Iskra »!« . ^ILO DELOVNEGA KOLEKTIVA SOZD ISKRA Številka 33 — Leto XIX — 6. september 1980 Razgovor s tonetom kovičem PROGRAM, KI VSEBUJE VEČ domačega znanja , Naš peti sogovornik je predsednik Kolegijskega poslovodnega odbora De- organizacije Iskre — Industrija ^temov elektronike in zvez ing. Tone Kovič. , Iskrina delovna organizacija In-ostrija sistemov elektronike in zvez r1 kratko Elektrozveze je najmlajša clovna organizacija v okviru SOZD ~kia, saj se je kot taka konstituirala t!6 letos, pa smo vseeno Toneta Ko-Vl^a najprej povprašali za oceno in goltate polletnega poslovanja njiho-e delovne organizacije. .. »Ob polletju smo dosegli realiza-na ravni 40 starih milijard di-®aqev proizvodnje, kar pa je po di-namiki plana še vedno komaj 40 % od Predvidevanj. Naša delovna organiza-^a namreč prav zdaj praktično pranje svoj prvi rojstni dan in so žalijo tega še vedno prisotne vse otroke bolezni, ki spremljajo takšen Porod. Pri tem pa lahko rečem, da 5110 pridobili precej veliko hipoteko “en starih organizacij, ki so sprejele '“to pogodb in obvez za proizvodnjo n se le-te zdaj prenašajo v novo DO, v >e pogoje in novo organiziranost. Kajti šele zdaj bomo tudi registrirani kot delovna organizacija, ker je po-^opek za to zaključen. Velik problem Prve hipoteke je tudi likvidnostna pro-olematika, Id pomeni v bistvu življenje k avansi in trajen problem likvidnm kvalitetnih finančnih virov. Za delovanje DO s takšnim programom, kot je naš, Id v bistvu ne omogoča jatrega obračanja sredstev, ker gre v Pjstvu za investicijsko opremo, so °oratna sredstva izredno nujna in °°seg sedanjih lastnih sredstev ne 5®iogoča dovolj dobrega poslovanja, “rav zavoljo tega smo vložili kreditni ^htevek pri Ljubljanski banki za aokaj visoko vsoto za obratna sredst-ya> Id se giblje v višini 17 starih milijard. Naša DO se, kot vidimo tudi iz jkjav ostalih DO Iskre, sooča z ena-krrni problemi repromateriala, fmansi-^ja uvoza, pokrivanja stroškov za Urinske dajatve, kar vse v veliki meri °vira normalni tok proizvodnje.41 »Kot pri ostalih naših DO, nas tudi pri vas zanima, kako je z vprašanjem uvoza oziroma izvoza? 44 „V civilnem delu našega programa se približujemo z izvoznimi rezultati uvoznim zahtevam, vendar pa se še ne pokrivamo v tem smislu. Pri tem pa je tudi problem še v tem, da imamo le vse preveč izvoza na klirinško območje in premalo na konvertibilno, kamor sega naš delež približno 13%, za prihodnost pa predvidevamo, da ga bomo dosegli v višini 20 %, s čemer bi pokrili naše zahteve po devizah za civilni program.44 „Povsod v ospredju, ne samo Iskre, temveč celotnega slovenskega gospodarstva, je vprašanje reprodukcijskega materiala. Kako je s tem problemom pri vas?44 „0 tem sem sicer že malo poprej nekaj povedal. Težave z uvozom repromateriala bodo v zadnjem četrtletju letošnjega leta nedvomno povzročile določene zastoje v proizvodnji, ti pa lahko pomenijo tudi zmanjšan obseg proizvodnje. Vlagamo vse napore v to, da bi našli možnosti, kako s sredstvi in materialom pokriti predvsem tiste proizvode, ki so namenjeni izvozu. V Iskri bi morali najbrž v tem trenutku poiskati vse možnosti, kako nadomestiti z domačimi elementi vse tiste elemente, ki jih dosedaj uvažamo. Morda zveni prenapeto, ko želimo v pičlih pol leta razrešiti probleme, za katere so običajno potrebni malo daljši roki. Zlasti še pri proizvodnji, id ima daljši ciklus od pogodbe do izpolnitve, je pač težko prenesti take trenutno boleče posege.44 „Za konec pa bi prosili še nekaj podatkov o vaših investicijah in naslednjem srednjeročnem obdobju 1981-198544 „Naša DO se drži tudi v svojem srednjeročnem planu usmeritev, ki so podane tudi na ravni SOZD Iskra — to pa je predvsem podvojitev proizvodnje, Id ima praktično indeks 2,3. Seveda pa vse to nori s seboj določena investicijska vlaganja. Doseči želimo, da bi bila naša proizvodnja locirana v pretežnem delu na lokaciji Stegne v Slovo od Jožeta Kočevarja V Mokronogu bomo v počastitev občinskega praznika trebanjske občine slovesno odprli novo tovarno Iskre - IEZE, TOZD Elektrolitski kondenzatorji Slovesnost bo v petek, 5. septembra ob 14. Slavnostni govornik bo vodja slovenske delegacije v zboru republik in pokrajin Skupščine SFRJ ing. Marko Bulc. Tone Kovič - predsednik KPO DO Elektrozveze. Ljubljani, dalje v Horjulu in delno na nerazvitem območju Cerknice, kjer iščemo rešitev za delovno silo. Zaposlovanje se bo povečalo v okviru resolucije v celoti, dočim bodo nekateri perspektivnejši tozdi zaposlovali nekaj več. Investicije gredo v smeri razvoja nekaterih perspektivnih proizvodnih programov na področju telekomunikacij, sistemov zvez, na kratko, na področje teleinformatike. Posebno pozornost posvečamo tudi razvoju elektronskih instrumentov za ekologijo, medicino in kemijo kot tudi večji afirmaciji predvsem mobilnih radijskih zvez in telefonije ter področju modemske tehnologije za potrebe računalništva. Prav tako seveda dajemo velik poudarek razvojni dejavnosti tako po obsegu, kot po vsebini in namembnosti na podlagi lastnega razvoja, sodelovanju z drugimi Iskrinimi delovnimi organizacijami ter z nekaterimi domačimi in tujimi kooperanti. Predvsem zasledujemo program, ki vsebuje več lastnega znanja in večji finančni učinek, ki bi ga seveda uresničili tudi v naših TOZD. Seja predsedstva KOS Predsedstvo Iskrinega Koordinacijskega odbora sindikata je imelo v sredo, 3. t.m. nadvse pomembno zasedanje z obsežnim dnevnim redom. Člani predsedstva so najprej obširno obravnavali pripombe, ki so jih Iskrine delovne organizacije poslale delovni organizaciji ZORIN kot priprevljalcu osnutkov Samoupravnih sporazumov o skupnih osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka in delitvi sredstev za osebne dohodke in skupno porabo v naši sestavljeni organizaciji. Predsedstvo je sklenilo, da je treba vse pripombe, pobude in priporočila zbrati ter jih objaviti v glasilu Iskre, hkrati pa navesti katere pripombe je DO ZORIN v pripravi predlogov Samoupravnih sporazumov upošteval in katere ne. Razprava je tudi opozorila na nujnost usklajevanja naših samoupravnih aktov z družbenima dogovoroma ter bližnjim zakonom o družbenem varstvu, seveda obpb upoštevanju da obstaja več dopolnilnih predlogov in pripomb tudi k omenjenima dogovoroma. V nadaljevanju se je predsedstvo KOS seznanilo s pripravami srednjeročnih planskih dokumentov za obdobje 1981—85 ter s programom za prihodnje leto. Zaradi nedavnih gospodarskih ukrepov je predsedstvo potrdilo nov rokovnik za sprejem vseh planskih aktov, poudarilo pa je, da moramo kljub objektivnim okoliščinam do konca leta sprejeti vse ta akta. V okviru obsežnega dnevnega rada je predsedstvo razpravljalo še o nekaterih pomembnejših pokazateljih iz poslovanja Iskrinih tovarn in celotne sestavljene organizacije v minulem polletnem obdobju. Predsedstvo KOS se je strinjalo s spremembami in dopolnitvami Samoupravnega sporazuma med Iskro in košarkaškim klubom Iskra—Olimpija. Gre za nagrajevanje po uspehu in za stalni del pomoči. Člani tega najvišjega sindikalnega telesa so zatem sprejeli tudi pobudo o nujnosti sklicanja problemske konference o uresničevanju dohodkovnih odnosov v SOZD Iskre, ob koncu zasedanja pa se je seznanilo z najnovejšimi zunanjetrgovinskimi ukrepi v Jugoslaviji, Sloveniji in Iskri ter s prlblematiko TOZD Keramika. Toliko na kratko o tem izredno pomembnem zasefadanju. O njem bomo ofaiir-neheje poročali v prihodnji številki. Lado Drobež ?\ Področja usmeritev, ki jih nameravamo razvijati, bi bila v pretežni meri naslednja: digitalni integrirani sistemi zvez, monolitna gigabitna logika, višja gostota monolitnih vezij, iskanje novih virov energije za napajanje, s tem pa tudi vezja z manjšo porabo na enoto frekvence. V glavnem torej tehnologije, ki omogočajo večjo uporabo znanja in takšne proizvode z visokim nivojem vložene tehnike, ki so trenutno aktualni v svetu telekomunikacij in zvez.“ Dušan Željeznov ŠE O BLEJSKI OKROGLI MIZI Razvijati in osvajati lastno znanje plus oblikovanje Že v prejšnji številki smo podrobneje poročali o okrogli mizi na temo .Oblikovanje — del poslovne politike delovnih organizacij", za katero so skupaj sedli in se pogovorili slovenski gospodarstveniki bomo skušali posredovati nekaj misli okrogle mize. in industrijski oblikovalci na Bledu. To pot iz razprave posameznih udeležencev blejske *tiko prezgodaj je zastalo plemenito srce Jožeta Kočevarja, predsednika KPO , L O Kondenzatorji v Semiču. Delavci so se od priljubljenega glavnega direktorja Poslovili-že v tovarni, nato pa je pokojnik do nedelje, zadnjega avgusta ležal na ^ojem domu. Veličastni pogrebni sprevod je izpričal bolečino vseh, ki so ga krnili na njegovo zadnje počivališče pri Roku. Janez Šter iz Slovenijalesa se je prvi oglasil k razpravi in menil, da je bila v preteklosti doma prevelika konjunktura in da so lahko prodali prav vse, ne glede na kvaliteto, obliko in ceno. Po njegovem so bili za to „krivi" gospodarstveniki sami in potrošniška posojila, ki so takšno prodajo še bolj podpirala. Zdaj pa je trenutek zelo ugoden, da dobi industrijsko oblikovanje svoje pravo mesto in podobo in bomo zato zdaj hitreje dosegli nekatere premike na tem področju. Da je industrijsko oblikovanje del poslovne politike, o tem danes ni nobenega dvoma več in to velja prav za vse, od SOZD preko OZD do TOZD. V ožjem smislu pa je tu potrebno timsko delo v stalnih naporih inovacijskih procesov. Tako pa še pogosto krpajo zaostalo tehnološko proizvodnjo z dobrimi proizvodnimi programi, čeprav je pri tem popolnoma jasno, da brez oblikovanja ne gredo v prodajo tudi tehnološko dobre in nove rešitve. Po njegovem mnenju je tudi popolnoma napačno, če delujejo oblikovalci v okviru skupnih služb, saj so tudi oblikovalci kot njihovi timi sami zelo sposobni ustvarjati svoj dohodek na trgu bodisi skupaj s tehnologi ali pa oblikovalci, združeni v svoj TOZD. Vinko Gobec iz kamniškega STOLA je poudaril, da je oblikovanje pri njih diktiralo poslovno politiko, ker jih je k temu sililo opremljanje poslovnih prostorov. Pri tem pa je poudaril, da je treba imeti svoj stil, kajti danes se prodaja stil in se z njim tudi zasluži. Stol izvaža tudi v Ameriko, vendar pa jim od tam posredujejo svoj stil. Gobec je tudi menil, da je stimulacija oblikovalcev zelo pomembna, ki jo pri njih izvajajo dosledno, zlasti še, kadar gre za nagrajene izdelke. Tako v njihovi delovni organizaciji kar 2,3 % družbenega dohodka namenjajo oblikovanju. Glede kadrov pa je podprl idejo o novi instituciji, visoki šoli za oblikovanje, ki naj bi kadre bogatila iz teorije v prakso in obratno. In končno, dober oblikovalec je po njegovem tisti, ki raste skupaj z materialom, ki ga oblikuje, skratka v svoje delo mora vdahniti svojo dušo. pravi ja lec. Povedal je, da deluje oblikovanje v Iskri v okviru TOZD Marketing in zavrnil tezo, češ da oblikovanja ni pri nas. Industrijsko oblikovanje je funkcija trženja, vendar pa so vse inovacijske kategorije zato drage in prav je tako. Čeprav sta oblikovanje in razvoj tudi materialni kategoriji, tega žal, naša zakonodaja ne priznava, češ, da je oblikovanje nekakšen strošek in se sploh ne da amortizirati. Na ta način smo oblikovanje in razvoj razglasili za nekakšno" obrobno kategorijo, čeprav so prav zdaj možnosti za operacionalizacijo te kategorije. Ob koncu je poudaril, da v Iskri povsod razvijajo nove, sodobne izdelke in si prizadevajo ohranjati svoj, Iskrin stil. Prof. Niko Kralj je zastavil vprašanje: ali -naj bo industrijski oblikovalec član delovnega kolektiva v TOZD ali tako imenovani svobodni umetnik, oziroma sodelavec posebne organizacije, ki se' ukvarja z oblikovanjem. Pri vsem tem pa nam na tem področju manjka cela vrsta informacij, zlasti pa še dobrih idej. Anita Logar iz Alplesa v Železnikih je poudarila, da uživa oblikovanje v njihovi delovni organizaciji vso podporo in je člen celotnega proizvodnega procesa. Vendar pa je menila, da imajo problem s kadri, ki prihajajo, v glavnem z arhitekture in zato potrebujejo določen čas, da se seznanijo s tehnologijo. Glede visoke šole za oblikovanje pa je dejala, da bi bila , potrebna na tej šoli tri izhodišča: najmanj likovno in zato tem bolj poudarjeni ekonomski- in tehnološki izhodišči. Predsednik programskega sveta visoke (Nadaljevanje na 2. strani) Naš posnetek prikazuje novo proizvodno halo, ki so jo zgradili delavci SGP Gorica, služila pa bo potrebam TOZD - Tovarne generatorjev in elektronike in TOZD - Tovarne delovnih sredstev novogoriške Iskre — Avtoelektrike. Gradnje se je pričela oktobra lanskega leta, trenutno pa potekajo le še zadnja finalna dela. Del proizvodnje TOZD - Tovarne delovnih sredstev je že v novih prostorih, postopno pa seli proizvodnjo tudi TOZD - GE, in sicer montažo alta rn-torjev ter proizvodnjo elektronike. Razvijati in osvajati lastno znanje (Nadaljevanje s 1. strani) šole za oblikovanje Grege Kolek pa je poudaril, da osnova nove šole ni študij na likovni akademiji, temveč je šola samo locirana pri akademiji iz čisto praktičnih razlogov. Akademija je za to dala pobudo, ki je ial. ni dala arhitektura. S tem pa se bodo izognili tudi dolgotrajnemu postopku, ki bi bil potreben, če bi hotela visoka šola za oblikovanje delovati kot samostojen zavod. Ob koncu svoje razprave pa je Košak navedel pomemben podatek: mala Danska izvozi petkrat več po vrednosti za isto količino kot mi, to pa doseže samo zavoljo svojega oblikovanja izdelkov. Peter Krečič iz Ahltekturnega muzeja v Ljubljani pa je dejal, da se mu sedanji trenutek zdi zelo ugoden za industrijsko oblikovanje, pri tem pa ugotovil, da razstave BIO kažejo zadnje čase padec, kar vsekakor ni dobro. Venče Ambrožič iz žirijskega Kladivarja je že takoj pobil, žal, precej razširjeno mnenje, da kovinski elementi ne potrebujejo oblikovanja, poglavitno je le, da funkcionirajo. Vendar pri njih tako ne mislijo. Kajti po njegovem je oblikovanje tudi stvar kulture v širšem smislu besede. Franc Cesar iz centra za oblikovanje Gorenja v Velenju, je ob naši novi visoki šoli opozoril na propad podobne šole v Ulmu (Zahodna Nemčija), ki je morala po štirinajstih letih obstoja prenehati z delom zato, ker je zašla v izolacijo s prevelikim poudarkom na čisti umetnosti. Sicer pa deluje v Nemčiji kar osemnajst podobnih šol ter izrazil upanje, da bo v tem smislu slovenska visoka šola za oblikovanje enako upoštevala umetniške kvalitete kot marketing in tehnologijo. Jože Dolinar iz Gorenja pa je poudaril, da je v njihovem SOZD industrijsko oblikovanje vključeno v produkcijski sistem in da je treba industrijsko oblikovanje vključiti v delovno organizacijo skupnega pomena. Mario Antonini iz zagrebškega centra za industrijsko oblikovanje pa je takoj na začetku poudaril razliko med Slovenijo in Hrvatsko na tem področju. Ta razlika je v pogledih na oblikovanje, saj na Hrvatskem nimajo niti šol za njih, niti oblikovalcev. Če bi namreč obstojala tržna zainteresiranost, potem bi se na Hrvatskem vse to hitro uredilo. Tako njihov center nenehno nagovarja industrijo, naj bi angažirala oblikovalce v svojem proizvodnem procesu. Tako sicer imejo industrijo, ki je bila temu zelo naklonjena, ko pa je zaposlila oblikovalce, je prišlo do konfliktov v medčloveških odnosih, ker se jih v bistvu niso sploh želeli in jih mogli zeposliti. Kajti celoten sistem ni potreboval oblikovalcev, nič jih ni stimuliralo za dvig kvalitete, nobene želje ni bilo po novih izdelkih. In tudi čas je bil takšen — veliko uvoze, malo izvoza finalnih proizvodov, pe tudi nikjer ni bilo opozorjeno, da gre tudi za Izvoz lastne kreacije, zlasti še zato ne, ker smo v glavnem delali Izdelke po tuji licenci in z njo vred tudi na podlagi tujega oblikovanja. Aleksander G reber iz beograjske zvezne gospodarske zbornice je predvsem navedel primer italijanskega industrijskega oblikovanja, ki v bistvu največ pripomore k uspešnemu italijanskemu izvozu. Kajti po njegovem prihajajo v svet iz Italije na oko izredno lepi izdelki — od čevljev do avtomobilov in tudi v tem je skrivnost uspešnega italijanskega izvoza. Ob koncu pa je dejal, da že petnajst let govorimo na to temo eno in isto ter izrazil prepričanje, da bosta tako