odstranjevati delavec. Vedno pa mora stroj najprej ustaviti in šele nato pobrati pod njim nakopičene odpadke. Novejši stroji imajo spodaj jašek, kamor velik sesalnik izsesava lesne ostanke in jih po ceveh spravlja v kurilnico
V oddelku za česanje lanenih vlaken delajo delavci ali na ročnih napravah ali pa na strojih Povsod so igle in nepazljiv de lavec se pogosto zbode Potrebno je naglasiti, da moramo tudi najmanjše ranice pravilno negovati in obvezati Z^to morajo obvozila biti blizu, tla si delavec ne povije rane kar z nečistimi rastlinskimi vlakni, ki jih predeluje.
Pri osnovni predelavi konoplje je predolga vlakna treba skrajšati s trganjem na primitivnem stroju Važno je- da se ta stroj lahko v trenutku ustavi z nogo, če bi delavcu prsti zašli med omotano konopljo-Pri modernejšem stroju za trganje in rezanje konoplje pa mora delavec, ko stroj obstane, počakati še, da se ustavijo tudi vrteče se okrogle plošče preden dvigne zaščitno napravo Sele ko stroj popolnoma miruje ga lahko začne čistiti.
Bombaž, umetna svila in volna pridejo za osnovno pripravljanje v udarjalni stroj Delavci pr njem premalo pazijo, ali je pokrov zanesljivo zaprt ali ne. Tudi odprtina za čiščenje mora biti med pogonom dovolj zaklopi jena	Važno je nadalje pri
vseh strojih, ki imajo bobne, da se zavarujejo s takšnimi pokrovi, ki jih ni mogoče odstraniti, dokler stroj ne miruje popolnoma Nekateri strou imajo naprave za hitro za viranje. da se prihrani čas. Ker nastajajo v bobnih tudi eksplozije, morajo biti bobni iz dovoTj trdega materiala, da delavstvo ni v nevarnosti. Tudi kjer se navija volna na valje, lahko pride delavec z roko med valje Dobro je. če vato pritiska na valje klinasta deščica. Najbolje pa je to urejeno pri stro jih ki navijanje opravljajo sami.
Pri tkalnem stroju sel faktorju (selfakt-or. stroj za avtomatično predenje fine preje) kjer samodelno tkejo sem in tja pomika joči se vozički na tračnicah, naj se delavec čim manj zadržuje med vozički in statvami Te morajo biti človeku do prsi visoko ogra jene, da ne ogrožajo mimoidočih. Vsa nevarna mesta zobat h koles naj bodo varno zaščitena. Za popravilo in čiščenje je treba brezpogojno sneti glavni jermen.
Vse velike stroje naj delavstvo čisti vedno le. ko stroji mirujejo, čistilec naj ima metle z dolgimi držaji. Čistilne lopate naj pomikajo s posebno, v ta namen določeno pripravo Najmanj nevarno je čiščenje s sesalniki Po možnosti naj se čistilci ne plazijo pod velikimi stroji.
Predilce in tkalce je treba priučiti, kako se popolnoma varilo vežejo pretrgane niti in kako se vdevajo v igle. Nikakor se ne smejo pri tem delu po nepotrebnem izpostavljati nezgodam. Najboljša zaščita pa je tam. kjer delavec med delovanjem stroja, tudi če bi hotel, ne mo*re napeljavati niti.
Kjer mora delavec prenašati štrene in jih navijati na vretenca v bližini strojev, mora delavec vedeti, da je treba izpustiti celo štreno, kakor hitro zagrabi stroj eno samo nit. Nitka v hipu potegne za seboj dlan in roko v stroj in nezgoda je tu. Zato pa mora delavec nositi štrene vedno samo v rokah in ne Čez komolec ali celo preko rame. Pri takem delu naj bodo za odlaganje na razpolago primerne police.
Stroj kalander valja tkanine, da dobijo lesk in postanejo gladke in goste. Imeti mora zaščitno napravo, pri kateri prsti sploh ne morejo med valje, ali pa celo takšno napravo. ki prste kar sama odrine, če jih preveč približamo nevarnemu mesiu.
Pri centrifugah se večkrat zgpdi. da se nezadostno zavarovan pokrov sam odpre in da izpade nekaj tkiva. Dokler se boben vrti, tkiva ne smemo vreči nazaj, ker lahko potegne roko za seboj.
Tudi pred prahom se moramo zavarovati
V	tekstilni industriji ne prežijo na dej lavca samo nezgode pri delul Vse snovi, ki jih tekstilec uporablja, imajo v sebi prah. Ta se pa razvija tudi pri predelavi. Največ prahu dajo rastlinske tvarine. Delavec pri delu vdihuje prašen zrak. Prah draži sluznico dihal. Pri preobčutljivih in zelo do: vzetnih osebah se razvije kronični dušični katar — kronična bronhitida s sluzasto gnojnim izmečkom, če katar ne izgine, pa dela preobčutljiva oseba naprej v prašnem ozračju, se razvije poklicno obolenje — zaprašenost pljuč- Deli pljuč lahko popolnoma okrnejo z ožiljem vred, na drugih mestih pa se pljuča zaradi stalnega kašljanja napihnejo. Nastopi lahko tudi naduha — bronhialna astma in do poklicne ali splošne delovne onemoglosti ni daleč. Pri nekaterih tekstilcih se zaradi stalnih dražljajev" v prašnem okolju razvije kronično vnetje očesne veznice
Zaradi možnosti poklicnega obolenja j® potrebno v tekstilni industriji napovedati oster boj prašnemu ozračju. Urediti je treba dovolj velike naprave za odstranjevanje prahu. Veliki strojni sesalniki prahu — ekshavstorji in sobni ventilatorji naj delujejo vedno, kadar koli se v delovnem prostoru razvija prah Tudi ne smemo pozabiti na izdatno Čiščenje tal, sten in opreme. Najprimernejši so priročni sesalniki, ki prah odstranijo popolnoma. Delavstvo je treba navajati, da diha skozi nos. Če kdo iz ka terega koli vzroka ne more dihati skoz nos. ga moramo odstraniti iz prašnega ozračja, ker pač ni v stanu, da bi z nosno sluznico zadrževal prah, ki ga vdihuje z zrakom. Tudi preobčutljive osebe, ki pogosto obolevajo za bronhitido. naj se zaposle pri delu. kjer ni prahu. Sploh moramo delo v prahu prepovedati slehernemu, pri komer zdravnik ugotovi na pljučih tudi samo začetne zna.ke zaprašenosti Prizadeti se navadno nočejo pokoriti. Bit-', pa moramo neizprosni, ker je delavec takrat, ko se sam odloči z delom prenehati, navadno tudi že onemogel. Te predčasne onemoglosti je kriv potem tisti, ki prepovedi ni upošteval. Pri prašnem delu naj bo brezpogojno obvezna delovna obleka pa' tudi naglavna ruta oziroma kapa pri moških. Če se kje ne da prah popolnoma odstraniti, mora delavstvo nositi zaščitne maske.
Delavstvo naj ne južina v prašnem ozračju in naj sploh prebije vsak odmor na svežem zraku Priporočljivo je. da tekstilno delavstvo vobče ne kadi. V delovnih prostorih je kajenje že itak prepovedano zaradi možnosti požara. Za zdravje in odpornost tekstilnega delavca je važno tudi, v kakšnem ozračju živi izven dela. Zakajeni gostilniški in slični prostori niso zanj. Higiensko življenje, izdatno umivanje in kopanje ho samo koristilo njegovemu zdravju in ga utrjevalo.
Kakšnih poklicnih obolenj se nam je bati
Pri tekstilcih poznamo še nekaj drugih poklicnih bolezni, ki so pa na srečo prav redke. Naglušnost zaradi stalnega ropota, krči in živčne okvare zaradi nenavadne drže in enostranskega ročnega dela ter ploske noge pri delavcih, ki staJno stoje. Če delavec opazi začetne znake takih ovir, naj gre pravočasno k zdravniku, ki bo ukrenil potrebno.
V	barvarni tekstilij nastopajo tudi zastrupljanja z amidobenoolom. svincem in arzenom. Amlinske oarve so po večini že izrinile prejšnje arzenove in svinčene barve. Anilinske barve izparevajo bencolske pare. ki jih je treba odstranjevati * izdatno ventilacijo.
V	barvarnah preži na delavca še druga
nevarnost:	oparjenje z vročimi barvnimi
raztopinami Biti mora vse tako urejeno, da barvarju niso potrebni taki gibi in obrati, pri katerih bi se lahko oparil ali opekel. Tudi v vseh drugih poslovnih prostorih tekstilne tovarne- kjer so napeljani vodi za paro, morajo biti dovolj izolirani ali pa zaščiteni.
Kako se obvarujemo pred požari
Iz starih krp odstranjujejo rastlinske dele v karbonizacijskih pečeh, tako da ostane sama volna Krpe, pomešane z žvepleno kislino, je treba tu v zaprti peči segrevati. Pri odpirmju peči se dogodi, da se ogljikov prah vname in da nastane eksplozija, ki neprevidnega kurjača opeče. Preden delavec odpre pečna vrata mora odpreti zračni ventil Pa tudi pogosto in natančno čiščenje peči preprečuie eksplozije.
V	tovarnah, ki uporabljajo rastlinske od padke za kurjenje parnih kotlov, se dogaja, da puhne plamen v kurjača, če stoji pred vrati, ko ;ib odpre Za pravilno kurjenje z odpadki je treba precej vaje. Da se pra prečijo nezgode, naj takim pečem strežejo izvežbani in natančni kurjači
Nevarnost ognja je v tekstilnih tovarnah velika, kar je razumljivo Rastlinski prah se zelo rad vname V določenem razmerju pomešan z zrakom povzroča celo eksplozije. Umetna svila je tudi lahko vnetljiva Volna se teže vname m pri gorenju samo tli Volno morajo tekstilci včasih prepojiti z oljem — impregnirati Prostori za impregm-ranje volne so posebno lahko vnetljivi, če imajo lesena tla in leseno opremo, prepojeno z maščobo. Cunje prepojene z oljem, se same od sebe tako ogrejejo, da se vnamejo. Tudi lesna volna prepojena s firnežem, ki jo uporabljajo za čiščenje strojev, se vname sama. Vse take snovi ju treba hraniti v pločevinastih posodah in iih že pred odmori ali pred koncem dela soraviti iz delavnic na prostore ki so pred ognjem varni Včasih nastane ogenj, če se vžge kak namazan ležaj, pa tudi zaradi isker pri kratkem stiku električne napeljave. Tudi odvržena vžiga lica in cigaretni ogorek lahko povzročita požar.
Kaditi v prostorih tekstilnih tovarn .je najstrožje prepovedano. Prepoved se mora tudi izvajati, vsako neposlušnost pa najstrožje kaznovati V ljudski državi, kjer je delavec lastnik industrije, mora delavec izpolnjevati . odredbe vodstva zaradi sebe in skupnosti in ne iz strahu pred kaznijo.
V	vseh prostorih tekstilne tovarne morajo biti naprave za hitro gašenje ognja,
1 aparati za ročno gašenje, možnost za pri
ključitev gasilskih cevi na vodovodno na peljavo in, Če je le mogoče, naprava, ki samodelno vključi gasilsko orodje. Če toplota v prostoru preseže dopustno višino. Tudi signalne naprave naj bodo v vseh prostorih, da je mogoče nemudoma obvestiti gasilsko osebje tovarne. Vsak delavec mora hiti poučen o uporabi aparatov za ročno gašenje. Vedeti mora tudi, če je takoj treba ustaviti vse stroje, ekshavstorje in ventilatorje ter kje se to napravi in- kako.
Previdno je treba ravnati z elektriko
Električne napeljave morajo biti v tekstilni tovarni na.jpravilneje in najtočneje zavarovane. Vsako najmanjšo okvaro je treba takoj javiti električarju in samo strokovnjak sme popravljati napake. Nikjer ne sme biti možnosti, da bi električni tok prehajal na stroje Vsi stroji morajo biti za ta primer in tudi proti streli ozemljeni. V vseh prostorih, kjer obratujejo stroji tudi ponoči, mora biti še rezervna razsvetljava — najboljše akumulatorska. — ki se avtomatično prižge, če krajevna električna luč ugasne. Posebno važno je to v tovarnah, ki ne obratujejo na električni pogon. Če je v njih električna razsvetljava in ni druge varnostne razsvetljave, mora biti urejena taka naprava, ki avtomatično ustavi stroje-električna luč ugasne.
' Končno bi omenili še nezgode pri prenašanju surovin in izdelkov. Oboje ima precejšnjo težo. Pomislimo samo na velike bale tekstilnih tovarn. Moderne tovarne morajo imeti za prekladanje mehanične naprave in dvigala, da pomožni delavci ne trpe preveč. Z dvigali naj upravlja le dobro priučeno osebje. Kjer ie Pa težke tovore treba prenašati no stopnicah, je že samo pljunek vzrok, da nosaču spodrsne in so težko poškoduje. Oh slabem vremenu je treba stopnice posipati, da niso spolzke. Če .ie urejeno le primitivno dvigalo, je treba odprtine v tleh primerno zaščititi z Im visoko ograjo, ki jo odstranimo, samo kadar je to zaradi dela potrebno. Če drže k odprtini vrata, mora na njih biti varnostni napis. Napisa ni treba edinole v primeru, Če imajo vrata avtomatično napravo, pri kateri se lahko odpro, samo kadar je dvigalo v višini vrat. Pri vskladiščevan ju velikih in težkih hal je treba paziti, da se obsežni in težki tovori ne prevržejo. Okrogle ali slabo stisnjeni© je treba pustiti pri tleh.
Iz vsega tega ie razumljivo, zakaj je v tekstilni industriji mnogo nezgod in možnosti za poklicne bolezni in kako se jim lahko zanesljivo izognemo. Varnost tekstilnega delavca bo z nadaljno mehanizacijo in izpopolnjevanjem vedno večja in če se bo delavstvo pri samovzgoji voljno ravnalo po predpisih higiensko tehnične zaščite. Če ho živelo trezno in zdravo, ho koristilo samo sebi in skupnosti	Dr. Ciril Porekar
V TEDNU RDEČEGA KRIZA
SPOZNAVAMO NAŠO NAJVECJO ČLOVEKOLJUBNO ORGANIZACIJO
Plemenito delo: ljubezen do bližnjega in do naše socialistične domovine
| marsikje zakoreninjene, zlasti po naših va-irodira med množice I seh. Treba je ljudi vztrajno in ob vsaki pripri nas. V mednarodnem me- ,:us ----------'* —*- —*•--* "
rilu je Rdeči križ velik pobornik bratstva
Organizacija Rdečega križa se iz leta leto bolj uveljavlja in prodira me delovnih ljudi pri nas. V mednarodnem merilu je Rdeči križ velik pobornik hratstv med narodi, saj ljubezen do človeka, priprav ljenost stalne, nesebične pomoči bližnjemu zavezuje milijone njegovih članov k prizadevanju za mir, proti vsaki napadalnosti kjerkoli in od kogarkoli.
Delo Rdečega križa pri nas je bilo po osvoboditvi osredotočeno predvsem na materialno pomoč tistim, ki jin je minula vojna najbolj prizadela. S pomočjo mednarodne organizacije in iz domačih sredstev je bilo razdeljeno med najbolj potrebne na tone živil, obleke, obutve in zdravil. Ko pa so bile prve povojne težave premagane, je organizacija Rdečega križa razširila svoj človekoljubni program z novimi odgo\Tornimi nalogami.
Ena takšnih nalog je skrb za zdravstveno prosvetljev-anje ljudstva. V številnih tečajih je organizacija RK že do danes vzgojila in še naprej vzgaja zdravstvene aktiviste Rde-
Fr. Slana: V belilnici
čega križa, ki potlej v vaseh, mestih, tovarnah, vsepovsod navajajo ljudi k zdravemu higienskemu načinu življenja, opozarjajo na higienske slabosti in so v dragoceno pomoč zdravstveni službi. Rdeči križ organizira po vseh krajih poljudna zdravstvenovzgojna predavanja, deli letake in brošure, iz katerih naj bi prebivalstvo izvedelo kaj več o boleznih, o zdravem načinu življenja in okolja. Zdravstvenoprosvetno delo ni majhna stvar. Treba je napovedati neizprosen boj neznanju in zaostalosti, vraževerstvu in škodljivim razvadam, ki so kot dediščina preteklosti še
Uredba o predvojaški vzgoji mladine je s svojim 5. členom raztegnila obvezno pved-vojaško vzgojo tudi na žensko kmetsko mla dino. Ta vzgoja seveda ne bo vežbala ženske mladine v orožju, temveč tega, kar povsem
OB UVEDBI IZVENARMADNE VZGOJE ZENSKE KMEČKE MLADINE
Zdravstvena prosveta Do našla ooll tia, hier ie še zelo slaba zaštita
sečnice, nega in prehrana otroka (10 ur) in protiavionska zaščita — PAZ — (10 ur).