izvoz kot gospodarska stabilizacija zagotovo zdaj pripomogli k večjemu ustvarjanju na področju našega domačega, izvirnega industrijskega oblikovanja. Sergej Pavlin s fakultete za gradbeništvo in arhitekturo ljubljanske univerze se je zavzel, naj zbornica podpre zbiranje sredstev in soodgovornih članov visoke šole, hkrati pa pojasnil, da je arhitektura na ljubljanski univerzi samo del fakultete za gradbeništvo, arhitekturo in geodezijo, kjer so pač skupaj z gradbeniki. Vladimir Mušič iz skupščine mesta Ljubljane je najprej povedal, da se ukvarja $ celotnim sklopom oblikovanja, tudi prostorskega in problematiko družbenega planiranja. Dejal je, da je Mario Antonini opozoril na celo vrsto, kar cel seznam problemov, ki so v tem, kakšna sta vloga In pomen oblikovanja, dalje v tem, koliko kot družba snujemo svoje lastne proizvode in tehnološke rešitve. Treba je več govoriti in si tudi prizadevati, da bi ponudili lastne tehnološke rešitve in programe, kajti tega samo oblikovanje ne bo rešilo. Veliko pa pri tem moraliziramo, govorimo o posledicah, ne pa o vzrokih. Dokler bo namreč naša industrija kupovala tuje licence, se bodo naši oblikovalci samo izmišljevali različne produkte. To je potrebno poudariti, kajti vsi napori morajo biti posvečeni temeljnemu problemu — stanju na področju oblikovanja pri nas. Tudi v naSh planskih dokumentih žal ni nikjer prodornejših usmeritev za razvijanje lastnih potencialov. Rasto Mačus z Mednarodnega centra za upravljanje podjetij v družbeni lastnini v deželah v razvoju v Ljubljani je poudaril, da se še vedno prebijamo kot dežela v razvoju zaradi vsiljevanja tujih vzorcev s pomočjo licenc. Tako dežele v razvoju kot Jugoslavija pe so se odločile, da prekinejo s takšno odvisnostjo. Zato je potrebna naslonitev ne lastne sile in počasi je treba graditi elemente lastne neodvisnosti, pri čemer je nujno iskati elemente lastne samobitnosti in prilagajati tehnologijo lastnim potrebam. Zeto lahko z lastnim oblikovanjem "m minimalnimi vlaganji vanj dosežemo pomembne rezultate, kot je to dokazala, na primer, uspešno Indija. Sicer pe je kar 31 dežel v razvoju polnopravnih članic tege centre. Ob zaključku razpreve je ponovno spregovoril podpredsednik Gospodarske zbornice Slovenije dr. Bo* Zidarič ki je dejei. plus oblikovanje da je pobuda" z» pravkar minu* pogovor prišla o pravem času, ko smo v resnem gospodarskem položaju, ki nas siS v nova razmišljanja. Položaj je resen tudi zato, ker smo zaradi lastnih slabosti prišli v nezavidljiv gospodarski položaj. Vprašanje je, eE se bomo z rapidno zvišanim izvozom izv# iz tega položaja, aS pe tega ne bomo mogB storiti. Odgovor je vsekakor, da se bomo izvili, kajti edini čtnhelj za neto nactaljno gospodarsko rast je izvoz blaga in storitev. Tako bomo moraS na prebivalca Slovenije zdaj dva in pol krat več izvoziti, kajti Slovenija izvaža ztfaj 20 % svojega družbenega proizvoda, kar je v primerjavi z drugimi, podobnimi narodi, malo, saj. na primer, Belgija izvozi več kot 50 X svojega družbenega proizvoda. Razvijati in osvajati moramo zato lastno znanje plus oblikovanje, za to pa so vsekakor potrebne korenite spremembe v naših gtovah. Tu gre za najvBjo raven naše industrije in ne ravni SOZD lahko mnogo uspešneje razrešujemo omenjene probleme, tudi oblikovanje. Kaj pe z manjšo industrijo? Vsekakor ne sme ostati v zatišju. Tam, žal, še vse preveč prevladuje mojstrska mentaliteta. Kako torej pahniti tudi to industrijo, proizvajalko grdih proizvodov ki kiča. Id bi prodrla z višjo kvačteto ki postala sposobna za izvoz, s tem pa se tudi vključila v mednarodno delitev deb? O tem bi bilo treba vsekakor razpravljati na kakem podobnem sestanku in društvo obli koval cev Slovenije bi pri tem lahko veliko pomagalo. In končno, pri razreševanju te problematike lahko mnogo pripomore tudi Gospodarska zbornica Slovenije, ki se je v to problematiko že vključila s svojima odboroma za oblikovanje in inovacije, nedvomno pe bi bhfco m tudi bo v tem smislu storila še veš ko več. je menil ob zaključku blejske okrogle mize dr. Boris Zidarič. Dl Ž. Laboratorij za zaščito kovinskih površin v Specialnih elementih. TOZD SPECIALNI ELEMENTI Izvoz je stekel gospodaijenja izvoz nuja, —j r.- , polizdelkov in surovin uvažajo in ra* Tovarna specialnih elementov ima neto svojstveno proizvodno usmeritev, kot pove že ime.l»enfiEe proizvodnje imajo bolj malo, večinoma delajo posebne elemente za elektroniko po naročita in potrebah naročnikov. Prav zato so vse do hni delali skoraj izključno za domači trg in ide letos začefi z izvozom m to zdo uspešno. Količinsko so za začetek načrtovali majhen izvoz, vendar so ga doslej močno presegli. Naj kar na začetku povemo, da so izvozni program izpolnili ob polletju kar s 112 % letnega načrta. Z izvoznimi prizadevanji bodo nadaljevali tudi v drugem poBetju in upajo, da bodo to Številko še znatno povečali. Sicer pa je zanje v sedanjih pogojih FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO SPOROČA Fakulteta za elektrotehniko Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani, Tržaška c. 25 bo pripravila v septembru in oktobru 1980 seminarje, id so namenjeni strokovnem izpopolnjevanju in dopolnilnemu izobraževanju po končanem srednješolskem, višješolskem in visokošolskem študiju. Vabljeni! Naslovi Datum izvedbe Ekspertni infonnacijski sistem Mikroračunalnik v avtomatskih merihtih sistemih (ponovitev) Mikroračunalnik Industrijska robotika (ponovitev) Data and Site Securily New EDP System lWdwnc and Softnate Desjgn 8.-10. sepL 1980 25.-27. sept 1980 29.-30. sept. 1980 2.-4. okt 1980 Oct. 6-8/1980 Oct 9-10/1980 V* informacije dobile v tajništvu fakultete tcL: (061)265—161, inL: 253. bi čim prti svoj uvoz pokrii z izv0' iški zom. Tum pri uvozu so se stabi^ Pio, nprej svoj uvoz pok Tuni pri uvozu so ^ - - zacijsko obnašali in uvozili manj ^ ^ < načrtovanega. Marsikaj so nadomestil1 ten z domačimi materiali, kar so prej uv* zan žali. _ sež! V prvih šestih mesecih so v TO^ Par Specialni elementi dosegli 51 % fiz*0 etI nega obsega proizvodnja načrtov* Pre nega za letos. Proizvodnja in s tem ^ j^* zrn dic hodek pa sta za 30 % večja od lani i* tako so dosegli 20 % rast dohodka' primeriavi z lanskim letom, Žal f ugotavljajo, da tudi stroški zelo hib® 1° rastejo in je poraba letos porastla $ 47 % glede na isto obdobje lahi. . Na visoke stroške poslovanja prc* vsem vpliva podražitev energije in ^ rovin pa tudi dajatve. Zato imajo l1 19 % več čistega dohodka, kot v en*' kem obdobju lani. Predvsem pa so letos posvetili ^ pozornost izvozu. Hočejo ustvariti v* potrebna devizna sredstva za uvoz jih surovin. Upajo, da jim bo to kmi*' uspelo, zlasti če bodo nadaljevali dor na zunanji trg s takim tempo!6 kot so začeli letos. Možnosti pa 1,1 manjka. Direktor Tone Polajnar o^ njuje, da bo sicer tretje trimesež],j G m malo slabše od prvih dveh, kar pa normalno zaradi dopustov. V treti*6 četrtletju pa bodo po dinamiki pla* dosegli po oceni nekako take rezuK* p te, kot so jih v prvem polletju. Seve* m pa bo to možno le, če ne bo zmfli1! kalo surovin, za katere je tesno tak1 f na domačem trgu, kot tudi pri uvoz* Sicer jim pa naročil ne manjka in tak & bo dela dovolj do konca leta. Predvsem bodo vso drugo polovi* leta posvetili notranjim rezervam. Ti I . pa pomeni, da bodo skušali Či* 6 bolj znižati stroške z visoko prodni j| tnmostjo, organizacijo dela in kva^ u' teto- J Bodoče naloge delovnih organizacij pri razvijanju inovacijskih procesov Jože Jan 1. Meketate značilnosti sedanjega stanja V številnih delovnih organizacijah je inventivna dejavnost krepko vgrajena v njihovo delo. Doseženi gospodarski rezultati uporabljenih inovacij pričajo o njeni pomembnosti. Ob vsem tem pa ne gre prezreti številnih zaviralnih okoliščin in neizrabljenih možnosti, ki omejujejo dosedanjo inventivno dejavnost ter jo puščajo še ■ vedno ob robu gospodarjenja, namesto da bi postajala sestavni del proizvodnih procesov. Po .analizi doslej dosežene razvojne stopnje inventivne dejavnosti moramo — žal — ugotoviti, da so inovacijski procesi šele v začetni fazi. Tako moramo ugotoviti, da: — mnoge delovne organizacije niso niti pričele z organiziranjem množične inventivne dejavnosti, ali pa so v njih sprejeti samoupravni akti in sklepi predvsem na papirju; — najbolj usposobljenim strokovnim delavcem marsikje spluh odrekajo možnost in pravico do sodelovanja v tem delu, njihove stvaritve pa se upošteva le kot službeno dolžnost; — vodstveni delavci pogosto stoje ob strani in ne podpirajo množične inventivne dejavnosti ali pa so do sprejemanja domačih inovacij nezaupljivi; — večje inovacije pridejo največkrat v proizvodnjo le pod pogojem, če se njihovi avtorji odpovedo svojim pravicam — zlasti glede denarnih nadomestil, zahtevke takih avtorjev pa se navadno rešuje na sodiščih; — so postopki pri obravnavanju predlogov dolgotrajni, zavrnjeni predlogi pa so zato dostikrat že povsem zastareli; — redke delovne organizacije ugotavljajo probleme v svoji proizvodnji in na tej osnovi iščejo sposobne reševalca zanje, še vedno prevladujejo predlogi delavcev za rešitve parcialnih problemov, po njihovi osebni presoji; — poteka financiranje množične inventivne dejavnosti iz zelo različnih virov; za posebna nadomestila se dostikrat smatra, da bremenijo sredstva za osebne dohodke drugih delavcev, čeprav dejansko čisti dohodek In osebni dohodki vseh delavcev z uporabljenimi inovacijami in povečanimi dohodki rastejo; — se pri vsaki Inovaciji proces ustavi z ugotovitvijo in izplačilom posebnega nadomestila, dasi zakon o združenem delu predpisuje prenos trajnejših inovacij v osnovna sredstva tozdov, ki je z inovacijo pridobil posebne materialne pravice. Namesto rednih inovacijskih procesov kot dela proizvodnje imamo le bolj ali manj številne primere, ki se nekako po sili vključujejo v proizvodnjo, včasih pa izpadejo celo kot motnja utečene proizvodnje. Poleg naštetih lahko nastopajo seveda še drugi vplivi, ki ovirajo razmah množične inventivne dejavnosti, kot so: pomanjkanje razvojnih programov In zanašanje na dolgoletno utečeno proizvodnjo; nezaupanje v lastne sile in naslanjanje na tuje tehnologije; neurejeni odnosi, v katerih že samo nevoščljivost lahko zaustavlja vsa stremljenja po ustvarjanju in inoviranju; itn. Vse take In podobne težave pa seveda ne smejo voditi k opuščanju ali zmanjšanju prizadevanj za vgrajevanje množične inventivne dejavnosti v združeno delo, ampak nam morajo služiti kot izkušnja in šola pri na- deljnjem dahi in mporih z* njen uspeh, »Brjanie in dokončno ceeojhev vseh sernouptevijelcev in nphov# osgpnčraci). 2. Viri novega triu ilnll ag« z—» V prizadevanjih za stabifczaojo gospodarstva in * pumaguvanja na-kopičenih težav, Id izverajo iz nitih pierihortn# levnanj ah pe so posledica svetovnih gibanj, iščemo piadassm taka mere in usmerjenosti, s katerimi bomo mogli hitreje piuečevati produktivnost dela, iihuljšsvali plačilno bilanco in zviša roti dohodke združenega dela ob zmanjšan# naložbah. Zato nam mora biti j srno, odhod naj poleg drugih družben# mer, ki sestavljajo stabilizacijske napero, črpamo novo aktirahtu tehnološko znanje, ki naj ob prenašanju v proizvodnjo daje take rezultate. Čeprav smo ta vprašanja le ročkrat osvetSS, na bo odveč, če jih ponovi mol Glavni in neposredni vir tistega dala tehnološkega znanja, ki nej prinaša hitre pa tudi stalne učinke, je inueuanjs ptoravodh# procesov ne ravni proizvodnje, torej dobro organizirana množične mrontivna dejavnost. Dasi jo sestavljajo pretežno manjši putatrdCta predlogi, je zetradi številčnosti in neposredne uporabnosti ne obstoječih napravah hn strojih povsod takoj pristopna, saj zahteva majhtta vložene denar na sredstva m je težišče na njeni uspešni ur paniraš, tp. Večjo, uzhusua arttočBno gospodarsko težo pa množična inventivna thjevnoat pridobi, če se ronšovMiu-čujejo ne le fizični delavet (..raven mojstrov in kjjučavnrčarjevn ampak tudi vsi višje in visoko inpoinhlfrni rtrokovnjald v ut^saierij? združenega dela, seveda tu# kot inovatorji m ne la jo službeni doUresti". Nadaljni pogoj za uspeh množične inventivne dajavnorti je vsestranska podpora vseh vodstven* organov v organizaciji zsfcužamga dria, Id nej bodo za dodatna dela m obveznosti tu# rporfiagmi z tpabnitia dohodki. Seveda morajo k tej dejavnosti pr irps roti svoje tudi tisti dejavniki zunaj organizacije združenega dsšs, da bi doeagfi pribfižno enakomerno spodbujanje vsaj osnovn* členov jnovactjtka verige v ifclurtah otgroiza-tijah. (Glej družbeni dogovor o inorocijsh v SR Slovenil) Obstoječa tehnološko znanje tisočev strokovnjakov z matičnih področij omogoča neposredno isleronja rotike večine tistih proizvodnih problemov, za katero delovne organizacije in tozdi turnejo hetrah reševalcev. Organizirano prenašanje takega znanja je torajenijtvo zevse, m# za male in sredi rjaveli ke delovne organizacije, Id nimajo hatiuh razvojnih služb In Id morajo na tak način z matimi sredstvi poicrhbljati svojo proizvodnjo. To je torej nadaljni veik vir znanja zn številne ino racija v združenem dahi. Dosedanje delo kaže, da je bil zajet la majhen d# tam rofikags potenciala. Pomembni rezultati so b* Juaalani Mjuto temu. da so avtorji mogli ponuditi združenenar dahi svoja stroritro v uma juti obhkr; kohfcor so vložili vanje lastnih sredstev in dria * ja iltonitev pugraBie o pranosu tehnologije zato otažkočena. Največkrat te ponudbe niso bile primarno opremljen« in dokazana tako. kot se nucS tuja tehnologija. Kompletne ponudbe morajo vsebovati poleg samega tehnološkega opisa š» prototipe, ateste, meritve, gospodte-ske in tržne študije, kar pe tek avtor sam ne zmota. Kreditiranje priprave takih domačih rešitev, seveda po specializiran* agenrzjcij*, bi bistveno povečalo domače ponudbe tehnologije na mnog* področjih, na katerih je sedaj po nepotrebnem domače znanja izločano * morajo ddoe-ne organizacije tehnologijo Cesto — rada ati neroda — kupiti ne tujem. Znanstveno raziskovalno delo v inštitutih * zavod# je za znaten dal sedanje in nove proizvodnje prvi pogoj za njen rertanek in uspeh, če je mogoče sprotne probleme reševati m opfajvti proizvodnjo s potegi iz sedanjega tehnološkega znanja, dolgoročni probleme in usmeritve zahtevajo temeljita proučevanja, znanstveno obdelava in povezovanje s svetovnim razvojem. Kljub temu pe to delo ne sme biti odtrgano od proizvodnje, ampak naj svoje naloge opravlja la v ozki povezavi z njo. Ta povezava mora biti izražena v svobodni menjavi dela. soodgovornost znanstveno raziskovalnega sektorja pe naj Bi se zlasti ne tehničnih P"*n»j* Izražala tu# v številnejših inovacijskih odnosih kot ob*! dohodkovne ......aisra tako znanstveno raziskovalnih organizacij 10 . ttrobovnjdrov — inovator jev v njih. 3L Pttorauhe k ^loieisa ramoupiarnim aktom, M obravnavajo množi** | Doseženi uspehi bi izkušnje kljub vsem težavam omogočajo razvoj množične mrontivna dejavnosti za njeno razširjanje, za odpravil. c nje ugotovljenih pomanjkljivosti, pa tudi za postopen prehod na aV ( torosrie materialnih pravic v združenem delu — kot delu družben« | bogsstva — v smislu določil zakona o združenem delu. To vse nej bi »r I odprlo pot stalnim inovacijskim procesom v delovnih organizacijah, oP. t kovanju industrijske lastnine in transferu ali prenosu naše tehnolog \ drugim uporabnikom. Zato so potrebne nekatera dopolnitve v org*'' i znanju bi delovanju dosedanjega sistema inoviranja v delovnih organi*’ y djah. ,, Splošni samoupravni akti morajo zajeti urejanje odnosov v zvez' množično inventivno dejavnostjo med delavci in njihovimi tozdi p opredeliti medsebojne pravice in obveznosti. Nadalje mora biti določi* ne kakšen način se ureja uporabo inovacij med tozdi v delovni org*6 zariji znotraj. Taki akti so kljub večletni obdelavi te problematike ri1, razStini in nemalokrat celo nasprotni z zakonom o združenem delu 4° uitaro. O lem | m nciiemjiuet veni naa+Muuu z. zokuihjhi u zviiuzomoih - .l D lem pričajo razveljavitve takih aktov nekaterih večjih delov''. urywrncij ne ustavnem sodišču. Žal pa doslej takih razveljavitev nif0' uporabili kot dokaz, kako nujni so popravki podobnih napak v števil"' drug* primerih, kjer formalno še veljajo. Med zelo pogostimi napak*", te vrata v pravilnikih bi samoupravnih aktih je npr. omejitev posebP’ na višino nekaj povprečnih mesečnih osebnih dohodkov, glede ne ustvarjene prihranke ali povečane dohodke tozdov. .. Nadalje se v te akte pogosto vnaša celoten 96. člen zakona o pate"1' * tehničnih izboljšavah 1L Id se ge v praksi uporablja tako, da razbk" roke bi podobne strokovne delavce izloča iz množične inventivne deF nosti bi vsa njihova dela obravnave izključno kot delovno dolžnost. teto pojmovanje bi praksa izrecno nasprotujeta določilom 4. točk« *' Hana zakona o združenem delu, ki daje v tem pogledu vsem delavd« enake pravica, je Zveza izumiteljev in avtorjev tehničnih izboljšav veni je pred nekaj meseci vložila pri ustavnem sodišču Jugoslavije praf1™ e oceno ustavnosti in zakonitosti 96. člena zakona o patentih. Kolik"! bo tej zahtevi ugodeno, bo treba zadevne omejitve v pravilnikih črt**. ■-■J Nerpudbuckia so tu# tista tabele o višinah nadomestil, ki so močno bi jih v svojih stališčih in priporočilih navajajo sindikat' kot tu# dodatne tabele, ki nadalje zmanjšujejo deleže avtorjev inovecl višjo izobrazbo, višjim položajem Ipd. Ponekod gre to zmanjševanje ta* deleč, da se avtorjem prisoja za iste storitve močno različna nadomeft'"' * to predvsem v škodo visoko strokovnih delavcev. Malo kje so vne^* merite za večje delata glede na devizne učinke inovacij ali za podof’", izredne koristi. Večina pravilnikov ali samoupravnih sporazumov *"" vtetnga možnost za dodatne stimulacije avtorjev, kot so dopusti, gH pen#je, napredovanje ipd., vendar ni zraven podrobnih poslovnikov^ določil. Nimamo pe poročil,- da so ta določila v kakšni delovni orr ntzatip uveljavili. Tak# pomanjkljivosti je seveda še ne kaj I .. Vse to kaže, de je treba na osnovi zbranih pozitivnih in negativn' iikušanj čbnpteje pripraviti nekaj vzorcev splošnih samoupravnih aktov H zadevajo urejanje bi organiziranje množične inventivne dejavnosti. *. Oiganizbenje množične inventivne dejavnosti v delovnih organizacij*1' Glede organizacij množične inventivne dejavnosti po tako imenov*6 upravni liniji je na dlani, da že v srodnjeveliklh delovnih organizacijah' delo zahteve primemo zaseden strokovni referat, ki obdeluje pod" . 'L predloge, jih pripravlja za ocenjevanje in prenose v proizvodnjo, s krt * . ugotavljanje stroškov m dohodkov oziroma koristi, obračunava posebn* ISKRA' -S* I Srečanje borcev partizanskih I delavnic v Starih žagah Žgoče avgustovsko sonce j< soboto privabilo v Belo Krajino, di je v , . ioli- no Čermošnjic v Stare Žage borce jj^tizanskih delavnic iz NOB. Dolina j^doumega potoka je zopet zaživela. •tCcejšnje število udeležencev se je Ponovno zbralo na že tradicionalnem ječanju in obujalo spomine na težke ® pa tudi prijetne trenutke iz časov, rp je okupator oral našo domovino, "•ed njimi so bili tudi Iskraši, ki so že ^krat v tamkajšnjih elektro delavni-^ Glavnega štaba NOV Slovenije recJ takih primerih, v katerih bo dokazan visok inovacijski učinek. Take olaj-ebj1' »eve predvideva tudi družbeni dogovor o inovacijah v SR Sloveniji, kar pa rv, “ $e ni uvedeno! Na ta način bomo tudi vedeli vsaj globalno, kakšen je delež inovacij v tanti' čistem dohodku. Ob tem je treba inovacijski del čistega dohodka razde-zill vodil GPP. Kasneje sem postal stro-kovni sodelavec. Morali se bomo zavzemati tudi za realno ocenjevanje delovnega prispevka v administraciji in s tem doseči določene popravke v nagrajevanju. Najbolj srečna pa sem, da ne stanujem več v bloku. V Bitnjah smo si Spominjam se težkih in prijetnih trenutkov. Leta 1965 smo hoteli panogo ERO ukiniti, ker nismo imeli dobro organizirane prodaje. Z vlaga OB TRIDESETLETNICI SAMOUPRAVLJANJA Vedeli so, kaj hočejo Prvi delavski svet Tovarne elektrotehničnih in finomehaničnih izdelkov Iskra Kranj, ki je bil izvoljen 6. 9. 1950, je štel 99 članov. Za prvega predsednika je bil ivoljen Ivan Bečan, \-3ndar ga je zaradi odhoda v partijsko šolo nadomestil tovariš Julij Novljan, ki je tudi podal poročilo. Povzetek Iz poročila delavskega sveta ob poteku prve mandatne dobe, ki je bilo podano 13. 3.1962 Predsednik je najprej spregovoril o pomenu delavskega samoupravljanja in dejal: ..Prehajanje vodstva podjetja v roke proizvajalcev samih pomeni v našem družbenem razvoju uvajanje najširše socialistične demokracije v proizvodnem procesu. Pomen tega dejanja je velik. S tem se poveča zainteresiranost delavcev samih za proizvodnjo podjetja, da se jim možnost in dolžnost sodelovanja in neposrednega vodstva, dviganje proizvodnje in razpolaganja z občeljudsko imovino." V nadaljevanju je govoril o problemih proizvodnje in med drugim dejal: „Od leta 1945 pa do danes je Iskra skonstruirala 418 artiklov. Od teh je izdelo: vala 118 artiklov, a danes jih izdeluje samo še 19. Ostalo ogromno število artiklov pa je odstopila še drugim podjetjem s konstrukcijami vred. Vendar lahko mirno rečem, da kvaliteta teh artiklov v drugih podjetjih ne dosega nekdanje Iskrine kvalitete. Sami veste, kakšne težave smo imeli z upeljevanjem in izdelavo posameznih artiklov v naši tovarni. Toda uspeh ni izostal. Uveljavili se nismo samo na domačem tržišču, temveč posegamo s svojimi proizvodi v konkurenco na zunanjih tržiščih." „Kako je rasla moč naše tovarne se vidi tudi po izvrševanju finančnega plana. V letu 1947 smo ijmeli 140 milijonov din finančnega plana, izvršili pa smo ga s 45,2 %. V letu 1948 smo imeli 166 milijonov din finančnega plana, izvršili pa smo ga z 92,9 %. V letu 1949 pa je bila Iskra prvič uspešna, ker je finančni plan 183 milijonov din presegla za 0,5 %. Tovariši in tovarišice, tako je bilo stanje tovarne Iskra po prevzemu sedanjega delavskega sveta. Na svojem I. zasedanju smo izvolili iz svoje srede tudi izvršilni organ — upravni odbor. Naloga, pred katero je stal delavski svet, ni bila lahka. Prvič zato, ker so se delavci znašli pred precejšnjo spremembo, kajti poleg svojega dela so morali odločati pri proizvodnji podjetja, in drugič, ker so morali stremeti za čimboljšim uspehom tovarne in njene proizvodnje. Poleg tega pa smo morali na delavskem svetu obravnavati preskrbo delavcev, ki je bila takrat še pomanjkljiva. Kako pa so nasprotni elementi v državi in v tujini gledali naš razvoj, jasno kaže pisanje italijanskega lista „UNITA" o naših projektorjih, ki so bili na milanski razstavi ocenjeni z drugo nagrado, ter nam očitajo, da so samo etikete jugoslovanskega izvora. Kakšna je resnica, pa veste sami. V začetku se je glavna debata razvijala okrog izvrševanja plana, dviga kvalitete in jačanja naše notranje discipline. Kljub vsemu prizadevanju pa se nismo mogli otresti „čme liste", ki nam je zaradi poraznega finančnega stanja grozila že dalj časa. Zaradi tega nam dobavitelji niso hoteli dostavljati potrebnega materiala, tudi z izplačilom plač in mezd — za katere potroši tovarna mesečno približno 7 milijonov din - je bilo zelo težko. Vse to se je dogajalo v oktobru 1950 in se je zato vršila izredna seja delavskega sveta,' na kateri so bili sprejeti določeni ukrepi za odpravo črne liste. Črna lista pa je imela tudi svojo dobro stran. Delavski svet je pač doumel važnost prizadevanja vsakega posameznika k skupnemu delu za izvršitev plana. Pre- gledal je vzroke za nastali položaj, ter izdal ukrepe, ki bi v bodoče preprečevali nastajanje sličnih situacij. Ugotovili smo, da so glavni vzroki v neizvrševanju plana sledeči: prekomerni izmet - plan 13 tisoč, napravljenega pa 89 tisoč komadov (vrednost 2 milijona), premajhna strokovnost, neizpolnjevanje navodil, prerano odhajanje z delovnega mesta, neizvrševanje kontrole itd. Ro vseh teh dogodkih je sledila najburnejša seja delavskega sveta, ki je trajala skoraj 8 ur." Govoril je tudi o osebnih dohodkih: „Prav tako smo pretresali, predlog plačevanja po normi na kvaliteto in izmet, ter ugotovili, da je še pomanjkljiv. Zadolžili smo komisijo, da ga do naslednjega zasedanja predloži popravljenega. Na predzadnjem zasedanju smo tudi ta predlog sprejeli, nadalje pa tudi predlog za nov način premiranja. Na tem zasedanju smo mnogo razpravljali o novih cenah naših artiklov In kakšne možnosti so njih plasirati na trg. UgotoviliI. smo, da so na primer: števec, telefonija, regulator ter merilni instrumenti zelo iskano blago na naših tržiščih, ter da bo morala tovarna za boljšo rentabilnost in lažje plačevanje akumulacije dvigniti količino izdelave omenjenih artiklov. Ta dvig bi šel na račun na primer štarterja in diname, ker skoraj ni povpraševanja po teh dveh artiklih." Problemi z materialom so bili že od vsega začetka: »EVS-I smo imeli gotovih 3.000 kom, čakali smo na kroglične ležaje, katerih pa še do danes ni. Telefonov smo imeli 1.500 kosov, toda manjkali so mikrofonski vložki. Linija števca je stala 4 mesece zaradi pomanjkanja safirnlh ležajev. Takih primerov bi vam lahko naštel še več, toda izbral sem najbolj otipljive. Prav tako pa se kaže naša organizacijska nesposobnost v tem, da smo zakrivili nedobavo odlitkov za naš kinoprdjektor ter je bil plan zaradi tega izpolnjen samo s 55 %." Poročilo je zaključil z besedami: „lz tega kratkega poročila so razvidni uspehi in neuspehi delovanja delavskega sveta pri upravljanju podjetja, da delovni kolektiv kritično pregleda vse to, ter da na podlagi tega poda smernice za še boljše delo novoizvoljenega delavskega sveta. Člane delavskega sveta, ki ne bodo izvoljeni v novi delavski svet * pozivam, da stojijo na strani novo izvoljenim članom delavskega sveta ter jim pomagalo reševati problema, ki bodo v bodoče gotovo še večji kot so bili do sedaj. V svoji 2-letni praksi ste gotovo dobili nekaj izkušenj pri upravljanju podjetja." Danes, ko prebiramo poročila in zapisnike izpred 30 let, lahko rečemo, da *o samoupravljale! glede na dotedanje izkušnje in možnosti svoje naloge izpolnjevali iebro, saj so vedeli kaj želijo in kaj morajo doseči. J 6 nj, Pa sei de up Vi Va Bc Pc sk sei Pr v] (Nadaljevanje na 5. strani) l P je, Tl iz- že H ol le za Sli Ti dž u< : I n« ni ve ii si ni D h [tat ko-i v yli DO ELEKTROMEHANIKAi JUBILANTI DELA GOVORIJO (Nadaljevanje s 4. strani) njem v novi hobby program se je ta Panoga spet uspešno razmahnila. Za dolgoletno delo v tej panogi sem prejel priznanje. V teh letih sem delal tudi v samoupravnih organih, v Upravnem in poslovnem odboru. Tudi v aktivu zveze borcev in SIS za stanovanjska vprašanja še sedaj delam. Borci smo zlasti v povojnih letih imeli pomembno vlogo, pomagali smo pri skupnih akcijah, v SZDL itd. Dvakrat sem bil racionalizator, prejel sem dve priznanji za dolgoletno poUtično delo v KS ter red za zasluge za narod." Nekateri delavci, ki so doštudirali Po vojni, se premalo zavedajo pridobitev socialistične revolucije, je dejal Vili Krivec. Danes pa vse preveč prevladuje potrošniška miselnost. »Premalo smo dosledni in ne ukrepamo. Samoupravljanje ni instrument za potuho in nedelo. Marsikdo, ki ima delegatske funkcije, meni, da ima vse opravljeno. Delo v Tovarni ERO me je vedno Zelo veselilo, vsa leta sem užival Ponosni smo na dosežene uspehe. Želim, da bi uresničili predvidena vlaganja v razširitev proizvodnje ERO in da bi se ERO uspešno oblikoval kot samostojna delovna organizacija v SOZD Iskra." Izvršni odbor sindikata o humanizaciji dela KATARINA PORENTA, aritivaika v glavnem arhivu Skupnih služb »Včasih je bilo drugače", je takoj pojasnila, „če ni bilo dovolj dela, smo zlasti mladi opravljali druga dela, tudi okna smo čistili Danes pa so delavci doma, pa bi bilo lahko drugače - Tx Več bi lahko naredili, če bi imeli boljšo organizacijo dela. S svojim delom sem zadovoljna, ždim si malo večji prostor za arhiv, da bi lahko gradivo bolje medila. Papirja je iz leta v leto več. Dolgčas mi ni, dela je vedno dovolj. Včasih potrebujem pomoč. Prav te dni dela v arhivu praktikantka s končano osemletko. Starejši bi se lahko kdaj tudi make odpočiti, mar ne? " ABC tozd tea, kranj Uspešno poslovanje Prva polovica leta je za nami, prav je, da pogledamo poslovanje TOZD TEA, uspehe v proizvodnji, prodaji in izvozu. V temeljni organizaciji združenega dela Telefonski elementi in aparati smo delavci na zborih delavcev obravnavali poslovanje v L polletju letošnjega leta in potrdili predlagano začasno delitev čistega dohodka. Poslovno poročilo je obravnaval tudi DS TOZD TEA na četrti seji in ugotovil da je bilo poslovanje v prvem polletju ' uspešno. Iz poročila o poslovanju TOZD j TEA se da razbrati, da pri poslovanju ; ne moremo iti mimo nekaterih zunanjih dejavnikov, ki so in bodo v še večji meri vplivali na poslovanje temeljne organizacije v naslednjem pol-j letju. Ker je bila zunanjetrgovinska bilanca Jugoslavije negativna, so bile vse sile že v začetku leta usmerjene v njeno izboljšanje. To je imelo za v me posle delovna akcija v tovarni mehanizmov V okviru sodelovanja med vojaki Z planinske čete z Bohinjske Bele in OO ZSM Iskra—Mehanizmi iz Lipnice smo v soboto, 16. avgusta 1980, organizirali delovno akcijo. Izkopali naj bi 30 m dolg temelj. Urok 1 m in globok 40 cm, na sedmih mestih pa 80 c/n Na tem temelju bodo stali naši novi skladiščni prostori, ki jih nujno potrebujemo. Ob 7. uri zjutraj je 27 vojakov zapodilo krampe in /opate v začrtano traso. Delali so res kot pravi udarniki in do malice je bila dobra polovica dela narejena. Po malici je delovna vnema še narasla in ob 12. uri je bilo delo opravljeno. Poleg izkopa Po vojaki zravnali še okoli 100 m2 zemljišča. Ob steklenici piva, ki jo je ob koncu dela dobil vsak vojak, smo se pogovarjali o vojaškem življenju in o naši tovarni Ker so bili to vojaki, ki so šele pričeli služiti vojaški rok, smo si imeli veliko povedati Preden smo se poslovili, se je Rado Obid ša enkrat zahvalil vojakom za opravljeno delo, oni pa so nam obljubili, da se bodo odzvali tudi prihodnji akciji, ki jo bomo organizirali prihodnji mesec. šolar Boris, Obid Rado dico omejevanje uvoza in pospeševanje izvoza. Za drugo polletje se predvideva še večje zmanjševanje uvoza, kar bo povzročilo dodatne težave. V prvem polletju je Tovarna tele- fonskih elementov in aparatov iz doseženega dohodka pokrila vse obveznosti, ki se pokrivajo iz dohodka, ustvarila sredstva za osebne dohodke in -skupno porabo ter za poslovni in rezervni sklad. Lahko rečemo, da je poslovanje še posebno uspešno, če ga primerjamo z rezultati v preteklem letu. Z letnim planom smo si zadali nalogo, izdelati za 578.582.000 din izdelkov, od tega za 314.972.000 din v eksterni proizvodnji in za 263.610.000 din v interni proizvodnji Dejansko pa smo izdelali za 578.024.662 din izdelkov, kar je 99.9 % plana ali za 33,7 % več kot v enakem obdobju lani Eksterna podaja je bila dosežna z 98,6 % ati za 41 % več kot lani V interni proizvodnji smo izdelali za 267.464.512 din izdelkov, kar je 101,5 % plana in po vrednosti za 25,2% več kot v enakem lanskem obdobju. Torej je TOZD TEA kljub vsem težavam izpolnjevala plan proizvodnje. V tej TOZD je bilo ob koncu prvega polletja 1622 delavcev ali za 0^7 % nad planom. Če iz letošnje proizvodnje izločimo vpliv cen in letošnjo proizvodnjo vrednotimo po cenah iz leta 1979, dobimo povečanje fizičnega obsega proizvodnje za 14,7%, od tega gre 0,7 % na račun večjega števila zaposlenih, preostali del 14 % pa predstavlja povečanje fizične produktivnosti. dede na < elotni fond delovnega časa se je udeležba opravljenih ur z 82.9 % povečala na 83,9 % vendar je v opravljenih urah kar 41.606 čakalnih ur, kar je 120 % čakalnih ur prvega polletja 1979 leta. izgubljeni delovni čas pa se je v plačanem času zmanjšal za 6 odstotkov. Povečalo se je število ur za boleznine, državljanske dolžnosti, neopravičeno odsotnost itd. V prvem polletju je TEA izvozila za 2.691.950 dolarjev, kar znaša 55.9 % celotnega plana ali 3,1 krat več kot v enakem obdobju lanskega leta, uvoženo pa je bilo za 2.284.519 dolarjev reprodukcijskega materiala ali 81,5 % uvoza v istem obdoju lam. V zunanjetrgovinski menjavi je TEA dosegla pozitivne rezultate. Celotnega prihodka so dosegli za 6 % več kot so planirali ali za 37% več kot lani v enakem obdobju. Porabljena sredstva in amortizacija so znašala 354.618.424 din, kar