Če je bil kdaj koli kak ukrep potreben in nujen, smemo o tej uredbi reči, da sodi med najnujnejše. Našemu podeželju ne manjka za uspešno uveljavljenje v življenju nobenih pogojev. Zlasti ne manjka našemu kmetskemu Človeku niti pridnosti, niti znanja za dosego dobrega pridelka. S ponosom kažemo tujcem lične hišice naših kmetov, katerih s cvetlicami okrašene okna pričajo o visoko razvitem čutu kmetskih žena in deklet za lepoto in snago. Slično vrtovom obdelane njive kažejo, da našemu človeku ni delo zlo, ampak da vidi v njem svoj žiyljenjski položaj.
Manjka nam pa na podeželju moderne zdravstvene službe. Vdor nalezljivih bolezni
v naše kraje branijo asanirana mesta in industrijski centri ter visoka požrtvovalnost in neprestana budnost naših zdravnikov. V kmetskih krajih je pa še vedno visok odstotek tistih invalidov in polinvalidov, ki so postali to vsled nepravilnega postopka že pri nosečnosti, oh rojstvu in zgodnji mladosti in takih, ki bi s pravilnim postopkom ob obolenjih ali v nezgodah lahko popolnoma ozdraveli.
Uredba, ki smo jo omenili, obeta v bodočem desetletju revolucionarno spremeniti te razmere na naši vasi. Vzgojilo se bo na desettisoče mladenk, bodočih mater in gospo dinj o vprašanjih higienske in zdravstvene kulture, navezalo stike-z našimi zdravstvenimi čuvarji — zdravniki in naše podeželje bo pridelovalo poleg zdravih produktov svojih polj, tudi zdravega in krepkega človeka. In če bi kdaj — proti naši najintimnejši želji — bilo zopet treba svedočiti s .puško v roki, da je ta zemlja, kjer prebivamo, naša in samo naša, bomo postavili poleg deset-tisočev hrabrih hranilcev, tudi desettisoče njihovih mater in sester, ki bodo varovale domove pred okuženjem in stregle od vojne prizadetim, tako, kakor znajo le matere in sestre.	O-v
Fr. Slana: Tekstilna delavka
odgovarja ženski naravi, namreč zdravstveni službi. Odslej bodo kmetske mladenke med 17. in 18. letom starosti dobivale pod strokovnim nadzorstvom civilnih in vojaških zdravnikov znanje v 70 urnem tečaju, ki ho trajal od novembra do marca vsaj enkrat tedensko, znanje o higieni in epidemologiji in borbi proti nalezljivim boleznim (SO ur), prva pomoč v nezgodah (20 ur), higiena me-
hki navajati k osebni čistoči, k snagi v domovih, v stanovanjskih prostorih, v delavnicah in obratih Poučevati matere o pravilni negi in prehrani dojenčkov. Svariti ljudi pred nevarnostmi alkoholizma. Skrbeti za zdrave delovne pogoje in za higiensko vzdrževanje delovnih prostorov v tovarnah in delavnicah. Seznanjati ljudi z nalezljivimi boleznimi, ki jim je največkrat vzrok nezdravo življenje, zanemarjenost in nečistoča ter z načini, kako se bolezni ubranimo ter jih zatiramo. Skrbeti je treba za zdravo pitno vodo ali z drugimi besedami za higiensko ureditev vodnjakov in vodnih zajetij, za urejeno kanalizacijo, za čiščenje in od-plakovanje odpadnih voda, za snago na mestnih ulicah in prometnih središčih, parkih, skladiščih, živilskih trgih, na vozilih itd
To je samo del številnih nalog, ki iih morajo opravljati zdravstveni aktivi Rdečega križa v mestih, v vaseh, v tovarnah, prav povsod. Seveda ne sami. Za tako obsežni zdravstvenovzgojni program kličejo organizacije Rdečega križa na pomoč in k sodelovanju prav vse družbene organizacije.
Naj ne ho več tovarne, ki ne bi imela svojega higienskega ozir. zdravstvenega aktiva Rdečega križa, ki ne ho skrbel samo za prvo pomoč pri nezgodah, marveč ho sproti opozarjal na vse pomanjkljivosti, ki so v zvezi s higieno dela. to se vra,vi. ki ogrožajo zdravje in življenje delavcev. Ali imajo stčoji vse potrebne varovalne naprave proti nezgodam, ali so delavnice in tovarniški prostori zadosti svetli, zračni in sončni, ali so delavci zavarovani proti škodljivemu prahu, zoper vročino ali prepih, ali imajo zadostno zaščitno obutev, delavne obleke, zaščitna očala, skratka ali je njihovo zdravje in življenje dovolj zavarovano pred raznimi poklicnimi boleznimi.
V veliko pomoč zdravstveni službi pri zatiranju tuberkuloze so protituborkulnzne sekcije Rdečega križa. Člani teh sekcij dejansko pomagajo bolnikom z nabiranjem denarnih sredstev za nabavo bolniških postelj, odej, zdravil itd. Protituberkulozne sekcije RK pomagajo pri organizaciji in ustanavljanju dnevnih sanatorijev za jetične bolnike, protituberkuloznih dispanzerjev, patronažne službe na terenu itd.
Naša država potrebuje zdravih, krepkih, odpornih ljudi, ki bodo sposobni v miru ustvarjati lepše življenje sebi in skupnosti, v vojni pa braniti svojo domovino. V cilju krepitve obrambne sposobnosti naše države organizira Rdeči križ v okviru protiletalske zaščite samaritanske tečaje oz. tečaje prve pomoči ter pripravlja letos široko zasnovane zdravstvenovzgojne tečaje za kmečka dekleta v okviru predvojaške vzgoje naše mladine. V podmladku Rdečega križa organizacija vzgaja našo mladino v ljubezni do bližnjega in do naše socialistične domovine. Rdeči križ propagira prostovoljno dajanje krvi. d* bodo naše bolnišnice, naša zdravstvena služba oskrbljene za pomoč bolnikom, porodnicam in ponesrečencem v mirni dobi. v vojni pa ranjencem.
Preveč hi bilo v nekaj vrstah našteti prav vse naloge, ki jih opravlja organizacija Rdečega križa v svojem plemenitem prizadevanju za človeka, za pomoč bližnjemu. Naj nas njen vseskozi človekoljubni program, na katerega nas teden RK opozarja, vključi med njene sta,lne sodelavce in podporn;ke!
L. K.
Zakaj brez rute k strojem, ko pa je vse polno prahu o zraku in ko te osak trenutek lahko kak stroj potegne za lase — sama sebe izpostavljaš nevarnostim.
Odbor za delo Sveta za socialno politiko in ljudsko zdravstvo je zasedal
Za varnost pri ddu ie odgovoren upravni odbsr podiclia
Nehaj novih zasumili ukrepov za vetio varnost delavcev pri delu
STRAN * 10. X. 1952
DELAVSKA ENOTNOST
Prejšnji teden se je sestal odbor za delo pri Svetu za socialno politiko in ljudsko zdravstvo LRS. Največ so razpravljali o higiensko-tehnični zaščiti.
Ugotovili so, da je še zelo veliko nesreč pri delu, saj je bilo samo v prvem polletju v naših podjetjih 51 smrtnih nesreč Odbor za delo je pregledal higiensko-tehnično zaščito v dveh tovarnah: v Štorah pri Celju in v Saturnusu v Ljubljani. Ugotovili so, da vodstva podjetij nimajo dovolj pregleda nad nesrečami, po navadi jih zelo podcenjujejo, največkrat pa niti ne pomislijo, kakšna materialna in moralna škoda je bila z nesrečo povzročena. Spričo tega morda ni bilo najbolj prav, da so ukinili delavske inšpektorje po podjetjih Upravni odbori podjetij namreč vse preveč zanemarjajo svoje dolžnosti, pa tudi sindikalne podružnice se še premalo brigajo. Tako se dogaja, da v marsikaterem podjetju ni nikogar, ki bi skrbel za higiensko-tehnično zaščito delavcev.
Odbor za delo je mnenja, da so za higiensko tehnično zaščito odgovorni upravni odbori podjetij, prav tako kot operativna tehnična vodstva v podjetjih. Nekateri so celo predlagali, da bi zaslužke tehničnega vodstva vezali na uspeh v higiensko-tehnični zaščiti. Cim manj nesreč bi bilo, tem večjo plačo bi dobil.
Sklenili so, naj bi v vseh večjih podjetjih namestili poklicnega strokovnjaka za higiensko-tehnično zaščito. Ta strokovnjak pa bi moral imeti tako široka pooblastila, da bi lahko ustavil delo na takih delovnih mestih, kjer smatra, da so nevarna za zdravje in življenje delavcev. Upravni odbori podjetij pa naj imenujejo še posebno komisijo, ki bi pomagala in dajala pobude ter zbirala podatke s področja.
Evidenca, ki je predpisana z uredbo | treba ta predmet uvesti tudi na višjih za poročanje o nezgodah, še ne zado- , šolah, kjer pride to v poštev (tehnična,
o.i.. —_	m —	l — i —	__i _ v___	__‘ i ____	lw:	—	— j :_:.... . 1.....	, 1 - ..	X. 1 n	, t,	\
stuje. To je le splošna evidenca, ki koristi republiškim organom. Podjetja bodo morala še sama voditi točen pregled nad nesrečami, predvsem pa ugotavljati vzroke nesreč. Higienska tehnična zaščita namreč ni samo upravni ukrep za preskrbo zaščitnih sredstev, temveč je skrb za zdravje ljudi. Zato je v prvi vrsti odgovorno tehnično vodstvo podjetja. Delavci pa naj bi tudi sami pazili; spoštovati morajo ukrepe in uporabljati predpisana zaščitna sredstva, saj tako varujejo vendar sami sebe.
Odbor za delo je sklenil, da je treba v bodoče vsako težjo nezgodo v podjetju prijaviti javnemu tožilstvu, ki bo vse tiste, ki so zanemarili higiensko-tehnično zaščito in povzročili tako nesrečo, postavilo pred sodišče.
Danes nam manjka še precej strokovnjakov, ki bi dobro poznali higiensko-tehnično zaščito v posameznih panogah naše industrije. Zato se je odbor za delo odločil, da bo pripravil tečaj, na katerem bodo predavali priznani strokovnjaki, ki so proučevali higiensko-tehnično zaščito v industrijsko razvitih državah. Odbor za delo bo preskrbel tudi štiri filme o zaščiti, ki jih imajo v Zagrebu. Tudi tovarniških zdravnikov še nimamo. Kje pa so? Jih premalo cenijo? Največkrat zvalijo vso odgovornost za higensko-tehnično zaščito na nje, ne upoštevajo pa njihovih nasvetov in navodil.
Odbor za delo je ugotovil, da je Svetu za ljudsko zdravstvo uspelo vnesti v učni program srednjih tehničnih šol, industrijskih in vajeniških šol pouk o higiensko-tehnični zaščiti, kot poseben predmet. Sklenili pa so, da je
medicinska visoka šola itd.).
Nujno je tudi, da izdelajo podjetja svoje pravilnike higiensko-tehnične zaščite, ker so sedanji, ki jih je predpisala ljudska oblast, le okvirni. Vsako podjetje pa ima toliko posebnosti, da bi tak ukrep nedvomno zelo koristil.
V drugi točki, ki je bila pravzaprav nadaljevanje obravnave z zadnje seje, so govorili o tarifni politiki. Člani odbora so ugotovili, da podjetja tarifne pravilnike večkrat samovoljno spreminjajo, posebno ob delitvi dobička. Ponekod so namreč delili presežke plačnega fonda ne glede na določbe tarifnega pravilnika. Ponekje so tudi poizkušali delati razlike med delavci in uslužbenci na škodo prvih. Tako ponekod še vedno izplačujejo uslužbence vnaprej, ne glede na to, ali je podjetje ustvarilo plačni fond ali ne. Za vse v podjetju zaposlene mora biti izplačilo na isti dan. Odbor za delo je tudi mnenja, da ni prav, če se delavci odločijo za sorazmerno visoke norme in jih potem s težavo izpolnjujejo. Ce jih ne dosežejo, jih potem plačujejo po odstotku izpolnitve norme, delavci in uslužbenci z urnimi tarifnimi postavkami pa prejmejo poln zaslužek. Odbor za delo smatra to za krivično in je treba izvršiti obračun zaslužkov po povprečnem doseganju norm. To se je dogodilo največkrat tam, kjer je vodilnim uslužbencem uspelo pregovoriti delavce. Prav tako smatra odbor, da podjetja ne morejo samovoljno zviševati dnevnic čez tiste, ki so z uredbo določene.
Na seji so potem razpravljali še o nadurah in o tem. da v nekaterih podjetjih radi prezro določbe o dolžini delovnega časa. kar seveda ni prav.
KULTURNI RAZGLEDI
HINKO SMREKAR
umetnik, revolucionar in borec
VTISI Z REPREZENTATIVNE RAZSTAVE UMETNIKOVIH DEL OB DESETLETNICI NJEGOVE SMRTI
/'-'L. ,
V Narodni galeriji v Ljubljani se je prej sramežljivo razkazovala umetnostna kultura. — Le »boljša« družba, dame in gospodje in še kak kralj z Betajnove so zahajali v njene sobane. — Delavci so se je izogibali, ker so bili le dninarji, žuljevih rok in brez frakov. — Danes je Narodna galerija res narodna lastnina in delavci vedo, da je ta kulturna ustanova njihov kulturni hram. — Zato ga naj pogosteje obiskujejo. — Naj privabi ta poziv vse preproste delovne ljudi z žulji in znojem iz tovarn, s kmetij, iz podjetij in gospodarstev, da si ogledajo velika dela svojega ljudskega umetnika in revolucionarja, ki je žrtvoval svoje življenje za ideale človeštva in družbenega napredka, v boju proti tiraniji duha.
France Uršič: Hinko Smrekar
Delavci, nameščenci, Študentje in drugi, ki so .<?i te dni ogledali umetniške stvaritve v lepih in obširnih prostorih Moderne galerije v Ljubljani, so odhajali iz našega osrednjega kulturnega hrama z nekim posebnim zadovoljstvom in izrazom v očeh. Hinko Smrekar. >po božji milosti excentric-clown slovenskega naroda*, kakor se je sam imenoval, jih je dobesedno prevzel: odprl jim je dušo in srce. Da. psihološko so bili zadeti obiskovalci razstave v — živo. Kakor je Smrekar v svojih risbah sam razkril in priznal svoje napake, tako jih je odprl in odkril tudi gledalcem. In močni značaji so jih sprejeli iskreno: s smehom in priznanjem!
Karikatu ret
Pred Smrekarjem Slovenci nismo imeli karikaturistov. Na boljšem so bili Hrvati: njihov J. Klakovič se je v mladih letih mnogo batni s karikaturo, prav tako I ilim Svečnjak, Ivo Režek in drugi. Vendar, drži kot pribito: našega Smrekarja na Slovenskem ni nihče dosegel
Risana karikatura ni Še preveč *stara«. Sele novejša doba je ustvarila pogoje za njo Na Francoskem, zibelki moderne revolucije. komaj pred sto leti!
Karikaturi ni namen žalitev ali smešenje človeka, čeprav izpade kot smešna Karikatura le pretirava značilnosti, le odkriva pravo lastnost človeka ali predmeta, to, kar navadnemu očesu ni vidno. Karikaturist prikaže fizionomijo in njeno bistvo.
Karikature državnikov, diplomatov in pr* litikov, znanstvenikov, izumiteljev in kulturnih delavcev z na primer — dolgimi, debelimi ali ozkimi nosovi, očmi. smešno upodobljenimi glavami, postavami, predmeti m drugimi posebnostmi imajo namen, da si iz kopico javnih in zaslužnih delavcev laže
H
spoznamo može, ki kujejo našo rast ali usodo. Tako si laže zapomnimo njihove zna čilnosti. (Primeri: Chamberlain z dežnikom, vitki elegan Eden, debeli Churchill s cigaro i. dr. Frizura in brki Hitlerja so bili vsem znani itd.)