je 12 % več od planiranih ali za 45 % več od porabljenih sredstev preteklega leta. Največji del čistega dohodka je So za pokrivanje sredstev za osebne dohodke. Povprečni OD v prvih šestih mesecih je bil 7.650 din in je za 20j6 % višji od povprečnega izplačenega čistega OD lanskega prvega poBetja. Ker v prihodnjem obdobju pričakujemo določoie težave v poslovanju, predvsem zaradi težav pri nabavi materialov in sestavnih delov, bo to vplivalo na rezultate poslovanja. Zato bo potrebno angažirati pri dem prav vsakega zaposlenega, da bomo dosegli rezultate, Id si jih je TOZD TEA zadala s planom za leto 1980. j Izvršni odbor sindikata Skupnih služh je 19. avgusta na 7, seji obravnaval gradivo o usmeritvah in nalogah sindikatov na področju humanizacije dela z vidika varstva pri delu, invalidnosti in zdravstvega varstva. Odbor je sklenil da bo v dnevni red naslednjih sej vnesel posamezna področja in jih bolj podrobno obravnaval Drugih sklepov odbor ni sprejel, čeravno so naloge sindikata jasne. Naštejmo samo nekatere. DO Iskra Elektromehanika ni ustrezno organizirana za izvajanje nekaterih nalog glede na omenjene usmeritve slovenskih sindikatov, kijih je 23. junija 1980 sprejelo predsedstvo RS Zveze sindikatov Slovenije. Strokovna služba je že lani pripravila osnutek samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah varstva pri delu v DO. Obravnava je zamrla, kar kaže, da še vedno nimamo ustreznih stališč do tega področja. Uskladitev obstoječih aktov o varstvu pri delu je pivo, kar bi moral zahtevati sindikat Skupnih služb. Druga pomanjkljivost je v improvizaciji funkcionalnega izobraževanja za varstvo pri delu. Sama šolska izobrazba ne zadošča. S funkcionalnim izobraževanje o varstvu pri delu v OD bi nadomestili pomanjkljivosti izobraževanja v šolah. Vendar v DO nimamo trdnega sistema funkcionalnega izobraževanja. Obstoječe oblike zagotavljajo namesto 80 % le 20 % učinek. Pripombe strokovne službe dostikrat rriso bik upoštevane. Če gre zgolj za nagajanje ali malomarnost, ne vemo, oboje pa je škodljivo. Spet področje, ki bi ga sindikat moral proučiti in sprejeti ustrezne sklepe za potrebno izboljšanje. Odprta so tudi vprašanja glede normiranja po WF in njegovega vpliva na varstvo pri delu, na medsebojne odnose in zadovoljstvo delavca. Problematika reševanja kategorije delavcev, M imajo zoženo delovno sposobnost, je prav tako naletela na ovire, ki jih bo treba odpraviti. Rešiti bo treba nagrajevanje invalidnih delavcev, ki so zaradi nedoseganja norme ogrožan. Pravilno zapaden invalid se delovno ne smatra kot invalid. Stihijsko nesamo-upravno reševanje takih pomanjkljivosti je seveda nepravilno. Letna skupščina vezistov NOV in P0S Gorenjske Redna letna skupščina pododbora vezistov NOV in POS za Gorenjsko bo v petek, 10. oktobra ob 16. na Prim-skovem. Kot hrti bodo tudi ktos nudili gostoljubje delavci PTT delovne nrganizarije v Kranju. Na skupščini bodo vezisti podali obračun svojega dela v minulem letu in izvolili novi odbor ter sprejeti program dela za prihodnje enoletno obdobje. Na skupščini bodo jubilantom 60,70 in S) letnikom podelili priznanja in čestitke, sodelavcem PTT pa bodo izročili sliko z lanskega srečanja na Primskovem. Na Gorenjskem živi ta čas še nekaj nad 120 nekdanjih vezistov NOV in FOS. Vsem, ki so evidentirani pri pododboru, bodo poslali osebna vabila za udeležbo na letni skupščini Kdor vabila ne bo sprejel je prav tako vabljen in z veseljem pričakujejo njegovo udeležbo. Vsak pa se mora predhodno prijaviti tajniku Gabrijela Divjaku, Jesenice, Bokalova 9, ker mora pododbor vedeti za število udeležencev. Na skupščino so vezisti povabili predstavnike Občinskih odborov ZZB NOV Gorenjska in predstavnike delovne organizacije Iskra - Elektrome-hanika, s katerimi imajo stike in sodelujejo, Branko Blenkuš iskra TOZD delavska restavracija Kranj Po sklepu Odbora za Medsebojna razmerja delavcev in osebne dohodke objavljamo prosta dela in naloge v ku- Lani so DS temeljnih organizacij sprejeli program nalog za urejanje invatidske problematike, vendar ga slabo izvajamo. Imamo vzoren aktiv invalidov, s katerim bi sindikat lahko našel tesnejšo povezavo. Lani so bile izdelane teze o bodočem organiziranju zdravstvenega varstva v DO in pogojih, ki jih bomo ustvarili za to dejavnost, vndar se niso obravnavale. V DO se bomo morali dogovoriti za konkretno pot reševanja vprašanj zdravstvenega varstva. Posebno pozornost bomo morali nameniti povprečni dnevni bolezenski odsot- nosti, ki je bila lani 7,6 % (okrog 760 delavcev dnevno). Predvsem je treba omogočiti obisk 0A izven delovnega časa in izvesti druge ukrepe za zmanjšanje bolezenske odsotnosti, ki jih je sprejel odbor za varstvo pri delu in družbeni standard DO v mesecu juniju. Problemov je torej mnogo. Sindikalna organizacija bi morala od odgovornih služb in delavcev zahtevati čimprejšnje reševanje omenjenih vprašanj. Zgolj obravnavanje, brez odločnih sklepov in močne volje sindikata ne bo rodilo dobrih sadov. . Ativ Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati tudi zdravstveni pogoj za deti z živili. Delovni čas po dogovoru. Kandidati naj vložijo pismene prijave v 15 dneh po objavi tega razpisa Odboru za mesebojna razmerja delavcev iskra TOZD Delavska restavracija Kranj, Savska toka 1. OD ZAMISLI DO NOVINARSKEGA PRISPEVKA Pripravila: M. Meglič NOVINAR IN NOVINARSTVO Mnogi mladi ljudje, ki se že v šolskih klopeh o opredelijo za poklic novinarja, menijo, da je ta poklic sinonim za spalni vagon in drage hotele, za razburljiva potovanja po svetu, za srečevanja z znanimi in pomembnimi ljudmi ter za opisovanja dogodkov, o katerih svet še ne ve. Vendar pa je resnica čisto drugačna. To je čisto navaden poklic, mogoče malo težji, ker terja stalne intelektualne napore in ker je potrebno na razne rubrike in članke misliti tudi med sončenjem ali med kosilom. Ta poklic zahteva celega človeka, saj se razne ideje ne porajajo obvezno za pisalno mizo, temveč v vsakdanjem okolju in v pogovorih z ljudmi. „Vemo", je rekel znani novinar Tihomir Ležič, „da nam mnogi mladi ljudje zavidajo, ker imamo velike plače, ker mislijo, da preživljamo svoje življenje med Krimom in Havaji, da smo v družbi lepih žensk, da smo po cele dneve v kavarnah, na raznih banketih, premierah, kongresih ter dremuckamo po letalih ipd. Seveda tudi to obstaja, vendar je v tem tudi cel kup iluzij. Vemo pa, da je precej novinarjev, ki v življenju niso prebrali več kot dve knjigi (in še ti kot obvezno čtivo), vemo tudi, da je dosti novinarjev, ki dobivajo veliko denarja, ker so posvetili vse svoje življenje in svoj talent, pisanju o samo enem nogometnemu moštvu ali pa gradijo svojo kariero na osebnem znanstvu s pomembnimi ljudmi. Vendar pa je tudi veliko takih, ki proti koncu kariere sanjajo o tem, da bi dobili samo en dober kiosk, kjer bi lahko prodajali časopise." Kljub temu pa ima novinarstvo svoje čare, ki lahko človeka tako navdušijo, da se jim kasneje ne more več odtegniti. V novinarskem žargonu 1 obstaja pregovor, da tisti, ki enkrat ..povoha" tiskarsko barvo, ne bo nikoli več zapustil uredništva, in življenja, ki se vrsti okrog njega. Vendar k sreči ni vedno tako. Novinarstvo je delo, katerega načela niso strogo opredeljena. To je po eni strani relativno mlad poklic, po drugi strani pa se nenehno razvija in spreminja. Kar narekuje sam tempo življenja. Od tod izvira to, da je tisto, kar smo še včeraj imeli za pravilo, danes zastarelo in se spreminja ter dobiva novo obliko in novo vsebino. Novinarstvo ni uradniški posel. V sebi ima elemente ustvarjalnosti!, česar pa ne moramo istovetiti z umetnostjo. Novinarstvo se splošno vzeto pojmuje kot nižja oblika literature ali še pogosteje kot slaba literatura. Seveda do novinarstva „za vsakdanjo rabo" ne moremo biti tako strogi, saj je v prvi vrsti namenjeno obveščanju in obveščenosti, ne pa razvoju literature. Novinarstvo tudi ni tekmec literaturi. Njegov cilj je, da obvešča, razlaga in prepričuje. Kako postati novinar? Vsak, ki želi postati novinar, mora imeti veliko lastnosti, ki mu bodo omogočile opravljati svoje delo tako, kot od njega zahteva delo v uredništvu. Te zahteve so iz leta v leto večje. Naše novinarstvo se razvija z neverjetno naglico, zato je tudi obstanek v tem poklicu vedno težji. Novinar mora stalno spremljati življenje, posebno politično, gospodarsko in kulturno — da ga ne bi naš burni in dinamični čas prešel in vrgel iz svojega toka. Katere lastnosti mora imeti tisti, ki želi postati novinar? Zato so potrebne predvsem naslednje lastnosti; 1. Smisel ali talent Obstaja teorija, da novinar ne moreš postati, temveč se kot novinar rodiš. Pogosto se dogaja, da ljudje s končano novinarsko fakulteto že po nekaj mesecih poskusnega dela v uredništvu zamenjajo svojo zaposlitev. Dogaja pa se tudi nasprotno — imamo zelo dobre novinarje, ki nimajo ustrezne kvalifikacije. Običajna merila talentiranosti so: moč opazovanja, občutek mere, možnost trenutnega ločevanja bistvenega od nebistvenega, smisel za lepo jezikovno oblikovnje misli ipd. 2. Poznavanje poklica. Veliko ljudi zna pisati, manj je takih, ki dobro pišejo, še manj pa takih, ki znajo napisati npr. poročilo z nekega sestanka ali neke tekme. Tu se takoj vidi, kdo zna pisati novinarsko. Novinar mora obvladati v svojem poklicu specifične oblike izražanja, obenem pa tudi še niz drugih novinarskih veščin, ki mu olajšujejo delo. Najvažnejše ja, da mora novinar vedno iskati nov izraz, novo obliko in mora neprestano bogatiti svoje sestavke. Pripravljen mora biti na obrazložitve, tolmačenja, zaključek, bistvo (poanto), sporočilo ali poduk. Znati mora uporabljati vse novinarske zvrsti — pač odvisno od teme, o kateri piše. 3. Splošna kultura. Pri vsakodnevnem delu se novinar srečuje z najrazličnejšimi manifestacijami življenja in človeške dejavnosti. To dejstvo ga sili, da vsaj površno obvlada kar največ vsega. Zato je Moša Pijade ob neki priložnosti dejal: ..Novinar je univerzalni nevednež!" Zato pa mora imeti novinar izredno široko obzorje znanja iz vseh področij političnega, gospodarskega, kulturnega in športnega življenja. Dobro mora obvladati materin jezik in biti mora ..pismen". Splošno kulturo lahko doseže v šoli in na fakulteti, še bolj pa se je nauči sam ob delu in za svojo pisalno mizo., S tem, ko je postalo naše življenje tako dinamično in pestro, je že skoraj nemogoče spremljati vsa področja družbenega dogajanja. Zato se je pojavila potreba po specializaciji novinarjev. Dosežemo jo lahko na dva načina: a) po področjih (gospodarstvo, kultura, šport) b) 1po novinarski obliki izražanja (reportaže, črtice, resni analitični članki in komen- tarji). 4. Politična izraženo«. Novinar mora spremljati vse politične dogodke, da lahko ocenjuje te ali one ukrepe oblasti ali te in one spremembe v ravnanju družbenopolitičnih organizacij in jih pravilno interpretira v svojih člankih. Zelo važno je, da se novinar pri svojem delu vedno in povsod drži pravil in načel etičnega kodeksa jugoslovanskega novinar«va, ki utrjuje moralnopolitične in poklicne norme. V splešnih načelih kodeks opredeljuje vlogo, funkcijo in položaj našega novinarstva in načela obnašanja novinarja v sistemu informiranja. Temu sledijo . moralno politične t in poklicne obveznorti novinarja, ki zajemajo poklicno nedotakljivo« in spoštovanje človekove osebnosti ter dostojanstva; kodeks se konča s poglavjem o odnosih med novinarji. Da novinar lahko uspešno opravlja svoje delo mora imeti še naslednje: zveze, preverjati mora podatke, biti mora korekten, samoiniciativen in domiseln, pred začetkom dela se mora dobro pripraviti, biti mora vedno in povsod, biti mora hiter in pripravljen na podvige. Vse te elemente dela je Karel Worren, kot praktični Američan , strnil v osem pravil zbiranja informacij, opozoril pa je, da formula za vse ne obstaja, saj je vsaka informacija primer zase: - prepričaj se sam, poišči osebo, ki za določeno stvar ve, primerjaj vse verzije, prouči obe strani, ne predaj se prehitro, bodi takten in vljuden, dobi in ohrani si prijatelje, predaj v tiski Iz vsega tega sledi, da mora človek, ki želi po«ati novinar, veliko znati In se nenehno veliko učiti. To je poklic, za katerega nihče ne more trditi, da ga je v celoti obvladal, ker se mora v vseh svojih novinarski karieri stalno učiti in spoznavati nove stvari. Ob tem pa mora novinar vedno, dokler dela, nenehno potrjevati svoje znanje in kvalitete. Naslednjič: Novinar na delu. DO ISKRA COMMERCE Iskra Commerce uspešno v 8 mesecih ..Uspešni rezultati poslovanja Iskre Commerce iz prvega polletja so se nadaljevali tudi v juliju in avgustu," je v oceni poslovanja tega kolektiva poudaril predsednik KPO Iskre Commerce lija Medič na 7. redni seji Gospodarskega odbora DS IC. To je toliko bolj pomembno, ker so se morale nekatere Iskrine tovarne zaradi pomanjkanja reprodukcijskih materialov v zadnjem času srečevati s proizvodnimi izpadi, vmes pa so bili tudi letni dopusti. Iskra Commerce je po prvih ocenah prodala v letošnjih prvih osmih mesecih na domačem in tujem tržišču za skoraj 6.400 milijonov dinarjev blaga, v to vsoto pa so vštete tudi storitve ter zastopniška in marketinška dejavnost. S tem smo presegli kumulativni plan za 14%, lanskoletne rezultate iz enakega obdobja pa presegli za dobro četrtino, točneje za 28 %.‘‘ Temeljna organizacija Domači trg je v obdobju januar-avgust prodala za 2.660 milijonov dinaijev Iskrinih izdelkov. Letni plan so s tem dosegli že 70 %,»kumulativnega presegli za 16 %, lanskoletne rezultate iz prvih 8 mesecev pa so presegli točno za tretjino. Skoraj povsem enake procentualne rezultate imajo tudi v TOZD Servis. Lanskoletne rezultate so presegli za 31 %, kumulativnii plan za 20 %, do uresničitve letnega načrta pa jih deli še 31 %. Kljub številnim problemom, zlasti pri uvozu delno pa tudi izvozu, so uspešno poslovali tudi v Temeljni organizaciji Zunanji trg. Izvozili so za skoraj 84 milijonov dolarjev blaga, uvozili pa za dobrih 90 milijonov dolarjev. S tem so lanskoletne rezultate presegli za 28 % pri izvozu in za 16 % pri uvozu. Tudi temeljni organizaciji Zastopstva tujih firm in Marketing sta poslovali uspešno. Zastopstva so po prvih ocenah že skoraj povsem uresničila tričetrtletni načrt in so poslovala za 45 % bolje kot v enakem obdobju lani, nekoliko slabše, čeprav še vedno dobro, pa so delali tudi v Marketingu. Da ne pozabimo: v Servisu so pro- dali in opravih storitev za 292 milijonov dinaijev, v Zunanjem trgu so prodali in uvozili za 3.304 milijone dinaijev, v Zastopstvih so dosegli promet v višini 55 milijonov dinaijev, v Marketingu pa 77 milijonov dinaijev. Polletni in osemmesečni poslovni rezultat je omogočil, da je Iskra Commerce grobo ocenila tudi že možnosti, ki čakajo ta kolektiv na področju prodaje in opravljanju storitev v zadnjih štirih mesecih letošnjega leta. V tej oceni so upoštevali položaj na tržišču, dogovorjena naročila, zaloge in proizvodne zmogljivosti Iskrinih proizvodnih temeljnih organizacij. Pri tem je seveda najbolj vprašljiva možnost preskrbe Iskrinih tovarn z reprodukcijskim materialom,pa naj bo ta iz izvoza ali z domačega tržišča. V Iskri Commerce ocenjujejo, da bo temeljna organizacija Domači trg do konca leta presegla letni načrt za nekaj manj kot 10%, približno na tej ravni aii nekoliko pod njo bodo tudi Marketing, Servis in Zastopstva. Ocena za poslovanje temeljne organizacije Zunanji trg v zadnjih štirih mesecih je precej bolj tvegana. Kot je znano je Iskra načrtovala za letos izvoz v višini 145 milijonov dolarjev. Pred dnevi je, kot smo obširno poročali, prevzela dodatno izvozno obveznost republiškega izvršnega sveta v višini 10 milijonov dolarjev. S tem se je naša izvozna naloga povzpela na 155 milijonov dolarjev. »Prepričan sem, da nam bo uspelo uresničiti tudi to dodatno izvozno obveznost, seveda pod določenimi pogoji — če bodo naše proizvodnje tovarne lahko nemoteno poslovale in če bomo v Iskri Commerce namenili izvozu še mnogo več naporov," je poudaril predsednik KPO delovne organizacije Iskre Commerce lija Medič. Obširno se je dotaknil tudi uvoznih ocen do konca leta ter poudaril da je uvoz v mnogočem odvisen od sklepov bližnjega zasedanja republiške Samoupravne interesne skupnosti za ekonomske odnose s tujino glede dogovora o tem, kakšne pravice bodo imele v prihodnje delovne organizacije po deviznem prilivu za svojo oskrbo. LD Premalo sodelovanja med proizvodnjo in servisom Neustrezni prostori in lokacijska odmaknjenost, pomanjkanje rezervnih delov in slaba kakovost nekaterih Iskrinih elementov in poosestavov. To so glavne značilnosti in osnovne stvari, s katerimi se srečujejo v Iskrinem servisu v Kranju. Servisu, ki bi moral nositi kakršno koli drugo ime, samo ne servis. In to v mestu, Id ga imamo poleg partizanskih Žag upravičeno za rojstni kraj sedanje Iskre. Servis v Kranju nam res ne more biti v ponos. Prvi servis v Kranju smo odprli Kakšnih večjih možnosti za razši-prcd slabima dvema desetletjema. Na ritev v tem poldrugem desetletju niso Vodopivčevi ulici na Mohorjevem imeli. Vseskozi so .životarili ter se klancu smo začeli servisirati radijske otepali s tem in onim. Najlepši dokaz in delno televizijske aparate ter vrtal- za to je tudi število zaposlenih, kajti ne stroje. Že leta 1965 so se serviserji zaradi premajhnih prostorov niso preselili v sedanjo »luknjo" na Trubar- mogli zaposlovati novih delavcev, če-jevem trgu v starem delu mesta. prav so sprejemah nova in nova po- Do kdaj še v tej hiši? vizoije," poudarja vodja kranjskega servisa Jože Urankar. In zaradi te slabe kakovosti ne trpi le ugled proizvajalca pač pa še toliko bolj Iskrinega servisa. »Najlepši" primer so prav zdaj Iskrini MontreaU, v katerih drug za drtigim odpovedujejo transformatorji, upori in tranzistorji ter kondenzatorji. V servisih napake seveda odpravijo in pokvarjene elemente zamenjajo z novimi, njihova kakovost pa je spet slaba, in televizor je prej ali slej »obsojen", da ga bo stranka spet prinesla nazaj. Ob koncu tega našega srečanja, Id nikakor ni izzvenelo kritizersko, je beseda spet nanesla na neprimerne prostore kranjskega servisa. Nove pro; store iščejo iz dneva v dan. Nekaj možnosti so že imeli, nekaj jim jih ni. tudi napovedujejo, toda vedno se usta- G|| vi pri denarju. Ti utesnjeni prostori pa imajo kljub vsemu tudi eno dobro stran, kot pravijo v šah kranjski serviserji. Ker nimajo dovolj prostora, so prisiljeni kar najhitreje popraviti nek izdelek, ter tako pridobiti prostor za drugega- Lado Drobež , 2S ________________________________________ i 'tan Jože Urankar - vodja rervisa v Kranju. dročja servisiranja. Zdaj v Kranju popravljajo televizijske in radijske aparate, kasetne magnetofone in gramofone ter male gospodinjske aparate. Čez kakšen mesec dni bodo začeli popravljati tudi velike gospodinjske aparate — štedilnike, peči itd. Zaposlili bodo tudi novega mehanika, ki pa bo, k sreči, kot pravijo, več na terenu. Kranjski servisni prostori so menda najslabši od vseh, v katerih ima Iskra svoje servisne delavnice po Jugoslaviji. Sprejemnica in delavnica merita skupaj nekaj več kot 70 kv. m, uporabnih površin, skladišča pa sloh nimajo in jim rezervni deli visijo po predalih in stenah v delavnici. Hudomušno pravijo temu samopostrežba rezervnih delov, na katero pa so se že navadili, hkrati pa so veseli, da med njimi ni nikogar, ki bi ga preveč srbela tuja lastnina. Žal pa neustrezni prostori niso »osamljeni". Trubarjev trg so namreč z lanskim novim prometnim režimom v Kranju precej odrezah od sveta. Zaradi tega je servis izgubil polovico strank, ki so raje odnesle težke televizorje v pogodbeni servis kranjskega Elektrotehniškega podjetja. K sreči gledajo miličniki v zadnjem času nekoliko skozi prste tistim obiskovalcem Iskrinega servisa, ki so oprtani s težjimi izdelki. In na servisu imajo zdaj spet polne roke dela. Omenili smo že ETP Kranj — Elektrotehniško podjetje, ki pogodbeno servisira Iskrin proizvodni program. Številne stranke se v Iskrinem servisu pritožujejo nad našimi pogodbeniki, ki menda ne čutijo dovolj odgovornosti in malomarno opravljajo svoje delo. V Iskri so celo že razmišljali, da bi prekinili pogodbo z ETP, toda za zdaj to še ni mogoče, ker Iskrin servis vsega dela sam ne bi zmogel. Kaj menijo o tej obtožbi v ETP, bi verjetno tudi veljalo zvedeti, toda o tem kdaj drugič. V pogovoru s kranjskimi serviserji in njihovim vodjo Jožetom Urankarjem smo naleteh še na dve področji, ki še kako negativno vplivata na normalno poslovanje. To pa so rezervni deli, oziroma njihovo pomanjkanje, in pa izredno slaba kakovost nekaterih Iskrinih elementov in podsestavov. Podobno kot z drugimi Iskrinimi servisi, se tudi v Kranju iz dneva v dan borijo z pomanjkanjem rezervnih delov, prosijo in modelujejo v centralnem skladišču, toda zgodba se ponavlja. Rezervnih delov ni in ni, čeprav se v Iskrinih tovarnah zagovarjajo (ali pa če hočete — hvahjo), da imajo rezervnih delov dovolj. Ničkolikokrat se je Kranjčanom že zgodilo, da so morah stranke napotiti v Ljubljano (Pržan), Železnike ah Sežano, ker niso imeli tega ah onega rezervnega dela. Nič-kolikokrat so morah že zaradi tega poslušati besede, kakšen servis pa sploh ste, če nimate rezervnih delov. Prav zaradi tega v kranjskem servisu negodujejo nad povezanostjo med servisi in proizvodnimi organizacijami, s tem pa tudi servisi in tovarniškimi servisi. Po mnenju kranjskih serviserjev, bi morala biti osnovna naloga tovarniških servisov v tem, da popravljajo izdelke, ki prihajajo s tekočih trakov, da pomagajo Iskrinim servisom z nasveti in rezervnimi deh in pa da priskočijo na pomoč v primeru hujših napak. Toda dogaja se, da ti tovarniški servisi odžirajo delo Iskrinim servisom (česar jim tega verjetno nihče ni nevoščljiv), ter bolj gledajo na gmotno plat svojega poslovanja. Kot že rečeno je v tem našem kranjskem pomenku beseda nanesla tudi na izredno slabo kakovost nekaterih Iskrinih izdelkov. Morda beseda izdelek ni pravilna kajti tega za končne izdelke v Kranju ne trdijo, pač pa za sestavne dele, elemente. »Pod vsako kritiko je kakovost tranzistorjev, transformatorjev, kondenzatorjev in uporov, ki jih izdeluje Iskra in vgrajuje v barvne in čmobele tele- DO ELEKTROZVEZE Novi patenti — nova prihodnost Patentna prijava je navadno že znak uspešnega dela, če že ne izjemnega dosežke-Vendar si je marsikdaj precej težko predstavljati, kaj se pravzaprav skriva za določenim patentom, saj je kar precej področij, ki $o nestrokovnjaku težko razumljiva kljub sicer jasni razlagi. To slednje pa velja le posebej za posamezne izboljšave, al< odkritja v elektroniki. Prav na tem področju pa je RR dejavnost Iskrinih strokovnjakov za nas najbolj zanimiva. Zato smo tudi obiskali RR oddelek v TOZD TTS, kjer smo se pogovorili z dr. Andrejem Iršičem o njegovih treh patentih. Še prej p* nekaj besed o dr. Andreju Iršiču. Študij' na Fakulteti za elektrotehniko je zaključil z diplomskim delom »Optimizacija in design logičnih in sekvenčnih vezij" leta 1962. Hkrati se je vključil v oddelek za digitalno telemetrijo in telekomande pri ISKRI — ZZA. Delo je obsegalo razvoj logičnih in sekvenčnih vezij in enot v okviru različnih digitalnih sistemov s povečano robustnostjo. Študij je nato nadaljeval leta 1965/66 na Polytechnic Institute of Brooklyn v Nevv Yorku ter ga zaključil z magisterijskim delom o teoriji rezidualnih aritmetičnih operacij. V Iskri je osredotočil svoje delo na digitalnih sistemih za telefonijo, s poudarkom na digitalni modulaciji govornih signalom — PGM — in na prenosni modulaciji bitnih sekvenc — AM, FM, PSK. Poseben poudarek so raziskave imele na teoriji digitalne modulacije, iz česar je I. 1987 tudi predložil in zagovarjal doktorsko delo »Teorija digitalnega kodiranja nad-vzorčenega analognega signala". Njegovo sedanje delo pa obsega razvoj računalniških metod in simulacij nerekuzivnih in rekuzivnih a nalog no-digitalnih procesov. Torej to je bilo nekaj uvodnih besed, s katerimi smo na kratko opisali razvojno-raziskovalno pot dr. Andreja Iršiča, sedaj pa se še poskušajmo poglobiti v njegove RR dosežke, ki vsekakor zaslužijo vso pozornost, saj prav ti omogočajo Iskri, da ob njihovi pravilni in takojšni uporabi stopi vzporedno tudi z mnogo večjimi firmami. Dr. Iršič, kot rečeno so tovrstni patenti kot so vaši v Iskri izredno zaže-Ijeni. Bi nam lahko spregovorili besedo ali dve o njih? .Moj prvi patent je s področja ekstrakcije takta iz digitalnih podatkov, kar pomeni ključno točko v digitalnem prenosnem komunikacijskem sistemu. Digitalni signal, ki prihaja prek linije do sprejemnika je potrebno regenerirati za kar potrebujemo ekstraktor takta nastopanja binarnih Dodatkov. Če vzamemo ozko tolerančni oscilator sprejemnika, tedaj ta ne doseže širše odstopajočega oddajnika. Če pa vzamemo oscilator z večjo frekvenčno toleranco, tedaj ta sicer lahko sprejme signal vendar povzroča preveliko časovno tresenje podatkov. Torej ta patent se nanaša na vezja, ki minimizirajo tresenje podatkov, pri čemer pa vseeno ohranjajo široko tolerantnost sprejemnega oscilatorja. Prva uporaba tega patenta je predvidena na regeneracijski verigi telefon- Dr. Andrej Iršič. skih stebričkov vzdolž avtocest. Tudi ljubljanska obvoznica naj bi bila že opremljena z njimi. Druga patentna prijava se nanaša na večstopenjsko adaptacijo delta " kodeka, ki kot analogno digitalni pretvornik določa dokončno kvaliteto celotnemu digitalnemu komunikacijskemu sistemu. Dosedanji delta-kodeki so uporabljali enostopenjsko, ali eksponencialno adaptacijo, pri čemer je bila znatno oslabljena kvaliteta, odpornost od motenj ali enostavnost realizacije. Z dvostopenjsko adaptacijo, ki smo jo razvili v Iskri pa je bila dosežena optimalnost na vseh treh področjih in s tem tudi vrhunska kvaliteta v svetovnem merilu. Uporabnost tega patentiranega kodeka je predvidena v telefonskih naročniških sistemih. Povemo še lahko, da so seveda s tem Iskrinim kodekom doseženi tudi CC TT predpisi ob dvakrat povečani informacijski kapaciteti, kar je bilo tudi v svetu skoraj nedosegljivo. Tako smo prišli do mojega tretjega patenta. Ta je še v teku, nanaša se pa na večletno delta modulacijo, ki še nadalje povečuje kvaliteten prestiž na tem področju. Doslej znani modulacijski postopki so manj kvalitetni, ali pa zahtevajo zelo kompleksno vezje. Z večletno delta modulacijo smo dosegli vrhunsko kvaliteto, ki se najbolj približa teoretični meji ob enostavnosti vezja razredu delta-kodeka. Predvidevana praktičma uporaba večbitne delta modulacija ali njene bližne inačice je v vseh bodočih telefonskih sistemih, ki bodo sledili sedanjim PGM sistemom. Večkratna delta modulacija namreč ohranja kvaliteto, pri čemer pa se dvakrat poveča število možnih linij po istem prenosnem mediju (n.p. kablu). B, č. >r Pelo Mevi med sodo temi ,K časnj 'tt8u, ^ovo *ra kole] " In mp( novi Senj] m el C žili kam i ^ače opra : 8 spoi liti-je si jed, foni ; 'epe 2 ‘jen avte Proi i Pon jem Pre; .i i dvz lite na koi ko boi bo! daj V četrtek 28. 8. so obiskali TOZD TTS v DO Iskra Elektrozveze predštavniki SO Lj. Šiška: predsednik OKZKS Jože šteh, predsednik OSZSS Vukašin Luto-vac in predsednik ISSOB Jože Dimnik in se pozanimali za vzroke, ki so pripeljali do izgube v poslovanju ter skupno z vodilnimi delavci ter predstavniki DPO DO in TOZD pretehtali možnosti za saniranje stanja. Posebej so se še pozanimali, kako je možno, da so kljub izgubi bili izplačani višji OD kot lani. Predstavniki DO in TOZD so dali obrazložitev, da je bil to ukrep ob reorgani-zaciji ker smo morali nujno izenačiti dohodek vseh delavcev za enako ovrednotena dela ter, da bi drugačen pristop povzročil preveliko fluktuacijo kadra. , * •Moustrma elementov za elektroniko, ljub ljana g! Otvoritev nove tovarne $ elektrolitskih kondenzatorjev ub Mokronog je zelo lep kraj na jugu Mirenske doline. Ta trg ima za seboj ra- zelo burno zgodovino, zlasti v polpreteklem času. Pred vojno je bila v Cer Mokronogu velika usnjama, ki pa je bila med bombardiranjem leta 1943 sni porušena. Nekdaj je bflo to močno politično središče z občino, okrožjem sk, in sodnijo. Vse te inštitucije so se preselile v Trebnje in tako je ostal kraj ga. osiromašen sredi nerazvitega dolenjskega področja. I , 29. novembra 1958. so začeli z de-i om v Tovarni elektrolitskih konden-j^-orjev, kot obratu pržanske Iskre, fflo je steklo v 250 let starih grajskih /|evih. Že ob začetku obratovanja in adaptacijami so mislili na gradnjo ^dobne tovarne in obrat naj bi bil v ^ provizoriju le začasno. , Ker pa je prihajalo do velikih ob-| Mh težav v proizvodnji in zlasti na ^8U, je bilo seveda nerealno misliti na ovogradnjo. Šele Teta 1974. ko je Pbrat postal samostojna TOZD in se je Kolektiv odločil za priključitev k Iskri ~~ Industriji elementov za elektroniko, T3 proizvodnja in prodaja bolje stekli ^ Počasi so dozoreli pogoji za gradnjo ®ovih proizvodnih prostorov. Z zdro-eninii sredstvi Industrije elementov 24 elektroniko so se gradnje lotili. Ob 20-letnici Elektrolitov so polo-29. novembra 1978 temeljni t»8e ---- jdi že re- ito ka- ta- glavnem ga je zaključilo letos ^Pomladi. Po prvem maju so začeli se-strokoje v nove prostore in kmalu I.e stekla poskusna proizvodnja. Tako j? dobil 200-članski kolektiv sodobno, ptkcionalno in tudi arhitektonsko ‘®Po tovarno, ki se dobro vključuje v Ne okolje. Nova tovarna je v glavnem oprem-Jena z novo, najsodobnejšo in v celoti avtomatsko proizvodno opremo. Novi Prostori merijo 2000 kv. m, največ Poudarka pa so dali delovnim pogo-Jein. Tako je tovarna svetla, ima dobro Prezračevanje, centralno kuriavo in funkcionalno razdelitev. V novih prostorih so tudi skladišče, garderobe, jedilnica in seveda sanitarije. Tovarna stoji čez cesto, nasproti pri starih prostorih. Tako bodo stare prostore rabili za skladišča, remontne delavnice in za maloserijsko proizvodnjo. Nova avtomatska oprema omogoča do petkrat večjo proizvodnjo, predvsem pa visoko kakovostno raven in zanesljivost elektrolitov. Večino opreme sta dobavili japonska Chykyo Corp. in italijanska firma Cinomat. Tovarno so zgradili na takem prostoru, da jo bodo lahko razširili, saj računajo z večjimi potrebami in širitvijo, zlasti bo treba zgraditi večja skladišča. Naj ob tem povemo še to, da so se pri gradnji držali zahtevnih navodil slovenskega Zavoda za spomeniško varstvo. Prav pa bi bilo, da bi Zavod popravil srednjeveški obrambni stolp tik ob tovarni, Id se že podira. To je poleg drugega tudi ena največjih ntokronošMh znamenitosti, Id v takem stanju kraju ne dela ravno časti. Slovesna otvoritev nove tovarne bo v petek 5. septembra ob 14. uri. Na slovesnosti bo govoril inženir Marko Bulc, vodja slovenske delegacije v Zboru republik in pokrajin v Skupščini SFRJ. Otvoritev bo v okviru proslav občinskega praznika trebanjske občine. Ta slavi svoj praznik 4. 9. v spomin na ustanovitev Gubčeve brigade na Trebelnem 4. 9. 