Svojstvena je Smrekarjeva portretna karikatura filozofa dr. Vebra. — Iz določene točke zemeljskega globusa se vijugasto vije navzgor karikirana postava doktorja Vebra proti vsem ir ju. Pot je najprej označena z ravno črto, ki se nad zemeljsko zračno plastjo prekine z znakom vprašaja (J), takoj nato pa v krivini zavije navzgor proti soncu in zvezdam, po črti pa pleza sam dr. Veber. Smrekar v tej karikaturi nima namena žaliti Vebra, niti ga ne žali. Nasprotno, daje mu priznanje: »Vse spoštovanje Tebi, doktore. do zemeljske zračne plasti Ti morem slediti (t. j. do črte, ki je prekinjena z vprašajem), dalje Te ne morem. Tam zgoraj si. doktore, akrobat in ekvilibrist, moj duh Te tam ne more doseči, ker živim na zemlji.*
Res, Hinko Smrekar živi samo na naši zemlji in prav tako hodi po njej, kakor so hodili *pred davnim časom« po njej Kristus, sveti Peter in Pavel in drugi sveti popotniki — in kakor jih je upodobil S. po legendah, ki mu jih je v otroških letih pripovedovala babica. Vebrovi metafizični in stratosferski filozofiji Smrekar ne more slediti, kakor tudi ji ne morejo slediti Smrekarjevi svetniki, ki pijejo vino pod vaško lipo.
Smrekar se bori v svojih karikaturah in satirah proti malomeščanski morali, zlaganosti in narejenosti voditeljev kapitalističnih strank stare Jugoslavije, proti vaškim mogotcem, proti fašizmu, kapitalizmu, imperializmu in militarizmu Ostro protestira proti človeški nizkotnosti vseh vrst: biča velike in male pregrehe, neznačajnost. lažnivo moralo in socialno laž.
Poleg portretnih karikatur ima Smrekar Še druge. Karikature, ki šibajo naše življenje. njegove ozke vezi, naše narave, naše bitje in žitje, slabe in dobre strani našega življenja in čustvovanja.
Revščino v karikaturi simbolizira s tu hotno postavo, lačnimi očmi in koščenimi rokami. Bogastvo z razkošno okrznje-nim debeluhom z neštetimi briljantnimi pr-efn»i n n rokah in obkroženem s kupljenimi
nebrzdano
stani na rokah in obkroženem s ženskami, katere uporablja za pohoto, kajti prave ljubezni ne pozna. Znanost v karikaturi simbolizira z neznatno postavo starca z veliko glavo in očali. Možgani te velike glave služijo »državnemu svetemu duhu*, ki je upodobljen ,s kretnjo ukazujoče roke, očesom sv. duha in zavaljenim in' debelim telesom. To je tduševna moč* nekdanje države. Na enako debelem in mastnem telesu, s pendrekom v roki in z ukrivljenim znakom paragrafa (§) na pokrivalu je simbolizirana surova sila. fizična moč in sposobnost nekdanje države.
Hinavščina je poseben predmet Smrekarjeve karikature. Smrekar riše mežnarje in tolste župnike, kako s hinavsko zavijajočimi očmi gledajo mladenko, iz ust pa se jim cede sline pohote. Podobne so karikature t e rcijalk e. Ko so bile mlade, so se izživljale — s trakom marijine družbe okrog vratu. V dno pekla pa sedaj pošiljajo zaljubljeno dvojico.
Poglejmo še dve karikaturi o zlagani m o.r a l i I
Prva. predstav!ja »Socialno skrbstvo*. Pri mizi se masti debeluh, funkcionar socialnega skrbstva. Miza je bogato obložena z jedili. Tik za debeluhovim hrbtom pa stoje sestradane človeške postave, pravi skeleti, ki morajo streči debeluhu . . .
Druga je plemenita *Dobrodelnost*. Debeluh, prepasan s kraguljčki in zvončki, drži v eni roki žličko, v drugi ima steklenico z napisom *Syrup*. V ponosni in ba h ati drži daje žličko sirupa v usta revežu, ki je od lakote popolnoma izčrpan. Revež je prislonjen ob kol in podoben človeku, ki so ga namestili na sramotilni steber. Dobrodelnik počenja ceremonijo obdaritve tako. da zbuja čim večjo pozornost. Zakaj ne daje človeku kos kruha in mesa, marveč samo žličko sirupa? Ker bi sc revež telesno »popravil*, zredil. Če bi se to zgodilo, bi do brodelnosti ne bilo več treba, izgubila bi raison d' čire in prelepe malomeščanske čednosti bi ne malikovali več. Dobrotnik vliva onemoglemu lakotniku le žličko sirupa. da ga tako ohrani pri življenju. »Dobrodelnik* bi rad stalno zvončkljal . . .
Ali nam niso Še v spominu predvojna dobrodelna društva? Da, lačni in tuberkulozni deček je dobil za božič čevlje s tovarniško napako. Za ta dar je moral poljubiti »dobrodelni* dami — roko!
Prisluhnimo enkrat svoji govorici, utripu našega delavca in kmeta in poiščimo svoj odmev! Smrekar je prisluhnil ljudski govorici in jo uporabil v slikarski umetnini. Ali nismo odkrili v teh podobah svoje govoricef
Smrekar Je ves živel z nami, trpel z na mi in se z nami veselil. Podobe dokazujejo!
Velik, ljudski umetnik ne uvaža idej iz tujine. Tudi form mu ni treba iskati izven meja, kakor jih nekateri tako radi iščejo. Smrekar'je pešačil po naših cestah, logeh in gozdovih. živel v naših domovih, pil je iz neusahljivega narodovega vrelca. Iz Smrekarjevih del lahko vidimo, kaj vse je možno upodobiti, če umetnik prisluhne ljudskemu izrazu. Če se je v mislih ustavil pri neznatnem narodnem pregovoru. Že je iz njega vrela predstava in potem podoba. V kolorirani perorisbi »Poljub« je prijetni navdih ljubavne narodne:
»NevarnejŠ» od slame — ljubezen je res,
kjer ona se vname, gori kakor kres!*
ali v ribniškem šaljivem motivu *Pomerjanje žlice*:
». . . od velk’h ust smo miero 'vzejl*
smo žlice dejlat* začel*. ..« in tako dalje.
'IZ ZAPUŠČIN PREDVOJNE »SVOBODE«
S
rolefarec
M a č k y - Mile
Pomanjkanje, udarci in glad in l.pkost: to vse mu nudila je njega mladost.
Deset let tlačanil, potem: do noči od jutra se v delu ves truden poti.
Potem pa je planil na dan ves svetal, z rokami jeklenimi jarem razgnal Begunec — je bežal iz kraja v nov kraj, oznanjal idejo, oznanjal nov raj;
Vsi bratje, ki čuli so ga, vsepovsod, odpravili koj se za njim so na pot... in sleherno srce se vse mu odzove... Tedaj ga biriči so vrgli v okove.
Deset let prenašal je bil kot jetnik na svojem telesu odtiske verig.
Ugasnil mu glas je, obraz obledel, a v srcu mu srd je še vedno plamtel.
In zopet iz kraja je v kraj potoval in jezik njegov je spet ogenj sejal.
In v tisoče src se je setev izlila, iz k'tere človeštvu bodočnost bo vzklila. Zaklical sodrugom iz vseh je dežel: Vstanite! Končajte! Naš dan je priseli
Društvo slovenskih upodabljajočih umet-nikov je leta 1945 priredilo posmrtno raz stavo umetnikov, ki so padli za našo svobodo (H. Smrekar, Franjo Golob, Lojze Suš melj, Janez IVeiss-Relač. Milena Dolgan) Velikega umetnika smo tedaj zaslutili. Le tos v oktobru je Narodna galerija v kolek tivnl spominski razstavi pokazala 242 umetnikovih deI oa motivov narodnih pesmi, pripovedk in pravljic, čarovniških in fanta stičnih motivov, ilustracij za Levstikovega Martina Krpana, ciklusa Sedmerih naglav nih grehov ter Zrcala sveta do portretnih
in drugih karikatur, političnih, kulturnih in socialnih satir in zbadljivk, zgodovinskih motivov ter končno še živalskih motivov, študij ter skic.
Razstavljena dela prepričljivo izpričujejo, da je umetnik, revolucionar in borec Hinko Smrekar brezkompromisno naš člo vek, nikjer kompromitiran, nikdar v službi kronanega ali nekronanega veljaka, skratka olimpijec ljudskega srca in narodove duše s piedestalom v mišicah ustvarjajočega človeka.	Franjo Aleš
SLOVENSKI DELAVCI POZDRAVLJAJO KONGRES KNJIŽEVNIKOV
Od vas prif ah ulemo lake književnosti, ki Do verna slika naseda velikega dela
Te dni so se sestali v Ljubljani jugoslovanski književniki na svoj III. kongres. Iz vseh strani naše domovine so prišli v Ljubljano — središče kulturne tvornosti slovenskih delavcev, da bi se pogovorili, kako naj v bodoče
OPERETA — PROPAGANDNO GESLO
Tudi operet so se lotili sovjetski birokratie
Kako so v »informbirojevskem raju« predelali Straussovo opereto »Cigan baron« in Offenbachovo »Orfej v peklu«

Hinko Smrekar: Diplomatska pojedina
Informbirojevci so se v zadnjem času lotili tudi operet Ugotovili so namreč, da je to edina kulturna veja, ki do danes še ni prepojena s Stalinovim duhom. In kaj so napravili?
Strauss je v svoji opereti »Cigan baron« orisal barona Zupana kot navadnega »kmečkega barona«. V inform-birojevski opereti pa je prikazan baron Zupan kot divji fevdalni tiran, obkrožen s pokvarjenci, ki so na koncu premagani od razjarjene množice kmetov.
Pa to še ni use. Poglejmo, kako so »vnesli Stalinov duh« v Offenbachovo opereto »Orfej v peklu,. Namesto pekla
prikazujejo Wallstreet, v katerem sede hudiči, ki so oblečeni v srajce s trdimi ovratniki in kadijo cigare. Orfej poje Euridiki namesto zaljubljene pesmi pesem o miru. Mars je oblečen v uniformo ameriške vojske in se igra z atomskimi bombami. Vulkana pa ponazoritve socialdemokrat, ki pije iz steklenice, na kateri piše »dobiček«
Ne vemo, s kakšnim uspehom predvajajo te operete. Ni pa dvakrat reči, da ljudje začudeno gledajo, kako se pod modrim Stalinovim vodstvom spreminjajo stare operete v propagandna gesla sovjetskih birokratov.
delajo, da bodo čim boljše in čim več koristili našemu ljudstvu.
Ko danes razpravljajo o svojem bodočem delu, jim bi še mi slovenski delavci radi povedali nekaj besedi.
Kakor se s svojo delavsko gorečnostjo bojujemo' na gospodarskem in političnem področju, tako hočemo z isto gorečnostjo izpolnjevati svoje zgodovinsko poslanstvo tudi na kulturnem področju. V zadnjem času smo se začeti združevati v prosvetna društva »Svobode« in v njih ter preko njih povečujemo svoje kulturno znanje in z našo delavsko revolucionarnostjo vse bolj vplivamo na razcvet naše kulture. Pričakujemo pa od vas, da nam v tem našem boju pomagate, pričakujemo od vas take književnosti, o kateri bomo lahko dejali, da je verno pričevanje o naših ustvarjalnih naporih za lepše in srečnejše življenje.
Živimo v velikem času in velike stvari ustvarjamo. Vse to pa naj najde svoje mesto v umetniških delih naše književnosti Iz teh del se bomo učili mi in naši otroci, ona bodo zgovoren dokument našim bodočim pokolenjem in vsemu svetu o našem velikem delu. S takimi željami pozdravljamo III. kongres jugoslovanskih književnikov.
mmiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiMiiiiiiiiiimiiimimiiiiiHimiMiiimiiimmiiiiimmimmmmiMiiiiiiiimiii'
KULTURNI ZAPISKI
iimiiiiiiMiimiiiiMiiiiiimimiiiiiiiiiiitiMmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMimiiiiimiiiMiiiiMMiiiiiiiiiiiimmiiimiiiMii
y kratkem bo izšla nova revija »SOCIALISTIČNA MISEL«
tibenem ko je dozorela misel o ustanovitvi delavskih prosvetnih društev »Svoboda« se je porodila tudi misel o izdajanju nove revije z namenom, da bi ta prav tako, kot »Svobode razširjala naše obzorje in dvigala naš kulturno prosvetni nivo na tisto višino, ki ustreza družbeno vodilni vlogi našega delavskega razreda. Na ustanovnem kongresu »Svobod« v Trbovljah smo govorili o tej reviji, ki bi bila glasilo naših novih prosvetnih društev. Od takrat so priprave za izdajo te revije že precej napredovale, razčistili so se nekateri pogledi in v začetku novembra bo že izšla prva številka nove revije, ki se bo imenovala »Socialistična misel«.
»Socialistična misel« bo prosvetno Izobraževalna revija. Vzgajala bo bralce na načelih znanstvenega socializma. Revija bo predvsem namenjena našemu delavskemu razredu in njegovim Prosvetnim društvom, čeprav ne bo njihovo uradno glasilo. Obenem pa bo revija namenjena vsem našim delovnim ljudem.
Pri nas imamo danes že veliko revij, toda nobena ni med nami delavci, kdo ne kaj cenjena in brana. Vzrokov za to je več Eden glavnih vzrokov je Prav gotovo ta, da naše sedanje revije po svojem ozkem literarnem značaju ne obravnavajo ali pa ne morejo obravnavati vseh tistih vprašanj, ki nas zanimajo. Če pa ta vprašanja le obravnavajo, znajo to povedati često na tak učen način, da jih včasih popolnoma ttiti ne razumemo. »Socialistična misel« Pa bo morala biti res naša, delavska revija, revija ljudstva v najglobljem •©listu besede.
Tovariši, ki jo pripravljajo, pravijo, da bo pisana zelo poljudno in da bo obravnavala vsa področja, ki zanimajo znanja in napredka željnega človeka. Objavljala bo prispevke iz znanosti, kulture, gospodarstva, notranje politike, dogajanja v svetu in zlasti še prispevke iz mednarodnega delavskega gibanja. Spremljala bo delo delavskih prosvetnih društev »Svobode« in jim z nasveti pomagala. Pa tudi odgovarjala bo na vsa vprašanja, ki nas bodo
zanimala. V njej bomo tudi lahko razpravljali o raznih vprašanjih in si razčiščevali naše pojme. Tretjina revije bo redno posvečena literarnim prispevkom.
Tovariši, ki pripravljajo revijo, želijo, da bi našli čim več sodelavcev in to predvsem delavcev, ker ti do sedaj nikjer ne sodelujejo v večjem obsegu. Prav gotovo se bomo vsi z veseljem zbirali okrog te nove revije, se učili iz nje in si tako razširjali obzorja. Ne smemo pa pozabiti: »Socialistična misel« je naša delavska revija. Kolikor bolj se bomo strnili okrog nje, toliko boljša bo in toliko raje je bomo čitali.
Čudo v Milanu — film o italijansl; ih siromakih, ki jim je bog pomagal
EMIL ZOLA
i)b petdesetletnic smrti velikega romanopisca
Konec septembra 1902 je umrl veliki francoski romanopisec Emil Zola — pisatelj po vsem svetu znanega »Germinala«. Zadušil ga je plin, ki je uhajal iz sobne peči. Seveda — tako so pravili. Imel je toliko sovražnikov v svetu, ki bi mnogo dali, da bi se enkrat za vselej odkrižali njegovih ostrih puščic.
Emil Zola je bil velik umetnik — pisatelj in bojevnik. Imel je toliko bojevniškega v sebi, da so mu nekateri celo odrekali pesniške darove. Toda Zola je imel obojega dovolj. In oboje je zbliževal v odkrivanju slabosti tedanje družbe, v ostrem šibanju vsega, kar je bilo v družbi gnilega. Bil je nenavadno oster opazovalec, tenkočuten in globok psiholog. Nadvse je sovražil laž, hinavščino, dvoličnost — use umazanije tedanje družbe.
Nekoč je napisal: »Mi smo prizadevni delavci, ki preiskujemo zgradbo, odkrivamo trhle tramove, notranje raz-
poke, oluščene kamne, vse tiste okvare, ki jih na zunaj ni videti, ki pa lahko povzroče, da se zgradba podre. Ni to mar koristnejša, vrednejša in resnejša dejavnost, kakor pa se z liro v roki postaviti na vzvišeno stališče in z zvočno fanfaro razvnemati ljudstvo?«
Emil Zola je opisoval resnično življenje. Ni izbiral besedi, ni skrival napak. Kar je bilo gnilega, je pokazal kot gnilo, a kar dobrega za dobro. Zato ga niso mogli videti predstavniki tedanje družbe. Zelo ostro so ga napadali klerikalni krogi. Vatikanski časopisi so se precej vestno ukvarjali z njim. Obsipali so ga z najbolj umazanimi izrazi. Toda Zola ni klonil. In bolj ko je slikal gnilobo tedanje družbe, več nasprotnikov je imel. Sredi največjega dela pa je preminul.
Danes družba, ki jo je razkrival in obsojal, umira, njegova dela pa žive in bodo še dolgo živela.