1942. Na ta dan bodo odprli tudi več krajevnih cest, Id so jih pred nedavnim asfaltirali. KF | velik pa je 15 x 25 metrov. ..JVDljSTRIjAAVtomKrRlčN^tŽDELKOV Ob koncu leta brez izgube Za temeljno organizacijo novogoriške Avtoelektrike — Tovarno - . zaganjalnikov vemo, da je vseskozi poslovala z izgubo. Tudi za vzrok vemo, ki so bili take narave, da jih do danes ni bilo moč odpravi". Nikakor pa jih ne smemo iskati med zaposlenimi, ki prav tako prio11, delajo in ustvarjajo kot v ostalih TOZD, ali pa še bolj, kot je bilo nek° poudarjeno. . ■ Podatki o dosedanjem letošnjem poslovanju te TOZD so dokaj ugo". rooaua o aoseoanjem letošnjem poslovanju te iuz.l> so uokuj in vzpodbudni. Realno je pričakovati, da bo letošnje leto eno najuspešo^j ših doslej, odraz prizadevnosti tega 400-članskega kolektiva. In kako F — * — Im n 4 A . . n1 O rt rt rt rt mm « A «1 -----A rt —- 4 rd Til' je, oz. jim bo to uspelo? O tem, o oceni poslovnih rezultatov tovarn1 malih zaganjalnikov in o potrebnih ukrepih smo se pogovarjali z direkto[ jem Humbertom Slejkom. Iz ocene je razvidno, da se dohodkovni rezultati v veliki meri približujejo planskim predvidevanjem. Kakšni so najpomembneje elementi na osnovi katerih je izdelana ocena? Teh elementov je več, naj omenim le nekatere. V letošnjem letu bomo izdelali 378 tisoč izdelkov, oziroma zaganjalnikov za osebna vozila. Ocenjujemo, da bo prodaja na domačem in tujem trgu potekala normalno, po planskih predvidevanjih. Ob koncu leta naj bi bila zaloga 30 tisoč izdelkov, skupna vrednost le-teh ter rezervnih delov in nedovršene proizvodnje pa bo po planskih cenah ocenjena na 50 milijonov din. Stroški izdelavnega materiala se bodo gibali skladno z obsegom proizvodnje, gibanje ostalih stroškov pa bomo tudi v nadalje strogo kontrolirali. Tudi osebni dohodki bodo v okviru planiranih. Iz ocene se da tudi sklepati, da bo celotni prihodek za 2 % manjši od planiranega, za enak odstotek pa so manjši od planiranih tudi stroški izde-lavnega materiala. Ocena vseh porabljenih sredstev skupaj pa je za 3 odstotke manjša, kot smo planirali. Razlog za nedoseganje omenjenih planiranih postavk pa je v nedoseganju letnega plana proizvodnje, ki je bil predvsem posledica manjkajočih prepotrebnih materialov. V tem polletju torej pričakujete bistveno boljše rezultate poslovanja? Da, če bomo vsi dosledno uresničevali že sprejeto nalogo za doseganje dobrih rezultatov v proizvodnji, bomo vsekakor zaključili leto s pozitivnim poslovnim rezultatom. Primanjkljaj v prihodku v prvem polletju letos je namreč nastal le kot posledica še vedno neurejenih cen nasproti našim izdelkom v letošnjem prvem trimes^j ju ter zaradi motenj v proizvodnji' tem obdobju. J Torej bodo pričakovani rezulM' poslovanja v obdobju do konca kj bistveno znižali primanjkljaj v pribo?' ku, ki je nastal v prvem polletju. moram tudi poudariti, da dajejo % rezultati, ki smo jih dosegli v drug^ trimesečju prvega polletja Kljub vri' kim zastojem v proizvodnji zaradi Pff manjkanja materialov osnovo za ug°' tovitev, da naša TOZD seveda normalnih pogojih poslovanja doseS pozitivne rezultate. Omenili ste normalne pogoje posl| vanja. Kakšne ukrepe ste pod vzeli,» bo do teh pogojev priSo? Na vsak način moramo realiziraj predvideno količino zaganjalnikov, jj je vsekakor naš osnovni cilj. Z uvaf njem dodatne opreme v proizvodnjif j nadaljnjo racionalizacijo zaposlovanj3, zlasti režijskih delavcev, morafl10 obseg zaposlovanja še znižati, ali t. doseči v proizvodnji boljše učinke ^ pričakovanih. Kljub nekaterim te*3, vam v preskrbovanju z repromateri3* ne smemo dopustiti, da bi prišlo zastojev, zlasti ne v naši TOZD. Za*3 apeliramo na službe, ki so za to zadri žene, da posvetijo tem vprašanje? posebno pozornost. Tudi na podrovj* prodaje je treba podvzeti ustreF ukrepe, da se zagotovi le-ta v take? obsegu, kot je predvidena v tej oce"1 Sledili bomo tudi možnostim za sp*3 membo cen tako za izdelke v pri1,0 kot v drugo vgradnjo. In ne nazadnj3 Skrbno bomo bdeli in podvdvzeli v> ukrepe, da ne bi prišlo do povečanj* vseh ostalih stroškov poslovanja. X Marko Rakuši S prvim septembrom letos je odšel v zasluženi pokoj dolgoletni sodelavec IsW, — Avtoelektrike Nova Gorica Peter Vuk. Zaposlil se je 1. julija 1971 in vseskot' opravljal dela in naloge zidarja v TOZD - Tovarni delovnih sredstev. Njegoš delo je vidno na vsakem koraku, saj se je poprijel še tako zahtevnih zidarsktlj del, s kamnom na kamen izpod njegovih rok pa je čestokrat nastala „palača ■ Sodelavci so se od Petra prisrčno poslovili, mu poklonili spominsko darilo f mu zaželeli še veliko lepih in zdravi dni v zasluženem pokoju. Za te tepe želje "j darilo se je toplo zahvalil in obljubil, da bo ob vsaki ponujeni priliki rad priw ponovno na obisk v Iskro - Avtoelektriko. Srečanje vezistov Druga seja odbora za pripravo 9. zbora vezistov NOV Na njej so se dogovorili, da bo zbor že 20. septembra (in ne 28. septembra kot je bilo prvotno mišljeno) ob 11. uri na Polževem. Udeleženci bodo prišli tja z lastnimi vozili, avtobusi ter vlaki, tako pač kot se bodo za 'prevoz sami odločili ali eventuelho po področnih pododborih dogovorili Od železniške postaje v Višnji gori pa bo ta dan vozil na Polževo avtobus. Vsem vezistom, Id jih imajo v evidend, so že poslali osebam vabila s prijavnico, katero mora vsak, ki se namerava udeležiti 9. zbora, poslati do najkasneje 5. septembra odboru vezistov NOV in POS, Cigaletova 15 v Ljubljani, zato da bo le-ta posrkbel za ustrezno število kosil ter spominskih daril. S tem je mišljeno skodelica, žlica ter partizanski golaž s kruhom. S to prijavnico je vsak dobil tudi ustrezno vabilp s potrebnimi infbrmcijami. V njem je rečeno, da naj vsak vezist šotovariša vezista, ki tega vabila ni prejel, o tem obvesti in mu pojasni, da je prav tako vabljen in naj sporoči svoje osebne podatke, kot je ime jn priimek, naslov, kjer je deloval kot vezist in kdo bo še z njim prišel na jPpBcvo. To naredi lahko na kopiji prijavnice ali pa tudi v obliki svojega pispia. Kdor bi na PoBevem želel prenočiti, je potrebno to od boru javi-ti, da bo poskrbel za ustrezno število rezervacij. Na seji so se dogovorili tpdi p vsem drugem, da bo zbor potekal kar najbolj prijetno. Kulturni ppogram bodo podali predvidoma PTT delavci, in sicer njiiovi pevci, :pihalni orkestri in drugi. Program ne bo strnjen, pač pa v presledkih, {Skoda bo čimbolj vabljiv ter prijeten. Pripravili bodo tudi tekmovanje ,y, več; športnih disciplinah, kot je vlečenje vrvi, streljanje z zračno puško ip podobno. Na prireditveno mesto bo prišla tudi pohodna enota, ki se feO njed potjb večkrat oglasila po brezžični zvezi in tako že vnaprej por-d ra vi la udeležence srečanja. Pristen e bodo pozdravili tudi radiomaterji širom poSloveni ji, ki bodo po svojih radiopostajah pošiljali pozdravne brzojavke. Na prireditvenem prostoru bodo udeležencem predstavniki išjtpe in JLA prikazali nekaj najsodobnejših sredstev za zveze, sporazumevanje ter obveščanje. B. B. Plastika Jožeta Volariča. NOVO V GALERIJAH GORENJSKEGA MUZEJA V petek, 29. avguste so v mati galeriji Mestne hiie v Kranju odprli razstavo slik in plastik Zlate in Jožeta Volariča, Dela obeh likovnih umetnikov, ki sta tudi člana Druitva likovnikov iskra, bodo prav gotovo pritegnita slehernega ljubitelja umetnosti V galeriji Prešernove hiše je bila istega dne otvoritev razstave akvarelov Viljema Jakopina iz Ljubljane. V galeriji Mestne hiše pa je odprta razstava del akademskega slikarja Andrea Veri ona. Razstavo je posredoval Avstrijski kulturni institut v Zagrebu. Vse razstave bodo odprte do 24. septembra 3980. "'A. B. KULTURNA KOMISIJA PRI SINDIKALNI konferenci iskre ELEKTROMEHANIKE IN FOTO-KINO SEKCIJA „|SKRA" PRI FOTO-KINO KLUBU ..JANEZ PUHAR" V KRANJU PRIREJATA V POČASTITEV 29. NOVEMBRA IN 70-LETNICE FOTO-KINO KLUBA „JANEZ PUHAR": A. Vlil. Iskrino razstavo fotografij B. II. Iskrino razstavo barvnih diapozitivov C. VI, festival amaterskega filma tema je prosta. Pogoji za sodelovanje: 1. Pravico sodelovanja Imajo člani SOZD Iskra. 2. Vsak avtor lahko pošlje največ: A) 10 fotografij formata 30x30 cm ali izvedenke iz tega formata; B) 10 diapozitivov formata 5x5 ali 7x7 cm — zasteklenl; C) 3 filme formata 8 mm, ali super 8 mm. 3. Žiriji bodo predložena samo tista dela, ki še niso bila prikazana na Iskrinih razstavah in festivalih. 4- Dela morajo biti označena z običajnimi podatki. 5. Dela bodo ocenjevale strokovne žirije. Člani žirij bodo določeni naknadno. Odločitve žirij so dokončne. 6. Nagrade: V vseh skupinah (A, B in C) bodo podeljene: — zlata medalja za posamezno delo in kolekcijo, — srebrna medalja za posamezno delo in kolekcijo, — bronasta medalja za posamezno delo in kolekcijo. 7. Vsi avtorji bodo dobili katalog in priznanje za sodelovanje. 8. Organizator si pridržuje pravico reproduciranja de1 za propagandne namene, ki sodijo v okvir razstav in festivala. 8. Organizator se obvezuje, da bo s sprejetimi deli ravnal pazljivo, vendar pa ne odgovarja za poškodbe, ki bi nastale med transportom, 10. Koledar: Sprejem del do: 21. 10. 1980 ocenjevanje: 29-10-1980 razstava — festival: 26. 11. 1980 vračanje del do: 31. 12. 1980 11. Dela pošljite v varnih ovitkih na naslov SINDIKALNA KONFERENCA ISKRA ELEKTROMEHANIKA za FOTO-KINO SEKCIJO „ISKRA" Savska loka 1,64000 n. RAN J ali pa jih oddajte članom izvršnega odbora sekcije. Pripravljalni odbor ZAPIS O BENU ZUPANČIČU Pesnik skojevske mladosti Poslednji krat sva se videla pred dobrim letom dni. Kot vedno se mu je mudilo, vendar je našel nekaj trenutkov časa za klepet. Poprosil sem ga, če bi mi dal intervju in bil je takoj za to. ..Pokliči me po telefonu kar domov, pa se bova pogovorila in dogovorila," mi je dejal ob slovesu in odhitel, bolje, odvihral dalje. Takšen je bil Beno, vedno v nekem nenehnem zagonu in kmalu po najinem srečanju sem zvedel, da je hudo zbolel. Tako mi je dogovorjeni intervju z njim splaval po vodi ...Toda nič zato. Dobro sva se poznala več kot tri desetletja, se mnogokrat srečevala in razpravljala na najra-ličnejših sestankih, od kulturniških do političnih, se pogovarjala o njegovem pisateljskem pa tudi političnem delu, prebiral sem njegovo prozo, pisal recenzije o nekaterih njegovih romanih, gledal filme, posnete po njegovih scenarijih ali pa na podlagi njegovih romanov in ga končno poslušal na sestankih in zborovanjih kot političnega delavca Skratka, dovolj videvanj in srečanj, osebnih pogovorov za bežen zapis o njem, ki je dobesedno zgoreval v delu, kot da bi se mu nekam nerazumljivo in nespoznavno mudilo ... Zdaj vemo, zakaj. Hotel je storiti in narediti čim več, tako kot pisatelj in politik ... In v tem smislu je storil veliko, za dvoje, troje normalnih človeških življenj. Spomin nanj mi sega v leta takoj po vojni. Beno je takrat delal v uredništvu tednika Mladina in tam sem tudi sam takrat objavljal svoje prve članke in pesmi. Urednica Mladine je bila takrat Stana Potočnik, ki je kasneje postala Benova žena. To so bili, vsaj danes se mi zdi, tisti zlati aktivistični časi, ko smo izgorevali v navdušenju. In z njegovo ženo Stano, nekdanjo urednico, ki je rada in z naklonjenostjo objavljala moje prve prispevke, sva se zadnje čase tudi velikokrat srečevala in dolgo pogovarjala. Čeprav se mi je zdela nekam izgubljena in utrujena, je vendar dostojanstveno in zares skojevsko prenašala hude čase Benove bolezni. Ko sem jo poslušal, se mi je nenehno zdelo, kako krivično je včasih življenje, ki je naložilu Benu, temu orjaku in neuničljivemu garaču za konec tolikšno trpljenje. Besedovala sva, se spominjala nekdanjih časov, vendar je bil nenehno med nama prisoten Benov zadnji, poslednjji in gigantski življenjski boj, ki ga je pošteno in neutrudno bojeval do konca . .. ..Pomisli," mi je dejala Stana pred kakim mesecem dni, „Beno je zdaj ponovno prebral celotnega Shakespeara ..." Onemel sem. Kaj se je res s tem čudovitim Albion-cem poslavljal dokončno od nas, kaj so ga res tako prevzeli in mu tudi dali voljo in pogum stihi tega velikega angleškega dramatika v čudovitem Župančičevem prevodu, da se je kot Ariel v Viharju tako zračno in čisto poslavljal on, ki je nenehno stal sredi življenja, on, ki smo mu včasih bolj v šali kot zares pravili, da je najboljši pisatelj med našimi politiki in najboljši politik med pisatelji. Zdaj pa vem, da je bil Beno čez dan politik, aktivist, ki je vestno in sistematično opravljal to službo pošteno in zavzeto, resno in dosledno in da je bil ponoči pisatelj, ki je to svoje drugo opravilo in potrebo, nujo, izpolnjeval prav tako pošteno in zavzeto, resno in dosledno. Za to njegovo sistematičnost, doslednost in resnično garaštvo naj navedem samo droben, konkreten primer. Ko me je tik pred svojo diplomo prosil, naj mu posodim nekatere skripta in knjige profesorja Ocvirka, mi je ob tem tudi dejal, kdaj mi jih bo vrnil. In res mi jih je prinesel ob dogovorjenem roku, ko pa sem potem pregledoval te svoje skripta in knjige, sem našel v njih z različnimi barvnimi svinčniki podčrtana mesta in odstavke, po katerih sem z lahkoto razbral, kako sistematično in dosledno je Beno preštudiral gradivo za izpite in znal izluščiti iz vsega tisto, kar je bilo bistveno in najpomembnejše. In še edinstvena črta njegovega značaja. Okusil je namreč tudi slast oblasti, saj ja bil med drugim tudi minister, vendar ga oblast nikoli ni prevzela niti pokvarila. Ostal je vedno stari Beno, prijatelj in pisatelj, in dobro se spominjam, kolikokrat je nemudoma in brez pomislekov posredoval za kakega „brata" po peresu, ki je zašel bodisi v materialne ali pa celo, v glavnem, neupravičene politične „stiske". Ta človeška poteza njegovega značaja, ko je v trenutku in hipoma doumel problem in ga takoj tudi začel reševati, je med njegovimi številnimi znanci, prijatelji in pisateljskimi stanovskimi kolegi uživala vsesplošno spoštovanje in tudi ljubezen. Kajti v bistvu je bil Beno, čeprav na videz robusten in malo-beseden, človek dejanj in odločitev, hkrati pa tudi izredno lirična in dobrodušno naravnana duša, ki ji je bil humor (in'tega je v njegovih delih precej) tista dragocena m enkratna danost, da si ostal vedno človek v najboljšem smislu te besede, človek s posluhom in z ljubeznijo do malega, vsakdanjega človeka, ki je v njegovem opusu končno tudi našel vso umetniško In literarno upodobitev za vse večne čase. Sicer pa o Benu najbolje govori njegov obsežni literarni pa tudi politično eseji stični opus. Njegovo delo bo treba seveda še sistematično ovrednotiti, vendar pa je že zdaj neizpodbitno dejstvo, da sc njegova romane in novele ljudi« ,adi braii, da ja bii, da tako rečemo, ..popularen pisec", čeprav tudi njegovo delo terja zbrano, poglobljeno branje, v katerem je nasutih toliko drobnih dragocenosti, spoznanj in ne navsezadnje humorja, da pomeni njegovo pisanje vsekakor enega najvišjih dometov sodobne slovenske proze. Naj za konec tega fragmentarnega in res zelo bežnega zapisa o Benu Zupančiču navedem nekaj svojih misli in odlomkov iz kritike, ali bolje zapisa o njegovem prihodnjem velikem tekstu „Noč in dan", ki tudi po svoje priča o njem kot pisatelju, kar je tudi predvsem bil. „Svoj naj novejši roman je pisatelj zasnoval strukturalno dokaj modernistično, čeprav se skozi ves roman prepleta zgodba glavnega junaka, mladinca, študenta, železničarskega sina Jošta Kodra, v katerem je seveda mnogo osebnih pisateljevih potez, doživetij, spoznanj in preizkušenj pa tudi mnogo tako imenovanega objektivnega, zgodovinskega, kar daje junaku in njegovi zgodbi trajnejši pomen. Noč in dan se kot roman zdi bralcu podoben veličastni in velikanski freski, na kateri je moč videti tako detajle kot celoto. Ta strukturalna dvodimenzionalnost daje delu tudi nekakšen pridih patine, daijne zgodovine nekega časa in obdobja, ki se je dogajalo sicer pred komaj dobrimi tremi desetletji. Skozi skupino mladincev, tako imenovanih ..kolesarjev", zaživi pred nami nekajletno obdobje Ljubljane, obdobje, ki se začenja tik pred vojno in se konča z osvoboditvijo mesta Ljubljane 9. maja 1945. In v ta časovni razpon je Zupančič dobesedno nagnetel na to svojo fresko množico usod in ljudi, likov, ki vsi skupaj, z glavnim junakom vred poosebljajo in znova oživljajo Ljubljano iz njenih najbolj tragičnih, a tudi najbolj junaških in velikih dni njene zgodovine. Vendar pisatelj v nobenem primeru ni hotel biti v svojem pisanju patetičen, čmobel in za vsako ceno herojski. Nasprotno, očitno je na eni.strani stre; mel po čim večji objektivizaciji pripovedovane snovi, zato najdemo v romanu vrsto prizorov in dogodkov ljubezenske narave, čisto človeških omahovanj, težav, strahu, porazov in celo nasprotovanj. Vse to daje tej freski objektiven, človeški in s tem tudi verjetnostni pomen, čeprav je na drugi strani tudi res, da je pisatelj kot soudeleženec in soustvarjalec zgodbe in pričevanj čustveno, skoraj romantično navezan na svoje junake kot na čas in na Ljubljano samo. Ta intimna, lahko bi rekel romantična nota spominov in otožnosti, hkrati pa čudovito pomnjenje na našo skojevsko, ro-mantično-heroično mladost ponuja romanu tisto žlahtno, humano prvino, ki daje Zupančičevemu sporočilu ob vsej objektivnosti tisti umetniški in človeški pomen, ki bo bralcu današnjih dni bolj kot dokumenti in zgodovinsko, neosebno poročanje oživil pred njegovimi duhovnimi očmi del zgodovine našega narodnoosvobodilnega boja, konkretno boja celotnega mesta Ljubljane, mesta, ki je kot prvo mod jugoslovanskimi mesti prejelo iz rok maršala Tita tudi priznanje mesta heroja. Doslej najobsežnejši Zupančičev