Deček — najdenček pride iz sirotišnice v svet. Stara ženica, ki ga je posinovila, je že zdavnaj umrla Nima doma, niti sorodnikov in znancev. Dobrosrčen je, pošten, hodi po ulici, lepo pozdravlja, ljudje pa se obregajo vanj ali pa ga niti videti nočejo.
Tako nekako se začne film o dečku, ki mu je ime Toto, dečku, kot jih je mnogo po italijanskih mestih. Slučaj ga pripelje v predmestje, kjer so si brezdomci v bornih barakah, pod kosi pločevine, v odtočnih kanalih in raznih zabojih, napravili svoje bivališče. Tam živi in s svojo veselostjo in ljubeznijo do vseh ljudi ter svojo nepo-kvarjenostjo prinese žarek sreče med te ubožce.
V filmu so prikazani italijanski reveži, ki lačni in bedni, zaviti v stare, po smetiščih pobrane cunje, životarijo ob palačah, ob blagostanju in izobilju. Najmanjše stvari se razvesele, žarek sonca jim razjasni obraz in sončni zahod gledajo ravno tako kot imoviti ljudje dramsko predstavo. Brez cilja tavajo okrog svojih koč in ne vidijo izhoda iz svojega položaja. Kapitalisti jih hočejo izgnati iz barak. Tedaj so se uprli. Toda ko je policija uporabila silo, so se razbežali.
Takrat pa jim je pomagal — bog Na svetu ni sile, ki bi jim lahko pomagala. Vsaj tako misel bi radi vsilili tvorci filma.	I
I Duh stare ženice, ki je posinovila Tota, prinese fantu golobčka, ki mu izpolni sleherno željo Golobček prvo ; na dokaj smešen način premaga policaja, nato pa obdaruje siromake z vsem, kar si želijo. In kaj so si želeli? Lepe obleke, kožuhe, cilindre, lestence, nek možic si je želel, da bi postal velik, i drugi si je želel dekleta, nekdo si je zaželel kovček. Polno želja, s katerimi I hoče film pokazati,' kako malenkostni so ti ljudje, kako razredno nezavedni in družbeno nerazgledani so siromaki Milana. Kar pa ni res.
Golobček se izgubi. Medtem policija odpelje siromake v vozovih, ki so podobni kletkam. Med vožnjo Toto dobi golobčka nazaj. Takrat se jetniški vozovi razpadejo, siromaki se usedejo na metle, ki jih odnesejo v novo deželo, »kjer bo »dober dan« v resnici pomenil dober dan«.
Gledam film in premišljujem. Tore) Italija res ni dežela, v kateri bi živeli vsi ti ljudje. Torej je res treba odhajati drugam, v drugo dež.elo, kjer je »dober dan«. Mar se v Italiji ne bi dalo napraviti tako, da bi vsi ti ljudje živeli človeka dostojno življenje. Zakaj ne bi raje ostali doma in povprašali malo kapitaliste, od čigavih žuljev žive Mar so delavci res tako malo razredno zavedni? Ne bi verjel. In če so, potem bodo pač morali čakati golobčka, ki naj bi jih ponesel v deželo, kjer ni izkoriščanja.
DELAVSKA ENOTNOST 10 x w52 * stran 5
GOSPODARSKE NOVICE
NE NAPRAVIMO NOBENEGA GOSPODARSKEGA UKREPA
PRENAGLO
Delavski svet je pokazal, da se zaveda gospodarske odgovornosti
Delovni kolektiv usnjame v Rečici, ki je spadal doslej pod usnjarno v Šoštanju, je postal samostojen
Tovarna usnja v Rečici je bila doslej priključena podjetju tovarne usnja v Šoštanju. Obe tovarni sta imeli enega direktorja in eno računovodstvo. V vsakem podjetju pa je bil delavski svet.
Ko so delali polletni obračun poslovanja podjetja v Rečici, so ugotovili, da je napravilo to podjetje nekaj čez 7 milijonov dinarjev izgube. Ko je delavski svet v Šoštanju o tem razpravljal, je sklenil, da se to podjetje likvidira. Odpovedali so že tudi vsem delavcem v Rečici. Delavski svet v Rečici pa se s to odločbo ni strinjal. In ko vse ni nič pomagalo, je zaprosil Republiški odbor svojega sindikata, da jih zaščiti. Trdili so. da pri njih nimajo
slovanje in delo delavskega sveta v tovarni usnja v Rečici, so ugotovili, da o izgubi ne more biti govora, temveč da se izdatki približno ujemajo z dohodki. Podjetje bi z dobrim vodstvom
dobrim delavskim svetom prav lah- '• vozili.
ko samostojno poslovalo. Na skupnem sestanku obeh upravnih odborov so se dogovorili, da se tovarno usnja v Rečici loči od tovarne usnja v Šoštanju in da začne s 1. oktobrom samostojno življenje.
Delavci iz tovarne usnja Rečica so se, kakor nam poroča Republiški odbor, pritoževali, da so iz Šoštanja že tudi doslej mačehovsko ravnali z njimi. Tako so na primer odpeljali opeko, ki so jo imeli v Rečici, v Šoštanj. In l sploh so se za to svojo podružnico bolj ! malo brigali. Sam delavski svet pa ni j imel moči, da bi podjetje lahko dobro vodil in dobro gospodaril. Sedaj so ! krepko zavihali rokave in so prepri-I čani, da bodo do konca leta že dobro
KORISTNA POBUDA ČLANOV DELAVSKEGA SVITA
V podienu behoimt 11 i? isuDiiane so Sil
člani fleia¥sheda snela sami h Inmlstoncm
J. I.
IZ TOVARNE »SAVA« V KRANJU
Sodelovanfe med sindikatom in delavskim svetom je pogoi za uspeh
Na plenumu okrajnega sindikalnega sveta v Kranju se je oglasil k besedi tudi tajnik sindikalne podružnice podjetja »Sava«. Dejal je, da pri njih ni prave povezave med sindikalno po-
izgube. Ko so še enkrat pregledali po- i družnico in delavskim svetom. Največ
DOBRO GOSPODARIJO
»Aero« Celje je najcenejša tovarna te vrste v Jugoslaviji
V delovnem kolektivu tovarne »Aero« v Celju si znajo pomagati. Razširili so vrsto izdelkov in precej izboljšali kvaliteto. Danes izdelujejo že tudi rdeč indigo papir. Kako dobro gospodarijo, vidimo že iz tega, da znatno presegajo družbeni plan, kar pa ne gre na račun visokih cen, sa j so cene znižali tudi za 30 odstotkov. Danes so najcenejša tovarna v Jugoslaviji. Računajo, da bod i do konca leta plačali na račun akumulacije 30 do 40 % več, kot je predpisano.
Delavski svet stalno zasleduje cene drugih podjetij, ki izdelujejo iste izdelke kot pri »Aero«. najbolj jih pa seveda zanima kvaliteta njihovih izdelkov in se trudijo, da hi bili tudi po kvaliteti izdelkov vedno boljši kot v ostalih dveh podjetjih v Zagrebu in Beogradu.
Pri delitvi dobička pa so bili nerodni. Pri delitvi so namreč upoštevali tudi tiste člane kolektiva, ki so bili nekaj časa bolni, medtem ko takim, ki so bolni več mesecev, niso dali ničesar. Delavci sami pravijo, da to ni bilo
sindikalni Člani imajo
PRAVICO DO POPUSTOV V GOSTINSTVU MED TRAJANJEM LETNEGA DOPUSTA LE IZVEN KRAJA SVOJEGA STALNEGA BIVALIŠČA
prav in če bili tisti, ki
so take že upoštevali, bi so že dalj časa bolni, mnogo bolj potrebni. Seveda ni bilo prav. da so dali dobiček tudi tistim, ki so bili bolni, za čas bolezni.
krat razpravlja delavski svet in sklepa o stvareh, sindikalna organizacija pa — kot on pravi — tega ne ve. Prav tako je potožil, da upravni odbor podjetja premalo podpira sindikalno podružnico, ker jim za tekmovanje fiz-kulturnih aktivov niso priskočili denarno na pomoč.
(Ne vemo, koliko članov upravnega odbora sindikalne podružnice je v delavskem svetu, vemo pa, da je kandi-matno listo za delavski svet sestavljala sindikalna podružnica. To, kar je po-
Na zadnjem zasedanju delavskega sveta v podjetju »Remont 11« iz Ljubljane so nameravali razpravljati tudi o finančnem stanju podjetja. Na zasedanje so poklicali knjigovodjo, ki pa ni prišel. Namesto njega je poročal direktor, ki pa je govoril le o tem, kakšna dela bodo v bodoče prevzeli.
Nek član delavskega sveta je osico pograjal delo upravnega odbora in povedal. da je šel z d verni tovariši sam k investitorjem in se zanimal, kako so izpolnili svoje obveznosti do podjetja. Ti trije člani delavskega sveta so ugotovili, da podjetje še do danes ni izstavilo računov za okrog 7 milijonov dinarjev. To pa je zelo verjetno le del tega, kar še niso obračunali. Istočasno so ugotovili,- da je 5 do 10 % del še nedovršenih. Sprejemajo nova dela, začetih pa ne dokončajo, dane delavskega sveta tudi skrbi, kako bodo vr-
nili 8 milijonov dinarjev izrednega kredita, ki ga morajo vrniti v treh mesecih.
Določili so dva člana delavskega sveta, ki naj gresta z računovodjem podjetja v banko in da sami pregledajo finančno stanje podjetja, ker upravi več ne zaupajo. Sklenili so, da mora uprava podjetja v treh dneh izvršiti pregled dovršenih in neobračunanih del. Delavski svet je tudi predlagal, da vzamejo, v bodoče le toliko dela, kolikor jim dovoljuje njihova kapaciteta. Ob tej priliki so tudi ugotovili, da odločb delavcem še danes niso izdali kljub temu, da je bil tarifni pravilnik potrjen že 7. avgusta t. I.
Morda pot, ki jo je ubral ta delavski svet. ni bila najboljša. Pomagali so si pač, kakor so si vedeli in znali. Zakaj pa ne pokličejo na odgovornost upravnega odbora, pa nam ni znano.
O DELITVI DOBIČKA V NEKATERIH PODJETJIH
Sindikalni odborniki iz Kranja menijo, da ne bi bilo treba razdeliti vsega dobička
Na skupnem sestanku sindikalnih odbornikov Okrajnega sindikalnega sveta v Kranju, ki je bil te dni, so razpravljali med drugim tudi o delitvi dobička. Menijo, da se bodo morali
vedal na plenumu, se malce čudno sliši, j sindikalni odborniki predvsem zavze-sai delata delavski svet in sindikalna mati za to, da bodo delavci pametno podružnica v istem podjetju.) P-1- I razdeljevali dobiček v podjetjih. Neka-
ZAKAJ NEKATERI USLUŽBENCI GRAJAJO NAČELA TARIFNE POLITIKE V TRGOVSKIH PODJETJIH
Kdo resnično dela za koristi delavskega razreda in kdo takim koristim škoduje
O nekaterih pojavih zagovarjanja pretiranih zaslužkov v trgovskih podjetjih
nekaterimi gospodarstveniki, ki so Za razumevanje tetra stališča paje Važno trgovskih podjetjih, tudi drugo stališče RO. ki ,]e,	v,.,,; Tn
■ - - tudi 1 s prvim in ki dela največ hude krvi. Te -- --- -~ bo razpon med povprečno uaj-
Pojasnila Gospodarskega FLRJ o sindikalnem
sve*» vlade popustu
Gospodarski svet vlade I I.R J je izdal o popustih v gostinstvu med trajanjem letnega dopusta in o tem kda j in kje lahko izrabijo te dopuste študenti, naslednje pojasnilo:
1.	Osebe, ki imajo po 1. točki Odredile o popustih v gostinstvu med trajanjem letnega dopusta pravico do popustov v gostinstvu med trajanjem letnega dopusta, lahko izkoristijo 'e popuste samo v turističnih krajih izven svojega stalnega prebivališča.
Če so posamezna gostinska podjetja zaradi napačnega razlaganja odredbe dale popust osebi, ki preživlja svoj letni dopust v kraju svojega stalnega bivališča, bo Narodna banka FLRJ regresirala gostinskim podjetjem tudi take popuste, če so bili dani do dneva objave tega pojasnila (vključno 4. oktobra 1052). Popustov, ki so bili dani po tem datumu, ne bodo prizadeli.
2.	študenti univerz in visokih šol lahko izrabijo popuste iz omenjene odredbe vse leto. ne pa samo v času letnih počitnic. Študentje pa ne morejo izrabiti popustov v kraju, kjer je univerza oziroma šola.
Med
zaposleni predvsem ki se ukvarjajo z zunanjo trgovino, in tudi pri nekaterih drugih večjih trgovskih podjetjih, je bilo v zadnjem času čutiti ne razpoloženje na p ram stališčem, ki jih zastopa Republiški odbor sindikata uslužbencev trgovskih podjetij za Slovenijo v tarifni politiki. Posamezniki so začeli ta stali se a označevati kot delavstvu trgovskih podjefij nenaklonjena in celo škodljiva.
Da bi mogli preceniti pravilnost stahsca Republiškega odbora ter vrednost graje tega stališča, si najprej pokličimo v spomin glavna načela, ki jih zastopa Republiški odbor v tarifni politiki.
Prvo stališče, ki ga nekateri grajajo, ne stališče RO glede po v prečka plačnega sklada. Za trgovsko stroko je uradno določen povpreček plačnega sklada 7800 din, ki je tudi osnova za družben doprinos. Zaradi velikih razlik glede strokovnosti uslužbencev v posameznih trgovskih panogah je RO zavzel stališče, da se izvrši razporeditev trgovskih podjetij v Štiri skupine in da se določijo različni povprečki plačnega sklada, d. notranja trgovina na drobno 7S0<) din, >. trgovina s kmetijskimi pridelki 7600 do 7SO0 din. 3. notranja trgovina na veliko 8,700 din. 4. trgovina, ki se peča z uvozom in izvozom, pa 0700 din po v prečka plačnega sklada.) Seveda je sama izkušnja pokazala, da bodo verjetno potrebni še kakšni premiki. Že vedno lahko bolje izhaja s povprec-kom notranja trgovina na drobno, ker ima večino nižje strokovnih uslužbencev (prodajalcev), kav povsem odgovarja namenu teh trgovin kot pa uvozna trgovska podjetja, kjer je večina visoko kvalificiranih uslužbencev in kjer je veliko potovanj. (Daši niti število uslužbencev in število potovanj tudi ni vedno opravičljivo.)
V nekaterih trgovskih podjetjih zunanje trgovine se je pojavila kar zahteva po zvišanju po v prečka plačnega sklada. Republiški odbor je tako zahtevo odklonil, ker smatra, da je podjetja niso dokumentirala in ker ie mnenja, da je možno nekatere stvari popraviti v okviru obstoječih predpisov. Uredba o osnovah poslovanja in ureditvi plačnega sklada v trgovskih podjetjih (Ur. list štev. 30/52) dopušča, da v podjetjih, ki imajo veliko potovanja, po predhodni odobritvi gospodarskega sveta seveda prenesejo stroške za dnevnice iz sklada plač v materialne stroške. Nadalje smatra RO. da morajo podjetja dokazati, da so že do sedaj ustvarjala višji povpreček. To naj bo razvidno iz podatkov iz poslovanja v prvi polovici letošnjega leta. Pri tem je treba vedeti še to. da poleg povprečka plačnega sklada ima podjetje pravico še na 10 % presežka. ki ni obdavčen. Zakaj tako stališče! Zato. ker bi bilo povsem nepravilno, da bi dvigali povpreček sklada plač. v dejanskem poslovanju pa ga ne bi dosegali. To bi bilo gospodarsko zelo ne vzpodbudno.
pa je, naj ne ...	---- - v- .
nižjo plačo (6000 din) in povprečno naj višjo plačo (15.000 din) razven v izjemnih primerih večji od 2 Vs-krat. Izkušnja namreč kaze, da teže za povišanjem povprečka plačnega sklada predvsem zato, ker bi radi povišali > visoke plače* in šli tudi občutno pi ek o lesa razmerja. Nekateri uslužbenci trgovskih podjetij zunanje trgovine to svojo težnjo po tako višjih plačah opravičujejo s tem. češ da so oni vez s kapitalističnim svetom, da morajo tudi »po kapitalistično« poslovati, se oblačiti itd., kar vse zahteva take prejemke. V tem je nedvomno težnja, birokratska in malomeščanska po svojem bistvu, prilagoditi se kapitalističnim 11gov-skim maniram in jih na tak ali drugačen način uveljaviti v naši zunanji trgovini. In to je napak, tega ne smemo dovoliti! Zanimivo pa je, da skušajo prav preko takih »pridobitnikov« v trgovski mreži prihajati V našo trgovino ne samo kapitalistične »manire«, ki so nevzdržne, ampak tudi nekatera čudna nnziranja o sindikatu, ki naj po nji; ho vem zagovarja vse, kar zahtevajo njegovi člani. Od tu torej izhaja graja RO- ker »ne pusti« težnjam nekaterih trgovskih uslužbencev zunanje trgovine, da hi ■ svojevoljno zviševali svoje prejemke m _ se »prilagodili maniram, ki so po svetu«, ces da je proti delavskim interesom, da ne ščiti svojih članov in njihovih teženj, da je birokratski in
1WTako°'je torej, kar se tiče prvega stališča in nesporazumov okrog njega. Bistvo spora je v tem, da RO ne pusti, da bi se na kakršen koli način razvile »manire« kapitalistične trgovine, ker se je delavski razied proti takim stvarem vedno boril >n ker b‘ taki pojavi pri nas omogočili, da bi nekateri posamezniki samo zaradi »mednarodnih zvez« lepo živeli na račun ostalih uslužbencev trgovske stroke in ker bi tak način slej ko prej podraževnl stroške trgovine. Poleg tega pa neopravičeno Povečavanje plač vpliva tudi na povišanje izdatkov službe socialnega zavarovanja (hranarme. do-
1 UDa bo stvar jasnejša, poglejmo še ostala »sporna« vprašanja v tarifni politiki trgovske stroke, kot jih postavljajo nekateri uslužbenci podjetij zunanje trgovine!