prozni tekst je vsekakor obogatitev naše sodobne proze, korak naprej v pisateljevem razvoju in zorenju, saj je tako, kot vsa njegova dosedanja dela, globoko zakoreninjen v naši pretekli ali sedanji stvarnosti, neobremenjen dogmatsko in shematično in v nekem smislu najodličnejši izraz časa in vonja naše sočasne dobe, izvirajoče Iz neposredne preteklosti. Roman Dan in noč pa je še zlasti zanimiv in pretresljiv za tiste, ki so to obdobje skupaj s pisateljem neposredno so-doživljali, delovali v njem in se v njem borili, skratka, to je čudovito in prelepo otožno sporočilo o najlepših letih našega mla-deništva, o skojevski, romantični mladosti vseh tistih, ki smo to osebno doživljali, pa tudi dostojen spomenik vsem tistim, ki jih daner ni več, a so zato ostali upodobljeni tudi na tej ljubljanski freski za vse čase." In z njimi sedaj skupaj tudi pesnik skojevske mladosti, pisatelj Beno Zupančič. Dušan Žaljeznov Prebrali smo za vas ..Odločitve", spominski zapisi znanega partizanskega borca in organizatorja Franca Lubeja—Drejčeta, so vsekakor knjiga, ki nas ne seznanja samo z življenjsko potjo pisca, temveč tudi s številnimi in usodnimi dogodki, ki so spremljali našega avtorja v več kot polstoletnem njegovem družbenem in političnem udejstvovanju. Sicer nosijo ..Odločitve" podnaslov „Boj za demokratizacijo sokolstva na Slovenskem" in zares je skoraj polovica Lubejevega pisanja namenjena zgodovini sokolstva na Slovenskem, v katerem je Lubej nedvomno odigral pomembno organizacijsko in tudi družbeno vlogo. Kajti v zgodovini NOB je ugotovljeno dejstvo, da se je demokratično krilo Sokola v Sloveniji ob fašističnem napadu na Jugoslavijo pridružilo patriotskim in naprednim silam in z njimi na pobudo Komunistične partije Slovenije ustanovilo Osvobodilno fronto slovenskega naroda. Zato pa je bila naloga prikazati in dokazati nastanek, razvoj tega ..demokratičnega krila" na podlagi stvarnega dogajanja pred in med revolucijo toliko bolj zapletena in zahtevna, prav zato pa tudi odlagana od leta do leta, dokler se ni naš avtor končno odločil, tudi na prigovarjanje sodelavcev v Sokolu, da se je lotil tega obširnega in potrebnega dela. In tako beremo v prvi polovici knjige hkrati s sokolsko problematiko tudi popis življenja Franceta Lubeja, ki se je kot učiteljiščnik udeležil prve svetovne vojne, po njej bil prostovoljec Koroške legije, nakar se je preselil v Ljutomer, kjer se je mimo učiteljevania predano posvetil sokolskemu in širšemu družbenemu delu. Leta 1933 so ga na njegovo željo premestili na delo v načelništvo Zveze Sokola Kraljevine Jugoslavije v Ljubljano. Ko je v sokolski organizaciji po preselitvi načelništva v Beograd prišlo do krize, je prevzel dolžnosti načelništva Sokola I — Tabor v Ljubljani ter podnačelnika ljubljanske župe z 78 društvi. Tu je nastal ob njegovem aktivnem sodelovanju zametek progresivne demokratizacije v Sokolu, ki je povzročila globoko notranjo diferenciacijo v sokolskih vrstah, saj se je strankarsko opredeljeno vodstvo Zveze SKJ temu procesu postavljalo po robu z vsemi dovoljenimi in nedovoljenimi sredstvi. Vrhunec konfrontacije je nastopil leta 1939 z znamenitim procesom na Taboru (in prav štirideseti obletnici tega procesa je avtor tudi posvetil svoje delo), ko so se demokratične sile dokončno razšle z režimu vdano uradno organizacijo ter se v nadaljnjem razpletu dogodkov znašle v vrstah Osvobodilne fronte ter partizanskih borcev za osvoboditev slovenskega naroda. V drugi polovici knjige pa Lubej pripoveduje o ustanovitvi OF, ko je sam posta! član njenega Plenuma in Izvršnega odbora mladinske OF, 1942 leta pa član Izvršnega odbora OF ter poverjenik za prosveto v SNOS. Aprila 1943 ga je predsedstvo SNOS izvolilo za svojega sekretarja, januarja 1946 pa ga je ustavodajna skupščina izvoliia za sekretarja prezidija Ljudske skupščine LRS in je na tem položaju ostal vse do ukinitve prezidija in svoje upokojitve leta 1963. Tudi ta del knjige je prepoln dokumentarnih in tudi čisto osebnih zapisov doživetij in dogodkov med NOR, kar vsekakor daje tej knjigi spominov svoje določene ra/:sežnosti, saj mimo čisto avtorjevih spominskih zapisov, zadeva pomembno predvojno in medvojno obdobje naše moderne in sodobne zgodovine „Odločitve" je izdala založba Partizanska knjiga v opremi Janeza Suhadolca, TOZD KERAMIČNI KONDENZATORJI Nogomet, odbojka, šah V počastitev 20-letnice Tovarne Keramičnih kondenzatorjev v Žužemberku se je letos zvrstila že vrsta prireditev. Prejšnjo soboto, 30. avgusta pa so se v okviru proslav pomerili domači športniki s športniki TOZD s katerimi v tej tovarni več proizvodno sodelujejo. Moči so merili TOZD Keramični kondenzatorji, Elektromotorji iz Železnikov in kranjska Stikala. Pogrešali pa smo mlade iz TOZD Keramika. Tekmovali so na dvorišču žužemberške osnovne šole. Na mlade Železnikarje sem naletel že spotoma, na Muljavi so se ustavili pred „Obrščakom" in ko sem jih vprašal, kako gresta skupaj šport in ,,Obrfčak", so mi razložili, da so se ustavili tu le zaradi kulturne tradicije in za konzultacijo o strategiji in tehniki tekmovanja. No, je bilo pač treba verjeti. Pred tekmo so gostitelji zbrane športnike (bili so sami fantje) lepo pozdravili pod zastavami ob razstavljenih pokalih. Namestnik predsednika sindikata Franc Zupančič je dejal: Lep pozdrav vsem športnikom — udeležencem našega srečanja, na katerem si boste pomerili svoje športne veščine in znanje v disciplinah: odbojki, malem nogometu in šahu. Današnje srečanje je organizirano v počastitev 20-letnice ISKRE v Žužemberku. V teh dveh kratkih desetletjih se je mnogo ČASOPISNE NOVICE Glas iz Kranja je objavil fotografijo in kratek tekst o gradnji nove proizvodne hale v Iskri v Železnikih. Hala bo nared letos ob koncu leta, namenjena pa je za proizvodnjo elektromotorjev in gospodinjskih aparatov. ..Velik uspeh Iskrine avtomatike" naslov članka, ki ga je objavil beograjski Privredni pregled. V njem informira bralce, da je Iskra končala montažna dela pri avtomatizaciji hidroelektrarne Sjenica tako, da je to prvi energetski objekt pri nas brez stalne posadke. Hidroelektrarna razpolaga z enim samim agregatom moči 40 megavatov, vodo pa zbira veliko akumulacijsko jezero. Za hidrocentralo Sjenica je Iskra izdelala celotno opremo za zaščito agregata in daljnovoda, naprave za vključevanje in izključevanje, lokalno signalizacijo, ustrezne instrumente, komandno mizo itd. Vgradila je tudi posebno avtomatsko napravo, ki registrira vse podatke in jih pošilja hidroelektrarni Bistrica, odkoder je daljinsko krmiljena. Naši razgledi so objavili v članku pod naslovom ..Likovni zapiski" kritiko razstave društva likovnikov Iskre, ki jo je napisal dr. Ivan Sedej. „V nasprotju z drugimi skupinami razstavljalcev ugotavljamo pri razstavi likovnikov Iskre krepak kakovostni premik in v mnogih primerih že kar profesionalno znanje in tudi trdno likovno usmeritev. Tako se srečujemo s sadovi večletnega zorenja, ki že prinašajo prve resnejše rezultate. Ne gre samo za krajine in preproste figuralne kompozicije ali tihožitja, marveč tudi za bolj zahtevna iskanja v svetu oblik. Poleg okorne risbe in barv, ki izpričujejo hotenja nekaterih začetnikov, bleste elegantno izrisane kompozicije, ob naivni interpretaciji sanjskih krajin srečamo izredno visoko raven slikarske spretnosti in prefinjen občutek za barve. — Tako se likovniki amaterji, ki jih združuje pripadnost k veliki delovni organizaciji, predstavljajo s svojimi najboljšimi deli kot pisana in hkrati homogena skupina. Visoko kakovostno poprečje je nedvomno rezultat pridnega dela, študija in ne nazadnje medsebojnega vplivanja in hrabrenja — vse to pa je garancija, da bo naslednja razstava še boljša." Tržaško Gospodarstvo je v svoji zadnji številki objavilo na prvi strani propagandni članek z naslovom ..Vodilna delovna organizacija na področju elektronike uspešna na svetovnem trgu." V njem so generalni podatki o našem podjetju s proizvodnjo in o zunanjetrgovinski dejavnosti. Sestavljena organizacija Sok o iz Mostarja gradi tovarno kompresorjev, ki bo začela z lelom v začetku naslednjega leta. To bo prva tovrstna tovarna v državi, s katero naj bi Soko prihranil poldrugo milijardo deviznih sredstev, ki smo jih do sedaj porabili za uvoz kompresorjev. Že naslednje leto naj bi v Mostarju izdelali 300.000 kompresorjev, leta 1984 pa že 1,200.000. Sedaj potekajo zaključna dela v proizvodni hali in že naslednji mesec bodo pričeli montirati opremo. Privredni pregled, ki je objavil to vest pa nadaljuje z ugotovitvijo, da sicer v tovarni Soko nimajo problemov glede prodaje končnih izdelkov, to je kompresorjev, ne vedo pa še danes, katero jugoslovansko podjetje jim bo dobavljalo elektromotorje. Čeprav so v državi trije proizvajalci elektromotorjev, pride v poštev edino nakup motorjev iz Iskrine tovarne v Idriji. Proizvajalec Cetinski Obod se je namreč preusmeril na izvoz elektromotorjev, prilepski Mikron pa izdeluje premajhne serije, da bi lahko pokril potrebe nove tovarne v Mostarju. Člankarica Mirjana Ilič zaključuje svoje poročilo, da preostaja le še nekaj mesecev do začetka proizvodnje in, da je zadnji trenutek pri preskrbi proizvodnje z reprodukcijskim materialom. Sodeč po dosedanjih izkušnjah, dobivajo naročila iz tujine samo tisti slovenski kolektivi, ki so razvili visoko raven tehnologije. Verjetno sta pri tem najbolj zanimiva primera Litostroja in Iskre. Litostroj je razvil celotno proizvodnjo na lastnih tehnoloških rešitvah in s svojimi patenti. Sedaj je na poti, da podvoji proizvodnjo in, da se loti tudi največjih turbin za hidroelektrarne. Iskra je delno na temelju kupljene licence, po večini pa s svojim znanstvenorazvojnim delom postala največji slovenski izvoznik. Njena usmeritev je, da bi v naslednjih petih letih uresničila devizno realizacijo milijardo dolarjev. Tako začenjajo beograjske IT novine rubriko z naslovom Rekli so..,., v kateri v nadaljevanju odgovarja predsednik kolegijskega poslovodnega organa sestavljene organizacije združenega podjetja Strojegradnje Slovenije Boštjan Barborič. Tihomir Živanovič, dipl. inž. iz republiškega sekretariata za promet objavlja v IT novinah vse domače proizvajalce s področja telekomunikacij in njihovo licenčno sodelovanje s tujino, pri čemer je srž članka, zakaj se vsi proizvajalci ne združijo in prihranijo velika sredstva. Napred iz Valjeva objavlja v članku „lz prakse združenega dela" primer kruševske tovarne tekstilnih strojev, kjer so imeli do sedaj 30-krat večji uvoz od izvoza. Letos pa so uspeli znižati uvoz tako, da je samo 4-krat večji od izvoza. To jim je uspelo predvsem zaradi dobrega sodelovanja z domačimi proizvajalci sestavnih delov. Za kruševsko delovno organizacijo ..Tekstilne mašine?" bo sestavne dele izdelovala v prihodnje tudi Iskra. V izvršnem svetu skupščine SR Slovenije so potekali razgovori o uresničevanju ukrepov za stabilizacijo gospodarstva in za uravnoteženje devizne in plačilne bilance. Pogovarjali so se predsednik izvršnega Sveta Janez Zemljarič in predsednik gospodarske zbornice Slovenije Andrej Verbič, nekateri člani izvršnega sveta in predstavniki republiškega komiteja za mednarodno sodelovanje ter predstavniki bank in pomembnejših organizacij združenega dela — med njimi tudi naše Iskre. Izvršni svet skupščine občine Kranj je razpravljal in sprejel predloge o prednostnih investicijskih programih. Na prioritetni listi je na prvem mestu program Iskre in sicer miniaturni monitor s tekočimi kristali. Glas iz Kranja, ki je objavil to vest, že v naslovu ugotavlja, da se v kranjski občini zmanjšuje obseg investicij. Splitska Slobodna Dalmacija, ki sorazmerno redko objavlja vesti o Iskri, je s poudarkom objavila obisk podpredsednika administrativnega sveta LDR Koreje Ho Dama v Sloveniji in posebej v Iskri. Slobodna Dalmacija omenja, da je visoki gost iz prijateljske Koreje pokazal veliko zanimanje za tehnologijo in plasma izdelkov tega kolektiva na tuja tržišča. Tudi titograjska Pobjeda je dnevnik, ki redko prinaša vesti o Iskri. To pot se je lotila problema iznajditeljev v organizacijah združenega dela in omenja, da je največje število patentnih prijav prijavila lani Iskra in sicer s področja elektronike. Izvlečke iz referata člana našega kolegijskega poslovodnega organa dipl. inž. M,ioša Kobeta o strategiji tehnološkega razvoja Iskre in njene elektronike je pripravila za Privredni pregled Mirjana Petrovič. Zbrai in uredil Marjan Kralj Odbojka je bila v znamenju tehnike (m sreče). spremenilo, naš cilj je nadaljni razvoj in čimprej doseči razvoj ostalih krajevnih skupnosti v občini Novo mesto. Z razvojem industrije se razvijajo tudi vse ostale dejavnosti med katere spada tudi športno udejstvovanje. Naš cilj je in mora biti še večja Varnost v prometu je potrebno obravnavati kot sestavni del družbene samozaščite. Temelji na odgovornem in zavestnem sodelovanju vseh družbenih dejavnikov pri preprečevanju dejanj in razmer, ki ogrožajo varnost udeležencev v prometu. Najbolj pereče je stanje na področju cestnega prometa, kjer je krvni in materialni davek še vedno izredno visok. Statistika in analize sicer kažejo na upadanje absolutnega števila prometnih nesreč v obdobju zadnjih dveh let. Razveseljiv je podatek, da smo v prvem četrtletju letošnjega leta zabeležili kar 43 % manj prometnih nesreč kot v enakem obdobju lani (podatek velja za nesreče s posledicami). V naslednjem srednjeročnem obdobju ne bo mogoče v posodobitev prometne infrastrukture vlagati toliko sredstev, kot bi jih sicer naše združeno PLANINSKI IZLET Planinsko društvo Iskra organizira dvodnevni izlet, 13. in 14. 9. na Grintovec, Dolgi hrbet in Skuto. Dobimo se na avtobusni postaji v Ljubljani, 13. 9. ob 6.40, Prijave sprejema Breda Jančar, telefon: 20-341, interna 341, kjer dobite tudi vse informacije. V__________________________________J ISKRA — glasilo delovnega kolektiva SOZD Iskra — Industrija za elektroniko, telekomunikacije, elek-tromehaniko, avtomatiko in elemente — Ljubljana. — Vd. glavni urednik Otmar Zorn, odgovorni urednik: Dušan Željez-nov, tehnični urednik: Janko Čolnar, novinar — komentator Mare Ovsenik. — Ureja uredniški odbor: Alojz Boc (Elektromehanika), Špela Dittrich (Avtomatika), Lado Drobež (Iskra Commerce), Starie Fleischman (Široka potrošnja), Franc Kotar (IEZE), Marko Rakušček (Avtoelek-trika). Bork Čerin (DO Elektro-zveze) - Izhaja tedensko - Rokopisov ne vračamo — Naslov: Ljubljana, Trg revolucije 3, tel.: 324-061, 324-261. — Tisk: — Časopisno tiskarsko podjetje PRAVICA—DNEVNIK, Ljubljana. Po mnenju sekretariata za informacije SRS je glasilo oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov. v____________________________________J aktivnost. „Zdrav duh v zdravem telesu" naj bo geslo tudi današnjega srečanja. Ni bistveno zmagati, temveč športno tekmovati za čim boljše rezultate. Na današnjem srečanju nastopajo ekipe TOZD-ov s katerimi sodelujemo na po- delo in ostali koristniki želeli in potrebovali. Zato bomo morali nameniti večjo pozornost vzgojno—izobraževalnemu in preventivnemu delovanju, kot tudi tehničnemu stanju vozil in signalno—varnostne opreme v vseh zvrsteh prometa. Vloga sindikatov pri zagotavljanju dročju proizvodnje eiektr-. mehanskih izdel' kov, to so: TOZD Elektromotorji Želez-nlki, TOZD Stikala Kranj in ekipa gosti' teljev TOZD Keramični kondenzatorji Žužemberk. Vsem nastopajočim želimo veliko uspeha in novih zmag. Nato so začeli s tekmovanjenrf. Bile so 56 ogorčene bitke. Zagretost in zagnanost odbojkarjev in nogometašev bi bila lahko zgled marsikomu v prvi ligi. V mladinskem klubu pa so šahisti merili moči, pa so imeli Žužemberčani prvo besedo — in tudi suvereno zmagali. Razglasitev rezultatov je bila na Loki, kjer smo priooslavili dan Iskre. Gostitelji so nas presenetili s prijetnim piknikom in spominskimi darilci. Rezultati: V nogometu je zmagala TOZD Elektromotorji, v odbojki in šahu pa Keramični kondenz#-torji Žužemberk. p. Kotar varnih, zdravih delovnih razmer ter sodelovanje pri zagotavljanju čimvečj® varnosti v prometu sta zelo pomembna. RS ZS Slovenije je 8. julija 1980 poslal vsem občinskim in medobčinskim svetom ZSS dopis v zvezi z vprašanji, Id zavirajo ali onemogočajo izvajanje sprejetih zadolžitev za zagotav; Ijanje prometne varnosti. Vsi občinski sveti še niso v zadostni meri vključeni v uresničevanje dogovorjenih nalog na tem področju. Te aktivnosti so v občinah večinoma prepuščene občinskim organom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, svetom in nekat^ rim drugim organom, ki so le delno ali enostransko seznanjeni s problematiko varnosti v prometu na svojem območ ju. Občinski sveti ZSS naj bi čimprej izdelali ocene o stanju varnosti v pro; metu v združenem dfelu ter na osnovi teh ugotovitev tudi oblikovali program aktivnosti, s katerim bo zagotovljeno učinkovito uresničevanj® dogovorjenih nalog in ciljev. Temeljni nosilci teh aktivnosti so osnovne organizacije sindikata v organizacijah združenega dela, saj je to področje njihova stalna naloga. Umestno bi bilo, da postane varnost v prometu povsod tudi del varnostne ocene v DO in TOZD ter da se v opredeljevanje in uresničevanje teh aktivnosti vključijo tudi komiteji za SLO in družbeno samozaščito. Izvršni odbori OOS naj občasno, vendar dvakrat letno (ob obravnavanju varnostne ocene DO) razpravljajo o problematiki prometne varnosti, v sodelovanju s komitejem za SLO m družbeno samozaščito v delovni organizaciji in opredelijo obstoječe probleme. Predsedstvo republiškega sveta ZS Slovenije bo problematiko zagotavljanja varnosti v prometu predvidoma obravnavalo v novembru, skupaj z ocenami občinskih svetov ZSS. Veliko preveč je takšnih, ali še hujših pogledov na naših cestah. IZLET V ČSSR ISKRA INVEST SERVIS prireja sedaj že tradicionalen izlet v ČSSR z avtobusom, v času od 27. 