Druga taka stvar, ki povzroča pri nekaterih hudo kri, so določila glede premij-Premije se izdvoji iz plačnega sk ada m jih ob vsaki obračunski periodi deli upravni odbor oziroma delavski svet podjetja. KO smatra, naj ne ho vsota, določena za premije, višja od 5% celotnega sklada plač m naj ne prejme posameznik enkratno višje premije kot 5000 din. Da bo stvar se jasnej-ša. j*e treba še posebej naglasiti, da se pre-mije dele lahko ob vsaki obračunski periodi, torej lahko mesečno.
Kdor se s temi »birokratskimi določili, kot jih ocenjujejo nekateri uslužbenci zunanje trgovine, ne strinja, ta pa res odkriva. lili mu je briga za gospodarstvo pri nas »deveta briga , da misli res samo na to, kako bi se dalo čim več »izvleči«, kako bi po »kapitalistično« zaslužil, ali kakor nekateri pravijo, »kot se zasluži po vsem kulturnem svetu«.	.
Tudi proti temu stališču RO, naj dnevnice za potovanje po naši domovini ne bi presegale 700 din, ugovarjajo, češ da so prenizke. Graja tega jasno govori o »protitarskih« težnjah tistega, ki graja.
Posebno poglavje pa je nagrajevanje nakupovalcev in dodeljevanje provizij. RO je recimo odklonil vsak tarifni pravilnik, ' katerem so bili za nakupovalce, ki so zaposleni pri podjetju, določeni procenti provizij. S tem pa ni preprečil dajanja visokih provizij od prometa raznim drugim nakupovalcem, katerim podjetja dajejo še vedno kar procente in tako za razmeroma ma.iline usluge porabijo velik del svojega plačnega sklada. Na te stvari bodo morali v bodoče bolj paziti delavski sveti, ker jim nekateri taki nakupovalci pobero kar občuten del plačnega sklada.
Če povzamemo te ugotovitve, potem res
spoznamo, da skozi tele graje tarifne politike, ki se je pojavila med nekaterimi uslužbenci izvoznih in uvoznih podjetij, diha težnja po takih »manirah, v nagrajevanju, ki z našo tarifno politiko niso združljive. Takim težnjam pa je treba stopiti na prsate, ker so škodljive i delavstvu i našemu narodnemu gospodarstvu, ker so neskladne z nastajajočimi družbenimi odnosi pri nas. Kdor je stopil tem težnjam na prste, je storil prav! Pri tem pa se seveda zavedamo, da so še potrebne korekture in premiki v naši tarifni politiki, toda ne zato, da bi se odprla širše vrata prej omenjenim težnjam.
ampak
da hi take težnje sploh ne mogle
teri mislijo, da je vse, kar pokaže obračun, že tudi dobiček, pa naj bi se dosegel s prodajo blaga ali pa kakor koli drugače. Drugi pa so mnenja — in teh je bila večina — da se dobiček ustvarja le z delom in s povečanjem proizvodnje. Ti tudi vedo, da je dobiček, ki ga dosežejo v razliki cen blaga, ali pa zaradi neprijavljenih rezerv, krivičen in da bi ga bilo treba drugače uporabiti. Misliti je treba tudi, da vsega dobička ne razdelijo kar takoj med seboj, temveč da prihranijo nekaj za slabše mesece. Nekateri sindikalni odborniki so celo mnenja, da bi kazalo nekaj dobička uporabiti tudi za nabavo strojev, ki bi pripomogli k povečanju proizvodnje in bi bil na ta način dobiček še večji. Seveda pa pri tem ne smemo pozabiti tudi na stanovanjske zgradbe, kulturne ustanove in druge potrebe delovnih kolektivov.
PODJETJA NAJ ZAPOSLUJEJO DELAVCE LE PREKO POSREDOVALNIC ZA DELO
Od aprila do septembra so posredovalnice za delo zaposlile 17.113 delavcev in uslužbencev
Posredovalnice za delo so imele doslej, posebno v zaposlovanju začasno nezaposlenih. veliko uspehov. Od aprila do septembra so zaposlili 17.113 delavcev in uslužbencev. Poleg tega pa so posredovale sprejem 124 vajencev v uk, predvsem tistih, ki so zaradi likvidacije nekaterih podjetij ostali izven učnega razmerja.
Pri zaposlovanju delovne sile _ pa imajo posredovalnice za delo velike težave. Podjetja namreč zelo pogosto zaposlujejo novo delovno silo mimo posredovalnic za delo. istočasno pa posredovalnice za delo izplačujejo oskrbnine začasno nezaposlenim, ki hi- jih lahko zaposlili. Na ta način brez potrebe črpamo fonde socialnega zavarovanja. Nedvomno tak odnos podjetij do posredovalnic za delo ni pravilen in bi morala podjetja zaposliti delovno silo le preko posredovalnic, saj so bile v ta namen tudi ustanovljene.
Ljudski odbori imajo pravico, da na podlagi splošnih pooblastil, ki jih daje zakon o ljudskih odborih, predpišejo, da morajo podjetja za posle vati delovno silo le preko posredovalnic za delo. Razumljivo pa je. da lahko podjetja svobodno odločajo o tem. ko
najti plodnih tal.
ga od ponudenih delavcev bodo zaposlila.
in uslužbencev st
D okužimo
svojo razredno zavest tudi v odnosu do našega časopisa
VSAK ČLAN S l N D 1 K Al A
postani naročnik, dopisnik in agitator
DELAVSKE ENOTNOSTI
			
NAPOTILA CENTRALNEGA SVETA ZA UREJEVANJE NEKATERIH SODOBNIH VPRAŠANJ DELAVSKE MLADINE
Poskrbimo za našo delavsko mladino
Dne 3« septembra 1.1. Ie Predsedstvo Cen tratnega sveta sindikatov Jugoslavije na temeljil poročila in razprave »<> nekaterih so-dobiiih vprašanjih delavske mladine« sprejelo naslednje sklepe:
Skrb za delavsko mladino, za njene življenjske in delovne pogoje, za njeno splosno ln strokovno izobrazbo je sestavni del velike splošne pozornosti socialistične Jugoslavije za mladino. To pozornost izražajo cela vrsta zakonskih predpisov, v katerimi so zaščiteni mladoletniki, ki so v delovnem odnosu, in ukrepi organov ljudske oblasti, sindikalnih in mladinske organizacije za zaščito teli pravic To omogoča delavski mladini naravni telesni in duševni razvoj ter strokovni napredek.
Ukrepi za uvajanje novega gospodarskega In finančnega sistema, med katerimi so tudi spremembe v predpisih o prejemkih učenčev v gospodarstvu in o vzdrževanju domov, so zaostrili nekatere od prej nerešene zadeve in povzročile v življenju in delu delavske mladine nove momente, med katerimi je najpomembnejši - večje zanimanje Staršev za uk in strokovno napredovanje njihovih otrok. Istočasno s tem pa so prej omenjeni ukrepi vzl ndili tudi nekatere nezdrave tez nje pri organih delavskega upravljanja, zlasti pa pri zasebnih delodajalcih. Odraz teh teženj je. da podjetja nerada sprejemajo nove učence, da prekinjajo učne pogodbe in odpuščajo učence, ila ne zaposle učencev po končanem uku, da skušajo čim več del opravljati s pomočjo polpnucenih delovnih moči itd. Zaradi takih pojavov In zato^ da hodo jasnejše perspektive glede položaja, uka in zaposlovanja delavske mladine, je potrebno:
1.	da tajništvo Centralnega sveta ZSJ skupno z ostalimi zainteresiranimi družbenimi organizacijami in odgovornimi državnimi organi prouči vrsto zelo nujnih zadev, ki se tičejo delavske mladine, med katerimi ie treba posebej proučiti naslednje: potrebe in način planiranja strokovnih moči. redno obnavljanje učencev v gospodarstvu, zlasti v obrti, zmogljivost in vrsto nižjih strokovnih šol in zaposlovanje izučenih učencev teh šol in drugo;
2.	rta Republiški svet tn Republiški odbori predlagajo in pomagajo odgovornim republiškim gospodarskim organom, da na temelju skrbne in vsestranske proučitve pribliz no ugotove koliko mladih izučenih delavcev nam bo v določenem času potrebno ter da na temelju teh ugotovitev zadolže podjetja in zasebne delodajalce, da vzamejo učence v uk. Brez teh ukrepov je nemogoče pričeti smotrno vzgajati strokovne moči, pravilno razvijati omrežje nižjih strokovnih šol ter vrste teh šol. niti vskladiti številčni odnos med moško In žensko mladino v teh šolah:
3 da nastopajo odgovorni organi ljudske oblasti, sindikalne ln mladinske organizacije ter pristojne gospodarske zbornice proti ozkosti pri sprejemanju učencev v uk in njih zaposlovanju po dovršenem šolanju. Tako ozkost pa je občutiti ne le pri zasebnih de. lodajalelli, temveč tudi pri nekaterih de-delavskih svetih;
4. mnogo bolj se jo zanimati za ustanove, ki skrbe za Izbiro poklicev in za to. da starši in mladina pobližje spoznajo posamezne poklice, ker bomo na ta način v veliki meri preboleli to. da mladina, ki je enostransko spoznana s poklici, sebi poklic tudi enostransko izbira, kar ima za posledico, tla so za to posamezne gospodarske veje relativno prenaslčcne z mladimi Izučenimi delavci:
a. da se člmprej prouči sedanji plačilni
STRAN ★ 10. X. 1932
DELAVSKA ENOTNOST
sistem učencev v gospodarstvu, in v Industrijskih šolah, in da se prouči možnosti šolanja v nižjih strokovnih šolah tudi za otro ke tistih staršev, ki niso v delovnem odno su. pa so sicer siromašni;
6. da se. poleg obveznih zdravniških pre gledov za učence v gospodarstvu in v industrijskih šolah prične smotrno zbirati statistične podatke o zdravju zaposlene mladine, še posebej o učencih v posameznih mestih, oziroma posameznih gospodarskih vejali, k a-kor o ukrepih, podvzetili za to, da se izboljšajo zdravstvene prilike.
Nižje strokovne šole so še dandanes zapostavljene tako v pogledu materialnih možnosti kot pedagoških delavcev. Zoper tak odnos proti tovrstnim šolam se je treba odločneje in bolj vsestrano bojevati. Poleg tega pa je treba začeti reševati niz perečih zadev. Proučiti je treba sistem strokovnega šolstva in njegovo mesto v našem splošnem šolskem sistemu ter vskladiti omrežje in zvrsti teh šol z dejanskimi bodočimi potre- i ha mi po izučeni delovni sili Sveti za pro sveto in kulturo naj s pomočjo sindikatov, strokovnih združenj in gospodarskih organov člmprej revidirajo učne programe in plane rer učbenike, predvsem pa naj mnogo bolj kot doslej poskrbe za materialne možnosti teh šol in naj skrbneje izbirajo predavatelj sko osebje za nje Pobavijo naj se resneje z izvenšolsko telesne vzgojo učencev ter vse- | stransko pronče vzgojne probleme, ki nastajajo pri organiziranju najrazličnejšega iz-venšoiskega kulturnega in vzgojno zabavnega dela v nižjih strokovnih šolah.
Kljub uspešni izgradnji, ureditvi, In za življenje ter uk primerni opremi domov in internatov za učence v gospodarstvu in učence Industrijskih šol, obstojajo še danes zgradbe in prostori, ki so tako urejeni In opremljeni, da ne samo. da ne nudijo pogojev za urejeno življenje in vzgojno delo, temveč celo ogrožajo zdravje učencev. Prav zaradi tega naj sindikalne organizacije in organi oblasti ukrenejo:
mnogo bolj kot doslej naj poskrbe za za boljše materialne možnosti in opremo teh domov in naj to zadevo postavijo pred organe delavskega upravljanja ter odgovorne organe ljudske oblasti;
od odgovornih prosvetnih organov naj za htevajo, da s strožjimi merili izbirajo uprav-
nike šol ln vzgojitelje, da pazijo zlasil lia t njihovo strokovno, pedagoško zrelost in na njih moralno politični lik;
od vseh organov ki skrile za domove [ učencev je zahtevati, da preskrbe več sredstev za širšo lil bolj vsestransko vzgojo v domovih, posebej za knjižnice in čitalnice in da te domove obravnavajo tudi v tem pogledu kot vsako drugo šolo.
IV.
Da 1)1 bil praktičen uk čim boljši in čim boljše organiziran, je potrebno naslednje: da odgovorni organi za gospodarstvu in prosveto, katerim naj pomagajo strokovna združenja in odgovarjajoči sindikalni organi, začno čim prej izdelovati plane in programe za praktičen uk in opis poklica, tam kjer je to pomanjkljivo; da prouče. v kakšnem obsegu je treba danes povečati pouk strokovnih predmetov na račun splosno izobraževalnih: da prouče in določijo časovno razmerje med poukom v šoli in praktičnim ukom. seveda s tem. da teoretičnega pouka ne odpravijo oziroma ne spravijo lia brezpomemben minimum; da člmprej določijo cas za uk posameznih strok (obrti) tam. kjer to še ni urejeno, in najdejo naj način za cim uspešnejši nadzor nad izvajanjem praktičnega pouka ter zagotove strožja merila pri polaganju strokovnih izpitov.
Zlasti se morajo sindikalne organizacije zoperstaviti vsaki nezadostni skrbi, ki jo
nicah in podjetjih. Zato je v bodoče potrebno. da posvete temu mnogo več pozornosti in večjo skr>) kot dosedaj- X vrsto zelo vaznih in tekočih zadev, s katerimi sc sindikalne organizacije in sindikalna vodstva ukvarjajo, sodijo torej stvari, kot je sprejemanje novih učencev, pogoji, pod katerimi oni žive in delajo, praktičen pouk, zaposlovanje mladih izučenih delavcev, higieu.sko tehnična zaščita, njihova udeležba v delavskih svetih.
Najvažnejša dolžnost sindikalnih organizacij in vodstev ostane skrb za oblikovanje razredne zavesti delavske mladine. dvig njene splošne kulture ln vsestranskega kulturnega razvedrila V tem pogledu je najvažnejše:
1.	da sindikalne organizacije skupno z mladinskimi organizacijami organizirajo se bolj vsestransko ideološko politično delo * delavsko mladino, da bo bolj pestro po vsebini in oblikah, da pritegnejo v to delo tako ljudi, ki bodo sposobni pojasniti tista vpravsanja. za katera je med mladino največ z> nima nja:
2.	da okrepe ekonomsko vzgojo delavske mladine, ker je od tega odvisno ne samo to, ho li mladina danes aktivnejše sodelovala ? delavskih svetih, temveč njeno jutrišnjo upravljanje gospodarstva;
3.	mnogo bolj kut doslej je treba računati l zanimanjem mladine za posamezne tečaje* predavanja s pgdročja znanosti in tehnike, zlasti za higiensko in zdravstveno prosveto,
/.upri mu v i«	v	. zlasti za nigicnsKo in zora vsi veno prosto1”
kažejo mnogi organi delavskega upravljanja, j etično-družbena vprašanja in pripraviti do
posebej pa še zasebni delodajalci, n a prani praktičnemu pouku, proti malomarni skrbi za materialna sredstva, potrebna za prakti čen uk. proti brezbrižni izberi mojstrov — inštruktorjev za praktičen uk, glede na njihove strokovne hi moralno politične vrline in za pravilno nagrajevanje teli vzgojiteljev, in končno, proti odtrganosti praktičnega pouka in sploh učencev industrijskih šol od življenja in dela v podjetju; koristno bi bilo, če bi bil praktičen pouk v zadnjem šolskem letu ne več v šolski delavnici, ampak v podjetju. ker hi se na tak način učenci bolj povezali s podjetjem in lažje bi se znašli v delu kot mladi izučeni delavci.
Predsedstvo ugotavlja, da sindikalne organizacije in sindikalna vodstva, vzeto v celini, niso aktivno ščitila pravic delavske mladine, da niso poznala pogojev, pod katerimi živi, stanja v posameznih šolah in internatih, niti praktičnega pouka v delav*
bra predavanja z vseh teh področij in v da-leko večjem obsegu pritegniti v to prosvetne. kulturne in znanstvene delavce. Posebno važno pa je med mladino razvijati zanimanje za knjigo in tisk in preskrbeti delavski mladini dobro čtivo;
4.	med mladino je še bolj kot doslej negovati zanimanje za to. da se še številnejše udejstvuje kulturno-prosvetnih in flzkultur-nih društvih Zavedati pa se je treba, da v
j veliki meri zavist od tega. kakšna so vodstva I teh društev in kakšni so strokovni voditelji* če bodo ta društva privlačna za mladino ali ne. in če bodo s celotnim vzgojnim vplivom delovala na oblikovanje mladinca socialistične Jugoslavije In mu nudila to, kar je danes j mladini potrebno — vsestransko in smiselno kulturno razvedrilo;
5.	da organizirajo strokovna predavanj* in tečaje, skrbe za nadaljnjo strokovno izpopolnjevanje mladih delavcev. Z eno besedo. da skrbe za vsestransko socialistično
i vzgojo naše mladine.
PIŠEJO NAM
Tudi na svoj kraj n-so pozabili
ko so razpravljali o delitvi dobička
Nekaj utrinkov iz življenja kroparskih kovačev
Delovni kolektiv kroparskih kovačev si druge stvari. To je šlo sicer težko, saj so la leto 1952 ni izbral majhnega programa. I planinčarji poleg umetnega kovaštva v Kro-\ letošnjem letu nameravajo postaviti na pi prava posebnost in so nanjo ponosni.
tl*? I š i' O	can l.i	L-n Vi ;	~ I - , h	. * An . 1. i k	I. m I	T~l 1	- a	..	n .. m m ...	t .J a !	I a
tržišče prvo serijo kuhinjskih stenskih ur. Te ure delajo v novem obratu Lipnica. Prav tako, kot pravijo, bodo zadostili nenasitne zelezninarje s pražnimi žeblji za progo. To bi sicer že storili, če bi se železarna v Štorah držala dogovorjenih rokov. Prav na zadnjem zasedanju delavskega sveta so o tem govorili. Takole pravijo: Štorčani so nas zopet potegnili. Obljubljali so nam. da nam bodo poslali .naročene stvari septembra, kar naenkrat pa so nas obvestili, da bodo pošiljko lahko odposlali šele oktobra. Pa tudi n»d^ Zenico se pritožujejo Kroparji. Slabe kal?vosti je material, ki jim ga dostavlja. Železo je včasih tako, da se pri ročnem kovanju drobi kar kot prst. Kroparji pa se ne dajo.
Začeli so izdelovati tudi smučarsko okovje, med tem je tudi kompletni kandahar. Smolo imajo pa tudi na tržišču. Planinčarji jim ne gredo v denar, na zaldgi pa jih imajo za nekaj milijonov dinarjev. Seveda te vrste žeblji so dobili novega tekmeca — gumipodplate. ki jih danes zelo pogosto vidimo na gojzerieah. Proizvodnjo planinčar-jev so morali ustaviti in začeti proizvajati
——--------------*----------------
ROGAŠKI STEKLARJI BODO DALI MILIJON DINARJEV ZA POPRAVILO ŠOLE
Delavski svet Steklarne v Rogaški Slatini je na svojem zadnjem zasedanju določil iz fonda za prosto razpolaganje milijon dinarjev za popravilo šol v Rogaški Slatini, pol milijona di-
Planinčarje so v glavnem izdelovale že ue. Tudi to ni sedaj lahko urediti: kje zaposliti te delovne moči. Na seji upravnega odbora so sklenili predlagati * delavskemu svetu, naj odpusti 17 delavk, ki so poročene in katerih možje delajo v tovarni. Če bi se odločili za to, bi naredili napako. Ne bi prav ravnali. Vsaka delavka od teh, ki bi jih odpustili, ima delovne dobe že od. 7 do 34 let. Tak sklep bi bil torej krivičen, nezakonit in tudi kaj malo človeški. Zato se bodo morali le drugače odločiti. Gotovo so še druge možnosti, najti jih je treba. Naj zaposle žene na drugih delovnih mestih. Tako si one same žele in tako misli večina
v kolektivu.
Za preobrazbo Krope so kroparski kovači storili že marsikaj. Zgradili so že skoraj do kraja moderni plavalni bazen. V tem objektu je vzidanih preko 20.000 prostovoljnih delovnih ur kroparskih kovačev. Pa tudi moderni prosvetni dom, kot pravijo, bodo imeli že do zime pod streho. V to zgradbo so vložili že preko 10.000 prostovoljnih delovnih ur. Na zadnjem zasedanju delavskega sveta so sklenili, da bodo od »Iskre« v Kranju kupili kinoprojektor. Radi bi ga malo ceneje kot za 1,700 000 dinarjev. Poizkusili bodo svojo srečo pri delavskem svetu. »Iskre« s eto svojo željo.
V Kropi sploh delajo zelo smele načrte za ureditev kraja. Toda to niso samo načrti. Tam pridno delajo, lepo urejajo kraj. Delovni Kolektiv gospodarsko pomaga pri urejevanju kraja. Ko so zadnjič razpravljali o delitvi viška zaslužka, tudi na kraj niso pozabili. Sklenili so, da bodo del teh viškov porabili za potrebe kulturnih in fizkultur-nih objektov, v katerih se bo kalil kropar-ski kovač v novega kovača, kovača napredne socialistične miselnosti. Tako pa znajo v Kropi ceniti razvoj in napredek kraja! Vredno jih je posnemati 1 Jakob Kvas
V Krškem bodo volitve v skupščine zavoda zfi socialno zavarovanje že 19. oktobra
S pripravami so malo zakasnili in bodo morali sedaj močno pohiteti
Sindikalni odborniki krškega okraja so se odločili, da bodo volitve v okrajne skupščine zavoda za socialno zavarovanje že 19. oktobra t. 1. S pripravami so malo pozno pričeli in bodo morali Sedaj močno poprijeti, da bodo lahko v tem kratkem času volitve dobro pripravili.
V skupščino bodo volili 29 delegatov. Priprave so že v teku in v delovnih kolektivih živahno razpravljajo o
narjev pa za občinske ceste in javno . volitvah. Posebno v Sevnici se dobro razsvetljavo.	K. Z. I pripravljajo
in so imeli že zborovanje,
Rudarji pred »šihtom«. — V Trbovljah je delavski svet sklenil materialno pomagati rudarjem pri gradnji stanov vanjskih hiš
RAZPRAVA O SAMOUPRAVI ZDRAVSTVENIH USTANOV
DVOJE MNENJ 0 UPRAVLJANJU ZDRAVSTVENIH USTANOV
Komisija pri Svetu za ljudsko zdravstvo in socialno politiko se v bistvu strinja z zveznim predlogom. — Predstavniki zdravstvenih ustanov Slovenije so se zedinili za svoj predlog
V 'S? številki našega lista smo objavili članek dr. Tomšiča o upravljanju zdravstvenih ustanov po voljenih sve-
tih. Tov. dr. Tomšič zastopa mnenje večine zdravstvenih delavcev pri nas, naj bodo sveti zdravstvenih ustanov voljeni in sestavljeni iz članov delovnih kolektivov zdravstvenih ustanov, pri katerih naj bi se taki sveti ustanovili. Seznanja nas tudi s predlogom kolektiva šempetrskega zdravilišča, po katerem naj bi bil del sveta voljen, del pa postavljen. Delovni kolektiv mariborske bolnišnice je izdelal še svoj predlog. Po tem predlogu naj bi bili vsi člani sveta voljeni.
Do nedavnega so torej obstojali trije predlogi: predlog zveznega sveta za ljudsko zdravstvo, predlog šempetrskega zdravilišča in predlog mariborske bolnišnice.
Konec septembra so se sestali vsi predsedniki stacionarnih ustanov, ki so te predloge temeljito pretresli in prišli do naslednjih zaključkov.
Predvsem so mišljenja, naj upravljajo zdravstvene ustanove izključno elani teh kolektivov. Zavračajo zvezni predlog, naj bi bili člani tega sveta tudi predstavniki zavoda za socialno zavarovanje. Rdečega križa, ljudskega odbora in množičnih organizacij. Tak odbor namreč že obstoja pri Svetu za ljudsko zdravstvo in menijo, da ni potrebe, da bi bil tudi v bolnišnicah.
V nadaljnji razpravi so se zedinili, da bi naj poleg upravnega sveta — kakor naj bi se po njihovem mnenju ta voljeni svet imenoval — obstojal še kolegij ki bi ga sestavljali ravnatelj in šefi oddelkov, fa naj bi izvolil jz svoje srede 2 člana poleg ravnatelja v upravni svet. Upravni svet bi po teni predlogu sestavljali: ravnatelj, 2 člana kolegija, srednji medicinski kader in laboranti hi imeli enega zastopnika, čistilci enega in po enega prehranbena stroka, obrtniki in pomožno tehnično osebje. Poleg tega bj bil v svetu še en zdravnik, ki pa lahko ni član kolegija. Mnenia so bili, da naj pride v u pravni svet tudi šef lekarne pri vseh splošnih bolnišni cah. V upravni svet pridejo potemtakem po svojem polnža ju ravnatelj, zdravnik in šef lekarne, ostali dve tretjini sveta pa naj bi bili voljeni.
Potem so razpravljali še o posameznih členih zveznega predloga in vnesli nekatere spremembe.
Komisija pri Svetu za ljudsko zdravstvo in socialno politiko, ki se 'je se stala teden dni kasneje, pa je mišljenja. da je zdravstvena služba javna služba, ki dela za zdravje ljudi v določenem kraju, okraju itd. Prav tako dobiva tudi finančna sredstva od organov ljudske oblasti iz tega kra ja. Smatrajo, da je razumljivo, da so delovni kolektivi zdravstvenih ustanov odgovorni predstavnikom delovnih ljudi jz Vsega področja, na katerem te ustanove dela jo. Zato hi bile množične organizacije in ostali upravičeni, da sodelujejo
v upravljanju zdravstvenih ustanov. Mnenja so torej, da naj bi prišli v upravne svete poleg članov delovnega kolektiva tudi člani okrajnega ljudskega odbora. Rdečega križa, sindikalnega sveta itd. Na isti način naj bi se organizirala v bodoče tudi poliklinična služba.	J. L.
sedaj pa so sestanki po delovnih kolektivih.	^
Največ kandidatov imajo v rudniku Senovo, kjer bodo volili 5 delegatov. V Krmelju bodo volili 2. v tovarni celuloze tudi 2, ostale pa bodo volili po volilnih enotah po občinah. Zaradi razdrobljenosti terena bodo ponekod volili iz dveh občin na enem volišču.
Najbolj delovni pa so upokojenci. Predlagali so že kandidate, sestavili so sezname volivcev, imenovali volilne odbore in določili volilne enote.
Na področju sindikalnega sveta v Krškem niso zaskrbljeni, da bi volitve ne uspele, bolj pa jih skrbi, kako bo na področju sindikalnega sveta Brežice, kjer bo treba še močno poprijeti.
OR
IZ TEKSTILNE TOVARNE V KOČEVJU
NOBENA STVAR NE MORE OPRAVIČITI TEGA, DA DELAJO DELAVCI PO 16 UR NA DAN
V tekstilni tovarni v Kočevju so imeli prvo polovico leta velike finančne težave. Dela ni bilo in so poslali delavce celo na brezplačne dopuste. Poslali so svojega komercialista na potovanje po Jugoslaviji, toda vrnil se je praznih rok in ni prodal niti metra blaga. Sedaj sc je pa stvar zasukala. Naročil imajo toliko, da ne vedo kam z njimi. Da hi se izkopali iz dolgov in težav, so sklenili, da bodo delali po 16 ur na dan. Delavci so celo pristali, da se jim ne plača nadurno delo.
Tole pa bi morali sindikalni odborniki v tekstilni tovarni pa že bolj premisliti. Če nihče drug. bi se morali prav sindikalni odborniki potegovati za to, da delavci ne bi delali tako dolgo. Saj nima prav nič prostega časa in pomislimo, da ima komaj 8 ur na dan za spanje, za pot v tovarno in za to, da se pošteno naje. Poleg tega pa je gotovo nekaj ljudi, ki bi jih lahko vsaj začasno zaposlili, dokler j c toliko dela. Nj je stvari, ki bi mogla opravičiti to, kar so napravili v tej tovarni.
Tone P.
V HOTELU »SVOBODA« V RADLJAH OB DRAVI SO SI IZVOLILI NOV UPRAVNI ODBOR
Na enem izmed sestankov, ki so jih imeli v hotelu »Svoboda« v Radljah ob Dravi in na katerih so sprejeli tudi ta-
rifni pravilnik, so si izvolili nov upravni odbor.
Ob tej priliki so se dogovorili tudi, kaj vse bodo napravili v počastitev VI. kongresa KPJ.	S. I.
Tovariš Franc Leskošek je bil izvoljen v Celju za delegata na VI. kongresu KPJ
Tovariš Franc Leskošek, član Politbiroja Centralnega komiteja KPJ, je bil na mestni partijski konferenci v Celju izvoljen za delegata na partijskem kongresu. Konferenci je prisostvovalo okrog 160 delegatov. Izvolili so tudi nov 21-članski Mestni komite.
V GORIŠKEM OKRAJU SO SE DOBRO PRIPRAVILI
Po zadnjih poročilih iz goriškega okraja potekajo priprave na volitve za okrajne skupščine zavodov za socialno zavarovanje kar dobro. Izbrali so 29 kandidatov, določili volilne enote in volišča. Imenovali so že tudi volilno komisijo,
Dogovorili so se, da bodo sklicali konferenco zastopnikov delavskih svetov in sindikalnih podružnic ter upokojencev, kjer se bodo podrobno po-razgovorilj o pomenu volitev. Te dni pa imajo že tudi področna zborovanja v Kanalu, Solkanu, Šempetru, Mirnu in Ajdovščini.	S. F.
DELAVSKI SVET LITOSTROJA BO DAL PET MILIJONOV DINARJEV ZA KOMUNALNE NAPRAVE V LJUBLJANI
Delavski svet Litostroja je na svoji zadnji seji sklenil, da bo dal iz svojih sredstev 5 milijonov dinarjev mestnemu ljudskemu odboru za komunalne potrebe. Člani delavskega sveta so v
razpravi o tem predlagali, da bi bilo prav, če bi mestni ljudski odbor porabil ta denar za ureditev prostora okrog stanovanjskih blokov pri Litostroju.	Z. A.
ZGODBA O DIREKTORJU IN DELAVSKEM SVETU
Delavsko upravljanje zahteva visoko delavsko moralo od organov upravljanja
Nekateri člani upravnega odbora Gozdne semenarne in drevesnice v Mengšu so hoteli z neresničnimi podatki očrniti direktorja. — Kakšne so napake direktorja, kakšne pa delavskega sveta in upravnega odbora. — Postopek predsednika upravnega odbora je graje vreden
V zadnjih dneh minulega tedna je imel delovni kolektiv Gozdne semenarne in drevesnice v Mengšu precej živahen sestanek. Da pa bi razumeli, kaj vse se je na tem sestanku obravnavalo, je treba pogledati vzroke, ki so privedli do tega sestanka.
Ze nekaj časa nazaj so prihajali na Re publiški odbor kmetijskih delavcev razni tovariši iz Gozdne semenarne in drevesnice v Mengšu in pripovedovali o slabem in neodgovornem delu njihovega direktorja. Veliko so povedali in vsega je bil kriv direktor.
O teh tožbah zastopnikov kolektiva sem napisal članek in o njem tudi razpravljal s predsednikom sindikalne podružnice delavcev iz omenjenega podjetja. On se je s trditvami, ki so bile v članku, popolnoma strinjal. Seveda sem že takrat v članku zapisal, da velik del krivde za slabe odnose nosi delavski svet. . ker se ne postavi na svoje noge.
Pred objavo članka pa sera zvedel, da bodo imeli v kolektivu sestanek. Pobasal sem osnutek Članka in odšel v Mengeš na sestanek. Tara sem ga prečital. Jn pokazalo se je, da je bila cela vrsta obtožb neresničnih, zlonamernih in namenoma razpihnjenih.
Seveda je direktor delal napake. Na sestanku so jih ugotovili. Predvsem preveč j oblastno nastopa napram delavcem. Prav tudi ni, da si je izplačal posojilo in vedeti
hi moral, da je to nezakonito. Seveda mu je upravni odbor to odobril. Tudi upravlja nje hoče vse preveč držati v svojih rokah, namesto da bi delavski svet, ki se še zelo slabo zaveda svojih nalog, priučeval k samostojnosti, mu pomagal in ga učil, kako se upravlja podjetje.
Sedaj pa poglejmo še na druge stvari v podjetju. Kako kaj delata delavski svet in upravni odbor?
Gozdno semenarno in drevesnico v Mengšu sestavljajo obrati, ki so raztreseni po vsej Sloveniji. Drevesnice in semenarne v Prekmurju, na Gorenjskem in Primorskem so pod skupno upravo in delavci teh obra tov se vidijo med seboj le nekajkrat na leto. Pa tudi takrat ne vsi. Le njihovi zastopniki prihajajo v Mengeš na razne sestanke in posvetovanja.
Delavski svet je sestavljen iz zastopnikov vseh teh obratov člani delavskega sveta iz Prekmurja pa ničesar ne vedo. kaj se dogaja v drugih obratih, prav tako Pri morci ne vedo, kako delajo v gorenjskih semenarnah. Predsednik delavskega sveta je zaposlen na Primorskem. O gospodarje n ju celotnega podjetja ima le malo pojma Gradivo za sestanke pripravlja izključno le direktor, ki najbolje pozna gospodarstvo podjetij. Člani delavskega sveta s predsednikom vred. ki ne poznajo gospodarstva celotnega podjetja, res težko samostojno presojajo stvari kot celoto in zato često le
Največja Izbira tekstilnega blaga, konfekcije, trikotaže in pletenin — Najnovejši vzorci kvalitetnih tkanin za ženske, moške obleke in plašče po dnevnih cenah
TEKSTIL
m-
OBUTEV
LJUBLJANA, Nazorjeva 4
(PREJ FRANČIŠKANSKA)
»kimajo«, kakor se tudi sami izražajo 6 svojem delovanju. To je objektivni razlog za slabo delo delavskega sveta. Morda bi bilo dobro, da se v bodoče organizacijska struktura podjetja nekoliko spremeni, pa hi ta razlog odpadel. Toda o tem do danes še niso prav ničesar razpravljali.
So pa še druge stvari, o katerih je treba reči nekaj besed.
Delavski svet in upravni odbor se še nista dobro zavedla svojih dolžnosti. Delavski svet je samo kimal, kot smo že ugotovili, upravni odbor pa je imel sestanke le takrat, kadar jih je sklical direktor. Na sestanku so ugotovili, da predsednik upravnega odbora niti enkrat ni sklical sestanka. Tako so »lepo živeli«; direktor je dajal naloge, oni pa so jih izvrševali. Res se nekajkrat nekateri člani upravnega odbora niso strinjali sV-takim nfrčinom dela, in so , malo po-godr.njali, toda hitro so se potolažili. Pred nedavnim pa so si skočili v lase. Zakaj?
Direktor je premestil upravnika semenarne. ki je obenem predsednik upravnega odbora, na drugo delovno mesto. To predsedniku upravnega odbora ni šlo v račun. Jezen je bil na direktorja zaradi tega. direktor pa je hil jezen nanj, ker mu upravnik nekoč ni dovolil, da bi mu nek delavec iz semenarne v delovnem času zidal hišo. Tako sta drug na drugega kuhala jezo, nista pa se o vsem tem pogovorila in spora pametno rešila.
Tedaj pa so v delovnem kolektivu tudi precej govorili o novem povišanju plač. Direktor se je zavzemal, da hi plače povišali le za četrtino, komisija delavskega sveta. v kateri je bil tudi predsednik upravnega odbora, pa je hotela, naj plače povišajo za 40%. Direktor je svoje mnenje zagovarjal s tem da se v podjetju lahko do konca leta še marsikaj dogodi in da je bolje imeti za vsak slučaj nekaj denarja na strani. Predsednik upravnega odbora pa je hotel, da se ves denar razdeli in ni hotel ničesar slišati o prihrankih. O sporu zaradi plač je zvedel ves kolektiv in delavci so pod vplivom nekaterih Članov upravnega odbora obdolžili direktorja, da jim hoče zmanjšati mesečne prejemke.
Tedaj je predsednik upravnega odbora odšel na Republiški odbor kmetijskih delavcev in tam pripovedoval poleg resničnih direktorjevih slabosti tudi o stvareh, ki so jih na sestanku ocenili kot zlonamerne in neresnične. S tem je hotel očrniti direktorja pri Republiškem odboru kmetijskih delavcev in se tako maščevati za premestitev, ki je po njegovem mišljenju nepravična.
Tako ravnanje pa je vse graje vredno. ye se mu je zdelo, da je krivično premeščen, potem hi moral o tem razpravljati na drugačen način. Predsednik upravnega odbora je tudi govoril o direktorjevi morali, bolje pa bi bilo. če bi dobro ocenil to svoje dejanje. Svetujemo mu, naj to stori. Prav zagotovo bo spoznal, da je tako maščevanje nepošteno, nemoralno in nevredno našega delavca, kaj šele delavca, ki opravlja tako veliko dolžnost.
Vsa ta razprava pa je pokazala nekaj, kar so na sestanku premalo razpravljali. Debivski svet in upravni odbor te ustanove nista organa delavskega upravljanja, ampak le podaljšek roke direktorja. Dokler bosta tako delovala kot doslej, potem bo direktor '6 naprej lahko samovoljno urejeval stvari, notem ju bodo še lahko izrabljali poedinci 7a osebno maščevanje. Svetovati bi jim bilo, da krepko poprimejo vajeti podjetja in začno izpolnjevati dolžnosti, ki jim jih je naložil delovni kolektiv. Prav bi bilo. da bi se kaj kmalu pogovorili, kako bodo popravili to, kar so zamudili.	Janče
S SEJE REPUBLIŠKEGA ODBORA SINDIKATA KMETIJSKIH DELAVCEV
IZKLJUČILI SO GA,
KER SE JE POBRATIL Z NAŠIMI SOVRAŽNIKI
Na zadnji seji Republiškega odbora sindikata kmetijskih delavcev in uslužbencev so razpravljali med drugim tudi o Cvetku Francu, članu pred.edstva. Na plenumu Okrajnega odbora kmetijskih delavcev Ptuj so sklenili, da ga izključijo iz sindikata, ker se je pobratit z našimi sovražniki. Delavci sc zahtevali, da se ga izključi, ker jih je štiri leta vodil za nos in ni povedal za delovanj; informbinojevske druščine kljub temu, da je zanjo vedel. Republiški odbor je izključitev potrdil.
DOMA IN PO SVETU
PRED SEDMIM ZASEDANJEM OZN
Naša delegacija bo na zasedanju OZN razloži a m ro ubne težn e naših narodov
Verjetno bo največ razprav o korejski vojni, gospodarski pomoči nerazvitim državam in o narodnoosvobodilnih gibanjih kolonialnih narodov. — Pričakujejo, da bo Sovjetska zveza zopet hotela izkoristiti zasedanje za svojo propagandno tribuno. — Zasedanje bo zaživelo šele po ameriških
predsedniških volitvah
14. oktobra se ho žarelo v novi palači OZN sedmo zasedanje Organizacije združenih narodov. Vsi napredni ljudje sveta pričakujemo, da bo to zasedanje rešilo ali pa vsaj nakazalo rešitev mnogim perečim vprašanjem, ki danes vodijo svet v novo svetovno morijo.
Svetovni položaj, v katerem se ho odvijalo to zasedanje, je nekoliko drugačen kot lani. I?cs obstoja še vedno vojna nevarnost in še mnogo je sporov, ki se lahko razvijejo v novo vojno, toda Organizaciji združenih narodov je uspelo v letu dni svojega delovanja preprečiti povečanje nevarnosti nove vojne. S tem se je ugled te mednarodne organizacije zelo povečal. Danes že mnoge države rešujejo svoje spore v OZN na miroljuben način
Naravno je, da bodo tudi letos vse tiste reakcionarne sile, ki ne žele mednarodnega sodelovanja, hotele zavirati delo te organizacije. Sovjetski diplomati bodo prav gotovo poizkušali uporabiti to zasedanje za svojo propagandno tribuno, obenem pa bodo hoteli iz sporov, ki .vladajo v zahodnem svetu, 6jm več izvleči za svoje koristi. Toda lahko se nadejamo, da bodo miroljubne sile in težnje po prijateljskem sodelovanju tako, kakor doslej, tudi tokrat zmagale.
Pričakujejo, da se ho zasedanje razživelo šele po ameriških volitvah. Ameriški diplomati nočejo pokazati pred volitvami svojih kart, ker pač n c vedo, kakšni bodo rezultati volitev. Lahko bi njihove težnje uporabila nasprotna stranka za svoja predvolilna gesla. Zato se bo Acheson udeležil zasedanja šele po volitvah. Diplomatski krogi Anglije
in Francije pa trdijo isto za svoja zunanja ministra. Tudi diplomatje ostalih držav že težko pričakujejo rezultate ameriških volitev. Ce bo zmagal Eisenhovver, bo delo zasedanja zelo otežkočeno. Eisenhower namreč smatra, da mora Amerika voditi popolnoma neodvisno politiko, ne glede na to, kaj želijo Združeni narodi. Z zmago Stevensona pa bi Združeni narodi mnogo pridobili. On
je vnet zagovornik mednarodnega sodelovanja in utrditve Organizacije združenih narodov.
Na letošnjem zasedanju Organizacije združenih narodov bodo reševali mnoga važna svetovna vprašanja. Najbolj verjetno je, da bo v ospredju razprava o vojni na Koreji. Amerikanski diplomati se bodo naj-I brž postavili po robu vsem tistim težnjam, ki zahtevajo, naj se pogajanja iz Pan Mun Joma prenesejo v OZN. Morda bi bilo tako tudi najbolj pravilno, toda Amerikanci nočejo, da bi se v reševanje korejskega spora vmešavale še druge Članice Združenih narodov. Zelo važne bodo tudi razprave o ekonomskem sodelovanju in pomoči nerazvitim deželam, pa tudi razprave o zahtevah narodnoosvobodilnih gibanj v kolonialnih deželah bodo zelo živahne.
Naša delegacija se bo prav tako kot vsa leta doslej zavzemala za prijateljsko sodelovanje med vsemi državami, za enakopravnost malih držav in podprla vse napore za ohranitev miru na svetu, za mirno rešitev sporov med narodi in državami. S tem pa bo tolmačila miroljubne težnje naših narodov.
SPOR MED FRANCOSKIMI INFORMBIROJEVCI SE ZAOSTRUJE
Vse več jih je
ki odklanjajo komandirale iz Moskve
Marty in Tillon sta bila razrešena vseh partijskih dolžnosti. — Očitajo jima, da sta »minirala vodilno vlogo Sovjetske Zveze v mednarodnem delavskem gibanju«. — Partijsko vodstvo zahteva, naj skesano priznata
svojo krivdo
Pisali smo že. da vlada med francoskimi t naša med drugim na »vlogo Sovjetske zveze, informbirojevci precejšnja kriza. V zadnjem '	KV.miinretiAno ctranVo mori Hm<rn
času pa se je ta kriza še zaostrila. Pred nedavnim smo zvedeli, da je informbirojev-sko partijsko vodstvo razrešilo vseh partijskih dolžnosti dva stara partijska voditelja Mortijja in Tillona
V poročilu, ki je bilo objavljeno v »Hu-maniteju , izjavlja Politbiro, da se spor na-
NACISTIČNO ZBOROVANJE V SALZBURGU
V	Avstriji ima nacizem še vedno globoke korenine
V	Salzburgu so se sestali vojaki in oficirji nekdanje Hitlerjeve VI. gorske divizije. — Proslavi so prisostvovali bivši nacistični generali, podpredsednik klerikalne Ljudske stranke Koroške Steinacher in deželni glavar Salzburga. — Udeleženci so pozdravljali nekdanje generale z nacističnim
pozdravom
Koncem septembra je bil v Salzburgu sestanek nekdanjih avstrijskih vojakov in oficirjev Hitlerjeve VI. gorske divizije. Pred 3500 udeleženci je govoril bivši komandant te divizije general Philip. Na proslavi je bilo navzočih G bivših nacističnih generalov.
Med častnimi gosti je bil tudi podpredsednik Ljudske stranke Koroške Steinacher.
VSEMOGOČNOST CENZORJEV V ZDA
Chicaški cenzorji so prepovedali predvajanje filma »Miracl«, češ da je bogokleten. — Ljudje, ki so ga gledali, trdijo, da v njem ni prav ničesar slabega, Sindikat zahteva, da se film predvaja
Kakor cvete v Ameriki cenzura, tako vse bolj nezmotljivi in vsemogočni postajajo cenzorji. Pred nedavnim so chicaški cenzorji prepovedali predvajanje filma »Miracl e . češ da je bogokleten.
Film si je ogledalo 200 uglednih oseb iz Chicaga, toda nihče ni videl v njem ničesar pohujšljivega, nemoralnega ali bogokletnega. Sindikati zahtevajo, da se film predvaja. toda cenzorji odločno zagovarjajo svoje stališče. Sindikalni voditelji so izjavili, da bodo strli odpor cenzorjev, pa čeprav bo treba pripeljati celo zadevo pred vrhovno sodišče.
Obljube o gospodarskem razcvetu Velike Britanije so ostale le obljube
Konservativna vlada je zvišala cene najvažnejšim prehrambenim predmetov. Občutno znižanje izvoza je povzročilo tudi velik padec uvoza
Angleška konservativna vlada je sporočila, da bo zvišala cene maslu, siruL sladkorju. margarini in drugim maščobam, istočasno pa bo zaradi znižanja izvoza zni zala tudi uvoz blaga. Churchill je sicer obljubil, da se bo izvoz zvišal, toda samo v mesecu avgustu je padel za 76 milijonov dolarjev.
Te vesti nam kažejo, da tarejo Anglijo precejšnje gospodarske težave. Churchillova vlada je pred volitvami obljubljala, da ho ustvarila blaginjo, sedaj pa se ta njena blaginja kaže v vse večji draginji in gospodarskih težavah.
ki je poznan kot največji sovražnik koroških Slovencev Deželni glavar Salzburga dr. Klavs je v svojem govoru poveličeval važnost sestanka, na katerem se je. pokazalo »prijateljstvo, ki ne pozna meja«. Generala Philipa so prisotni pozdravljali z nacističnim pozdravom.
Mali Luigi, sin ubožnih staršev, čaka na trgu v italijanskem mestecu Beneventu na kupca. Samo 5000 tir zahteva oče zanj, toda nihče se ga noče usmiliti. Majhen je še. Toda oče ve — kmalu bodo pokupili močnejše. Saj teh tako ni veliko, potem pa bo prišel na vrsto tudi njegov sin.
V veliki cerkvi na trgu zvonijo zvonovi. Privabljajo kupce.kot bi hoteli reči: Pridite, blaga je dovolj. Samo nekaj tisočakov, pa bo otrok za leto dni vaš. Napravili boste lahko z njim, kar boste hoteli!
Medtem ko Luigi čaka na kupca pa se je v Strassburgu na zasedanju Evropskega sveta pravkar povzpel na govorniški oder de Gasperi in začel: V imenu svobode in demokracije, v imenu svobodoljubne Italije. . .
Na trgu v Beneventu so Luigija prodali za 4500 lir . ..
zadržanje Komunistične stranke med drugo svetovno vojno, na pripravljanje narodnega odpora, na politiko stranke doma, na vlogo socialne demokracije in na akcijo za obrambo miru« ter na vlogo Thoreza kot glavnega tajnika francoske komunistične stranke.
Poročilo pravi, da sta bila Marty in Tillon več let v sporu s stranko glede teh važnih vprašanj, da sta javno odobravala sklepe Partije, obenem pa skušala z zvijačo širiti svoje lastne ideje. Dalje pravi poročilo, da je skušal Marty uvajati »diskriminacijo med člani stranke, ki so ostali v' Franciji, in tistimi, ki so živeli v Sovjetski zvezi med nacistično okupacijo. S tem, da je že 1945. leta grajal Jeanette Vermeersch, ki je Thorezova žena in je bila med okupacijo v Sovjetski zvezi, je neposredno kritiziral tudi Thoreza. Thorez je namreč 1939. leta dezertiral iz francoske vojske in zbežal v Sovjetsko zvezo, kjer je ostal vso vojno, medtem ko sta Marty in Tillon organizirala odpor v Franciji.
Poročilo tudi trdi, da je bilo dokazano z dejstvi, da sta hotela Marty in Tillon minirati vlogo, ki jo je imela Sovjetska zveza pri osvoboditvi Francije« ter dodaja: »M ar tv je bil celo mnenja, da je zgrešeno govoriti, da je sovjetska armada osvobodila države ljudske demokracije, kar je vsekakor zgodovinska resnica.«
Obema očita poročilo »nacionalistične ideje in nerazumevanje proletarskega inter-nacionalizma, čigar preizkusni kamen predstavlja zadržanje napram Sovjetski zvezi«.
Na to omenja poročilo spor zaradi nemške oborožitve, gibanja za mir in vloge ameriškega imperializma ter označuje socialno demokracijo kot glavno socialno oporo buržoazije in poudarja, da »ni mogoče napraviti konec kapitalizmu, ne da bi napravili konec s socialno demokracijo v delavskem gibanju«.
Informbirojevsko partijsko vodstvo je ponovno pozvalo Martyja in Tillona, naj javno priznata svojo krivdo, »kar jim edino lahko še daje upanje, da se rešita«.
STALIN SNUBI TUDI NACISTE
Vzhodnonemški parlament je soglasno odobril načrt zakona, . ki ga je predložila vlada, na podlagi katerega se ukinejo vse kazni bivšim nacistom hi »častnikom bivšo vojske«. Izjema velja samo za vojne zločince in za one. »ki so zakrivili zločine proti človeštvu«. Dosedaj so pomilostili že 2600 oseb, ki so bile obsojene zaradi fašistične
osen, ki so dejavnosti.
Ta plakat je pred nedavnim visel na zidu budimpeštanske tovarne »Mathias Rakoszy«. Podobnih plakatov lahko vidimo v današnji Madžarski še mnogo. Na plakatu piše: »Sodne razsodbe v interesu delovne discipline! Sodišče je zaradi kršitve delovne discipline obsodilo Margarito Dezsd, da se ji zmanjša plača za desetino in na štiri meHece poboljševalnega dela; Benjamina Siilya na desetino manjšo plačo in dva meseca poboljševalnega dela; Marijo Pekete 20% in štiri mesece...« in nadalje se na plakatih vrstijo ostala imena obsojenih delavcev.
V ZDA PREGANJAJO DELAVSKE VODITELJE
KER JE ODLOČEN ZAGOVORNIK DELAVSKIH PRAVIC,
GA ŽE 16 LET PREGANJAJO
Harryja Bridgesa — predsednika pristaniških delavcev — so obsodili na pet let zapora, ker se ni hotel pokoriti protidelavskim zahtevam vlade. — Delavci zahtevajo, da ga vlada pomilosti
Trumanovo kandidaturo, ker bo v nasprotnem primeru vlada obračunala z njim. In ker se zahtevam vlade ni pokoril, se ga ta hoče odkrižati.
Harry Bridges je eden izmed najbolj odločnih in najvidnejših delavskih voditeljev v Ameriki. predsednik pristaniških in skladiščnih delavcev na pacifični obali. Prav zaradi njegove predanosti delavskemu razredu ga bogataši in vlada že 16 let preganjajo. 1945. leta so ga hoteli prisilno izseliti v Avstralijo. To se jim ni posrečilo. Toda kmalu nato ga je vlada ponovno obtožila, da ni pravilno izpolnil prošnje za državljanske pravice. 1950. leta je bil obsojen na pet let zapora in izgubo državljanskih pravic. To je bil že četrti poizkus vlade, da bi se ga iznebila. Toda Bridges se je pritožil in te dni bo vrhovno sodišče obravnavalo njegovo pritožbo. Sindikati zahtevajo, naj ga sodišče oprosti.
Bridges pravi, da ga vlada preganja zaradi tega. ker se odločno zavzema za delavske pravice. Že 1948. leta mu je predsednik Kongresa industrijskih organizacij (ene največjih sindikalnih zvez) dejal, naj podpre
NOV ZLOČIN V TRSTU
BIVŠA SLOVENSKA PARTIZANA OBSOJENA NA DOSMRTNO JEČO
Porotno sodišče v Trstu je obsodilo na dosmrtno ječo dva bivša slovenska partizana, Albina Grudna in Danila Pertota. Sodba je bila izrečena v njuni odsotnosti. Obtožnica, trdi, da sta med narodnoosvobodilno borbo ubila zloglasnega tržaškega fašista Angela Mirandija. Kazen je predlagal tožilec Grubissi, ki je znan kot zaklet sovražnik Slovencev in vsega kar je jugoslovanskega. To je tudi pokazal pred sodiščem, kjer je slovenske partizane žalil z najne-sramnejšimi izrazi.
STRAHOVLADA V VZHODNI NEMČIJI
NACISTE SO POMILOSTILI svobodol ubne Hudi pa zapiralo
Samo v dveh letih je bilo v Vzhodni Nemčiji kaznovanih 182.464 oseb. — V koncentracijskih taboriščih na nemškem ozemlju je po vojni pomrlo od gladu okrog 100.000 oseb. — 37.000 zapornikov so odpeljali v »Stalinov raj«
V zadnjih dveh letih so v Vzhodni Nemčiji kaznovali z zapornimi kaznimi 182.464 oseb. V koncentracijska taborišča je bilo v petih letih odpeljanih 185.000 oseb. Od teh jih je 96.000 zaradi gladu umrlo, 37.000 so jih odpeljali v Sovjetsko zvezo, 37.000 pa izpustili. 14.500 oseb pa je še nadalje ostalo v zaporih.
Tako torej sovjetski okupator na Nemškem zapira in uničuje ljudi, ki se jim po-
USTANOVLJENA JE PANMALAJSKA DELAVSKA STRANKA
Tudi v Malaji se delavci prebuiaio
Panmalajska delavska stranka se bo zavzemala za resnično demokracijo, odpravo siromaštva, uvedbo pravičnih socialnih zakonov in agrarne reforme."— Stranki so se pridružili sindikati, ki imajo 120.000 članov
boljšanje socialnega položaja delovnih ljudi* za svobodno delovanje sindikalnih organizacij, sodelovanje delavcev v javnih službah in v upravi industrije, za izvedbo agrarne reforme, pomoč kmetijstvu, za pravične davke in za ustanovi'ev močne in neodvisne malajske armade.
Delavec odpuščen zaradi tiskarske napake
Stavec Allan Ross je v stavku zamenjal dve besedi. — Zaradi tega je bil odpuščen z dela, čeprav so se sindikati zanj zavzemali
Uprava lista »Long Island Star« je odpustila stavca Allana Rossa. ker je v stavku zamenjal neko besedo, ki je spremenila smisel članka
Sodišče ni moglo dokazati, da je stavec Allan Ross namenoma napravil to napako. Postavljeno besedilo mora potem še itak pregledati korektor. Sindikat grafi čar je v se je zelo zavzemal zanj. Toda sodišče je odločilo. da je pravilno ker je odpuščen iz službe.
Kakor koli je že prišlo do napake, ali jo je napravil stavec namenoma ali nename-noma. jasno je le. da ni vse tako lepo tam onkraj velike luže Za majhno napako — ven iz službe!
V Malaji so ustanovili Panmalajsko delavsko stranko Na ustanovnem kongresu je stranka imela že 10.000 članov, pridružili pa so se ji tudi sindikati, ki imajo 120.000 članov. a je njihovo delovanje prepovedano.
Namen nove stranke je. povezati vse delovne 1 jud: v močno politično organizacijo. Program stranke zahteva odpravo siromaštva. enakopravnost med malajskimi narodi, široko demokratično svobodo, splošno zdravstveno zavarovanje, pravilno nagrajevanje itd. Stranka se bo bojevala za enotno in neodvisno Malajo, za svobodne in splošne volitve, obvezno in brezplačno šolstvo, iz-
stavijo po robu. obenem pa izpuščajo bivše nacistične oficirje in denarno pomagajo nacističnim organizacijam.
isdaje Republiški svet fcvete sindikatov ta Slovenijo. Predstavnik Jože Jo rad. Odgovorni urednik Roman Albreht Tisk tiskarne »Ljudske pravice« * Ljubljani Naslov uredništva in uprave* Miklošičeva cesta 13 v Ljubljani - Doro sindikatov Telefoni: uredništvo 43 18 in 50 31 uprava 20 46 Poštni predal 284 Račan ort podružnici Narodne banke v Ljubljani It. 604 90321 4 List Izhaja v*a* petek Rokooisov ne vračamo Meeečna naročnina 25 din, četrtletna 75 din. polletna 150 din le celoletna 100 din
OB KONGRESU PARTIJE SOVJETSKIH BIROKRATOV
POGLED ZA ŽICO ENEGA OD TISOČERIH TABORIŠČ
Kaho Iraka še setielska pratlta do dela
V Ustvimlagu No. 2 je dva tisoč zapornikov vseh narodnosti. — Iz taborišča ni več povratka domov. — Delo je od jutra do noči. — Zaporniki prejemajo hrano po delovnem učinku. — Taboriščni stahanovci, najnovejše sredstvo popolnega izčrpavanja ljudi. — Zapornike oblačijo v stare vojaške obleke. — Na pogradih ni ne slame ne posteljnine. — Zaporniki ne smejo nikomur pisati niti ne smejo sprejemati pisem in paketov
V	severni Rusiji je v Korniju pri Kotvi taborišče za obsojence na prisilno delo. Taborišče , se imenuje Ust-vimlag No 2 in je v njem vedno okrog dva tisoč nesrečnih ljudi, ki si jih je »modro vodstvo« na tak ali drugačen način, pod tem ali drugim izgovorom izbralo za svoje sužnje. Zapornike, ki životarijo v tem taborišču, uporabljajo pri gozdnih delih.
O taboriščih v Sovjetski zvezi svetovna javnost že veliko ve, tudi ve, da so tam taborišča tako gosto razmeščena, kot pri nas vasi in naselja. Torej, kar koli bomo napisali, bo to le majhen utrinek iz življenja nekaj milijonov ljudi, ki so prišli za žice in na suženjska dela po »milosti sovjetskih birokratov«.
V	Ustvimlagu No 2 žive zaporniki raznih narodnosti. Tu so japonski vojni ujetniki, kitajski in poljski politični zaporniki, madžarski in romunski cigani, ruski politični obsojenci. V taborišču je vsesplošna negotovost. Vojni ujetniki sploh ne vedo, kdaj bodo šli
domov. Cigane so sem kar preselili. Za sovjetske državljane pa se je s prihodom v taborišče končalo sploh svobodno življenje. Iz tega taborišča ni še nihče odšel v prostost. Komur poteče »kazen«, mu jo kar podaljšajo in to, dokler ne izdahne, duševno in telesno ne le izčrpan, ampak izmozgan. Marsikdo izmed nas je poizkusil »sladkosti« fašističnih taborišč — nekaj let, zato si zna predstavljati, kaj pomeni taboriščno življenje skozi eno, dve desetletji in tudi več.
Zapornike v Ustvimlagu zaposlujejo pri gozdnih delih, pripravljajo gradbeni les in kurivo. Delovni čas ni določen. Zaporniki morajo zjutraj vstajati ob petih in ob šestih jih že ženejo na delo. Dela se cel dan, dela končajo šele, ko se znoči.
Zapornikom dajejo hrano po delovni storilnosti. Navaden zapornik prejme pol kilograma kruha dnevno, zjutraj grenak čaj ali kumarčno juho in zvečer po delu spet zelenjavno juho. To je vse. »Stahanovci« — tako imenujejo
8 stran * 10 X 1.5! DELAVSKA ENOTNOST
. im nj... . .'hm—apte*""**"""*"""**
taboriščni organi one zapornike, ki presegajo delovne norme — »dobe nekaj manj kot kilogram kruha in od časa do časa nekaj malega masla. Tudi oblačijo jih malo boljše. Tisti zaporniki pa, ki ne izpolnijo norme, in tisti, ki so bolni, pa dobe samo 30 d kg kruha dnevno. Ta zadnja vrsta zapornikov je predvsem polna nekdanjih »stahanov-cev«, ki so tako onemogli, da sploh ne morejo več delati kot ostali.
Na te razlike dosledno pazijo. Zaporniki imajo tudi prehranbene karte po teh kategorijah. Najbolj izčrpani so vsekakor sovjetski državljani, ki so že dalj časa v taborišču.
Zaporniki dobe od taborišča »nove« obleke samo. če so svoja oblačila že tako strgali, da z njih vise le še cunje. Oblačijo jih v stare, donošene vojaške obleke. Na pogradih nimajo ne slame ne nikakršne posteljnine. Ljudje bi po zimi množično zmrzovali, če ne bi kar
naprej kurili in spali v skupinah drug ob drugem.
Zdravstvene prilike so neznosne. Zdravnik ima normo, koliko sme pregledati bolnikov. Kdor ne pride na I vrsto, ni priznan za bolnega in mora na delo. Kdor je pa bolan, dobi delo v taborišču. Zaradi takih prilik seveda zaporniki hitro umirajo. Pozimi po-I speši umiranje zmrzovanje, poleti pa malarija. Taborišče je polno bolh, uši, stenic, podgan in drugih zajedalcev. Dezinfekcijskih naprav v taborišču ni, kopanje je dovoljeno enkrat tedensko, praktično pa ni niti vsak mesec enkrat.
Noben zapornik ne sme nikomur pisati, ne sme prejemati pisem, paketov, obiskov. Odrezan je od vsega sveta. Edina njegova vez s svetom so proizvodi njegovih rok, ki jih sovjetski birokrati kažejo kot plodove dela »srečnih sovjetskih ljudi«.
O TEM PA SOVJETSKI BIROKRATJE MOLČE
Mic sd vzroM za ncizdržno vzdušje v Rusiji
Še pred dvema letoma so govorili o komunističnem nagrajevanju
po potrebah — sedaj pa govore
Morda je nekaj več kot dve leti od tega, kar so sovjetski ekonomski akademiki govorili o tem, da je v Rusiji vse zrelo za prehod v komunizem. Takrat so povedali, da imajo v Rusiji vse, od česar je odvisna komunistična družbena ureditev.
Oglejmo si samo malo, kako so govorili o razdeljevanju dobrin po potrebah, ker je to ena temeljnih značilnosti komunističnega gospodarstva. — Sovjetski akademik Strumilin je opozoril na to, da morajo najprej ugoto-
o nezdravih družbenih pojavih
viti, kaj so to »potrebe«. On je tudi povedal definicijo »potreb«. Dejal je, da so »potrebe« članov komunistične družbe, potrebe izobraženih in kulturnih ljudi, ki ne zlorabljajo možnosti pridobivanja predmetov. Obstaja znanost o »potrebah«. V Sovjetski zvezi imajo znanstveni institut, ki se bavi s proučevanjem racionalnih norm prehrane. Dovolj je, da ta institut prouči, določi neobhodno potrebne količine potrošnik predmetov za prehod na komunističen način razdeljevanja dobrin
po načelu: vsakomur po potrebah. Torej dovolj je, da neka državna ustanova določi neko poljubno količino potrošnih predmetov kot potrebno, da se začne komunističen način razdeljevanja dobrin! Ce malo pomislimo na to, da so sovjetski birokrati napeljavo elektrike v neke predele imenovali »socializem«, potem nas ni čudilo, če bodo sedaj uvedbo spiskov s potroš-nimi predmeti imenovali komunizem.
Toda v zadnjem času, torej po dveh letih »komunizma«, ker so za to imeli vse pogoje, so v Rusiji začeli govoriti o naporih za izgradnjo komunizma, o ukrepih, ki jih je potrebno za to pod-vzeti, da bi prehodili vsa obdobja graditve komunizma in podobno. Torej, še tako zveličavna laž o komunizmu ni mogla prevpiti dejanskih razmer!
Zato tudi ne govore več o tem, da bi kar izdelali državne norme za potrebe državljanov in da bo uveden sistem nagrajevanja po potrebah. Sedaj ugotavljajo, »da se sovjetski ljudje še niso znebili zasebno lastninske miselnosti, pogledov in navad iz preteklosti« (po 35 letih — po zmagoviti revoluciji — stare navade)!. Zgražajo se nad slabim gospodarjenjem, protidržavnimi težnjami, varanjem države itd., nad potepuhi in tatovi, kot splošnem družbenem pojavu. Ali so vzroki za te pojave v sovjetskem društvu? Seveda sol Kje? O tem pa sovjetski miselni biro-kratje molče, ker bi morali pokazati na pravi izvor zla. Namesto tega ponavljajo vedno isto obrabljeno frazo o ostankih starega sveta. Toda tudi ta ne bo prevpila resnice, ki jo delno morajo priznati, da je v Rusiji nevzdržno družbeno vzdušje. V tem vzdušju bo kašljal kongres partije sovjetskih birokratov in tako vzdušje bo te birokrate prej ali slej zadušilo.