09. do 01.10. 1980. PROGRAM POTOVANJA 1. dan - sobota - 27. 09. Odhod avtobusa iz Kranja (pred hotelom Creina) ob 05.00 uri zjutraj, iz Ljubljane - Trg osvoboditve (pred Univerzo) ob 05.30 uri. Peljali se bomo prek mejnega prehoda Šentilj, mimo Gradca na Dunaj, kjer bo krajši postanek. V ČSSR bomo vstopili na mejnem prehodu Mikulov in nadaljevali pot po Moravski do Vyškova, ki leži 35 km severneje od Brna. Nastanitev v hotelu, večerja in nočitev. 2. dan - nedelja - 28. 09. Po zajtrku si bomo ogledali glavno mesto Moravske - Brno. Po ogledu njegovih znamenitosti se bomo napotili v industrijsko mesto Blansko, kjer nas bodo pričakali gostitelji iz delovne organizacije METRA, ki proizvaja električne merilne instrumente. Prespali bomo v Vyškovu. 3. dan - ponedeljek — 29.09. Po zajtrku se bomo odpeljali v Prago. Nastanitev v hotelu, kosilo, popoldne prosto za nakupovanje ali individualne oglede. Po večerji je možen skupinski obisk ene od poznanih praških pivnic. 4. dan - torek - 30. 09. Dopoldne bo organiziran ogled Prage, prave zakladnice kulturno-zgodovinskih spomenikov. Po kosilu se bomo odpeljali 40 km proti jugu, kjer si bomo ogledali lovski grad Konopište. Povratek v Prago, večerja in prenočitev. 5. dan - sreda - 01. 10. Po zajtrku odhod iz Prage, na poti proti češko-avstrijski meji si bomo ogledali še grad Hluboko. Zadnji postanek na Češkem bo v Čeških Budejovicah, kjer bo kosilo. Čez mejni prehod Dolne Dvorište, skozi Linz in prek Visokih Tur, bomo nadaljevali pot domov, kamor pridemo v poznih večernih urah. CENA IZLETA je 3,500 din za osebo. Pri prijavi je treba vplačati akontacijo 1.500 din. Prijave sprejema ISKRA INVEST SERVIS, Dejavnost za rekreacijo in letovanje. Ilirska 27, Ljubljana, telefon: 325-587. Možganska napetost pri šahovskem dvoboju. VARNOST V PROMETU SESTAVNI DEL DRUŽBENE SAMOZAŠČITE Republiški odbor sindikata delavcev prometa in zvez in odbor RS ZS Slovenije za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito sta organizirala 2. junija posvetovanje o varnosti v prometu. Julij Planinc, predsednik odbora RS ZSS za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito je v razpravi predlagal, da bi se morati zavzemati za nenehno vzgojno—izobraževalno in preventivno delovanje ter krepitev prometne kulture vseh udeležencev v prometu. V sredstvih javnega obveščanja, predvsem v glasilih združenega dela, naj bi uvedli rubrike„Vamost v prometu". Družbeni dogovor o inovacijah v. ..J PRILOGA K ISKRI, ŠTEVILKA 33 Z namenom, da pospešimo gospodarski in splošni družbeni napredek z večanjem znanja v strukturi dela in s hitrejšim ustvarjanjem in prenašanjem znanja v razvojne procese naše družbe, sklepamo udeleženci: — Socialistična zveza delovnega ljudstva Slovenije — Zveza sindikatov Slovenije — izvršni svet skupščine SR Slovenije — raziskovalna skupnost Slovenije — izobraževalna skupnost Slovenije — Gospodarska zbornica Slovenije Družbeni dogovor o inovacijah I. Splošna izhodišča 1. Razvoj naše družbe je v pogojih sodobne znanstveno—tehnične revolucije usodno odvisen od tega, kako hitro in intenzivno bomo v sistemu socialističnega samoupravljanja uresničevali povezavo in sintezo razvoja družbenih odnosov, materialno ekonomskega napredka in znanstveno tehnološke revolucije. 2. Uvajanje znanja v družbene razvojne procese mora potekati v sodelovanju in v skladu z interesi večine delovnih ljudi sočasno s poglabljanjem samoupravnih socialističnih odnosov, da bi v čim večji meri zagotovili uveljavljanje idej, znanja in interesov delavskega razreda. 3. Prizadevanja za uresničitev bistvenih usmeritev našega razvoja na področju razvoja samoupravnih odnosov, hitrejšega gospodarskega napredka, zviševanja produktivnosti dela, ekonomičnosti in rentabilnosti poslovanja, stabilizacije gospodarstva, enakopravnejšega vključevanja v mednarodno delitev dela, izboljšanje pogojev dela in življenja, varstva okolja ter krepitve obrambne sposobnosti in varnosti dežele, bo mogoče v sodobnih pogojih hitreje uresničevati z aktiviranjem ustvarjalnega potenciala slehernega delovnega človeka ter z vnašanjem znanja in strokovnosti v vsa delovna okolja v družbenem reprodukcijskem procesu. Izhajajoč iz kadrovskih, surovinskih, energetskih in prostorskih značilnosti slovenskega prostora ter potrebe po dolgoročnem preseganju neenakopravne odvisnosti od zunanjega sveta se odpira glavna možnost razvoja naše družbe z aktiviranjem kvalitativnih razvojnih dejavnikov, med njimi predvsem večje udeležbe znanja v strukturi dela in v mednarodni menjavi. Splošni družbenoekonomski pogoji morajo biti prilagojeni zahtevam po intenzivnejšem vključevanju znanja v družbene razvojne procese, zlasti pogoji ustvarjanja, pridobivanja in delitve dohodka in osebnih dohodkov, odnosi med ponudbo in povpraševanjem, kadrovska politika, integriranost gospodarstva in drugi, ki so osnovni pogoj in gibalo za aktiviranje ustvarjalnih pobud delovnih ljudi ter za njihovo strokovno rast, s tem pa tudi za uspešno izpeljavo inovacijskih procesov. 5. Inovacijski procesi so praviloma kompleksni procesi, ki tečejo od zamisli do njene realizacije in v njih sodeluje vrsta dejavnikov od množično inventivne, raziskovalne, prek projektivne, svetovalne, inženiring in investicijske dejavnosti do proizvodne, tržne oziroma družbene realizacije novosti ter njene pravne zaščite. šele združevanje dela, znanja in sredstev ter povezovanje različnih dejavnikov v sklenjene inovacijske procese vodi ob ugodni družbeno—ekonomski motivaciji do družbeno učinkovite inovacije in omogoča ustrezno vrednotenje dela vsakega posameznega člena. II. USMERITEV INOVACIJSKE POLITIKE 6. Udeleženci bomo spodbujali uveljavljanje množičnega inventivnega dela (izumiteljstva, novatorstva in racionalizatorstva) kot sestavnega dela delovnega procesa z urejanjem odnosov na tem področju v samoupravnih splošnih aktih o medsebojnih razmerjih v združenem delu ter o ustvarjanju in delitvi dohodka in osebnih dohodkov z namenom, da se kontinuirano izboljšujejo rezultati dela ter humanizirajo pogoji dela. Gospodarska zbornica Slovenije in Zveza sindikatov Slovenije bosta pripravili predlog samoupravnega sporazuma, s katerim bodo tozdi prevzeli obvezo, da ustvarijo pogoje za razmah inovacijskih prizadevanj, da bodo določili načine za stimuliranje novatorjev, racionalizatorjev, izumiteljev ter drugih delavcev, ki s svojimi ustvarjalnimi sposobnostmi in znanjem bistveno prispevajo k razvoju ter da bodo medsebojno izmenjavale ter omogočale uporabo inventivnih in inovacijskih dosežkov. 7. Gospodarska zbornica Slovenije in raziskovalna skupnost Slovenije bosta na osnovi družbenih planov in tozdov ter njihovih asociacij pripravili predlog dejavnosti, s katerimi bi se lahko enakopravno in konkurenčno vključevali z domačo inovacijo v mednarodno delitev dela ter prek delegatov predlagali ustrezno usmeritev inovacijskih potencialov. Na ta izbrana področja bomo usmerili domače inovacijske potenciale in si prizadevali za razvoj kompleksne procesne tehnike ter za opravljanje kompletnih projektantskih in inženiring storitev za domače potrebe ter za izvoz. 8. Udeleženci bomo ustvarjali pogoje za organiziran in družbeno usklajen, hiter, racionalen in ustvarjalen prenos tujega znanja v skladu s posebnim družbenim dogovorom o skupnih vlaganjih ter nakupu patentov in licenc v tujini ter s samoupravnimi sporazumi, sklenjenimi na njegovi osnovi. 9. Udeleženci bomo uveljavljali princip dohodkovne soodvisnosti vseh členov inovacijske verige v smislu participacije na ekonomskem učinku inovacije v skladu z vloženim delom in sredstvi. III, SAMOUPRAVNI ODNOSI IN ORGANIZIRANOST NOSILCEV INOVACIJSKIH PROCESOV 10. Udeleženci bomo povezovali in usklajevali programe raziskovalne dejavnosti tako v samostojnih raziskovalnih zavodih in visokem šolstvu kot v raziskovalnih enotah v gospodarstvu in družbenih dejavnostih in to uveljavljali v planiranju in financiranju teh programov. Prizadevali si bomo za formiranje povezanih raziskovalnih skupin, skupno uporabo opreme, dokumentacije, usklajeno strokovno rast, da bi tako zagotovili ustrezno programsko usmeritev ter smotrni razvoj in izrabo raziskovalnih zmogljivosti. Nosilka koordinacije je raziskovalna skupnost Slovenije. 11. Spodbujali bomo krepitev vseh inovacijskih zmogljivosti in drugih dejavnikov, tako tistih za potrebe neposredne proizvodnje kakor tudi tistih s področja družbenih dejavnosti, ter usmerjali delo na izboljševanje proizvodov in delovnih postopkov ter stalni prenos znanja v te procese. Prizadevali si bomo za formiranje in usposobitev stalnih organizacijskih oblik za organizacijo in vodenje množične inventivne dejavnosti. Prizadevali si bomo usposobiti in zagotoviti kontinuiteto delovanja inovacijskih skupin za realizacijo ključnih objektov dolgoročne usmeritve Slovenije. Nosilci Gospodarske zbornice Slovenije, Zveza sindikatov Slovenije in raziskovalna skupnost Slovenije. 12. Spodbujali bomo vlaganja v inovacije in povezovanje razvojnih kapacitet v asociacijah združenega dela, da bi zagotovili optimalne možnosti za uresničevanje inovacijskih programov, razvoj potrebnih kadrov, opreme, sistema informacij in skupnega nastopanja na tržišču. Posebej si bomo prizadevali za razvijanje in vnašanje inovacijske dejavnosti v hitrejši in skladnejši razvoj manj razvitih območij m manj razvitih obmejnih območij. Nosilki Gospodarska zbornica Slovenije in zveza sindikatov Slovenije. 13. Zavzemali se bomo za bolj povezano in usklajeno delo svetovalnih, projektantskih in inženiring organizacij in ustanavljali poslovne skupnosti ter ustrezna koordinacijska telesa, prek katerih bo mogoče zagotoviti večjo vključenost te dejavnosti v inovacijske procese in s tem v uresničevanje ciljev naše razvojne politike, njihovo rast, večjo racionalnost , strokovnost in učinkovitost njihovega delovanja tako za naše potrebe, kakor tudi za izvoz naše inovacije. Nosilca izvršni svet skupščine SR Slovenije in Gospodarska zbornica Slovenije. 14. Z vključevanjem in povezavo vseh strokovnih zmogljivosti bomo zagotovili spremljanje pogodb o skupnih vlaganjih, licenc, dolgoročne proizvodne kooperacije ter pogodb o poslovno tehničnem sodelovanju s tujino in pri tem zagotovili potrebno informiranje in strokovno pomoč. Nosilec bo določen v posebnem družbenem dogovoru o skupnih vlaganjih, nakupu patentov in licenc v tujini ter dolgoročni proizvodni kooperaciji s tujino. 15. Spodbujali bomo mednarodno znanstveno—tehnično sodelovanje ter samoupravno preobrazbo tega področja. Zagotovili bomo racionalno in programirano uporabo različnih oblik mednarodnega tehničnega sodelovanja a ter njegovega vključevanja v naše inovacijske usmeritve v skladu z družbenimi razvojnimi načrti ter posebnim družbenim dogovorom za to področje. Nosilci izvršni svet skupščine SR. Slovenije, Gospodarska zbornica Slovenije in raziskovalna skupnost Slovenije. 16. Spodbujali bomo povezovanje vseh členov inovacijskega sistema skozi samoupravne interesne skupnosti in druge asociacije na področju družbenih dejavnosti in gospodarstva, z medsebojnim sodelovanjem delegatov v samoupravnih organih posameznih členov inovacijskega sistema ter z vključevanjem v dohodkovno soodvisnereprodukcijskecelote ter inovacijske projektne skupine. Nosilki Socialistična zveza delovnega ljudstva Slovenije in Zveza sindikatov Slovenije. IV. FINANCIRANJE IN DOHODKOVNI ODNOSI 17. Spodbujali bomo formiranje sredstev za raziskave, množične inventivne dejavnosti in inovacije v vsaki organizaciji združenega dela, formiranje amortizacije nematerialnih sredstev in formiranja kreditnih virov ustrezne kvalitete za posamezne faze oziroma nosilce inovacijskih procesov. Za izbrane strateške inovacijske usmeritve bomo zagotovili stabilnost in kontinuiteto pogojev za inovacijsko dejavnost tudi v sporazumih o poslovni politiki poslovnih bank ter v raziskovalni politiki raziskovalne skupnosti Slovenije. Pri financiranju aplikativnih raziskav bomo uveljavljali princip, da morajo izhajati iz razvojnih usmeritev samoupravnih planov organizacij združenega dela ter družbenih planov in da imajo zagotovljeno sofinanciranje potencialnih uporabnikov. Zavzemali se bomo za ustrezno financiranje razvoja domačih invencij ter njihovega procesa v uporabo, da bi ponudbe domačih inovacij izenačevali s ponudbami tujih inovacij. Da bi tudi evidenčno uveljavljali princip združevanja dela in sredstev v okviru inovacijskih procesov ter princip dohodkovne soodvisnosti vseh udeležencev od rezultatov združenega dela, bomo vsebinsko opredelili zajemanje stroškov in gospodarskih učinkov ter dali zveznim organom predloge za ločeno in poenoteno knjigovodsko spremljanje stroškov in gospodarskih učinkov inovacijskih procesov. Nosilca izvršni svet skupščine SR Slovenije in raziskovalna skupnost Slovenije. 19. Dajali bomo predloge za selektivno in stimulativno carinsko oziroma davčno politiko do vlaganj in dohodka iz inovacijskih procesov, pri čemer bo treba dati ugodnejše pogoje inovacijam, ki temeljijo pretežno na domačem znanju in opremi. Nosilec izvršni svet skupščine SR Slovenije. V. KADROVSKA POLITIKA 20. V skladu z dogovorjenimi razvojnimi usmeritvami na osnovi samoupravnih planov organizacij združenega dela in samoupravnih interesnih skupnosti bomo uveljavljali takšno izobraževalno in kadrovsko politiko, ki bosta zagotavljali ustrezno kadrovsko zasedenost celotnega inovacijskega sistema. Nosilki izobraževalna skupnost Slovenije in Socialistična zveza delovnega ljudstva Slovenije. 21. Prizadevali si bomo za kontinuirano in programirano usmerjanje kadrov za potrebe razvoja in za njihovo nenehno strokovno rast, za pretok strokovnih kadrov med različnimi sferami združenega dela ter za sodelovanje strokovnjakov iz prakse v izobraževalnih procesih. Nosilka izobraževalna skupnost Slovenije. 22. Prizadevali si bomo za koordinirano in usmerjeno sodelovanje na posvetih, kongresih in konferencah predvsem tistih kadrov, ki so nosilci dela v usmerjenih inovacijskih procesih, ter kadrov, ki lahko pridobljeno znanje in informacije širše distribuirajo. Nosilka raziskovalna skupnost Slovenije. 23. Organizirali bomo načrtno usposabljanje kadrov, predvsem raziskovalnih, ki bo omogočalo hiter, učinkovit in ustvarjalen prenos znanja in tehnologije ter izpeljavo inovacijskih procesov na njuni osnovi. Temu primerno bomo prilagodili programe izobraževanja, organizirali dopolnilno izobraževanje in stalno strokovno izpopolnjevanje. Nosilci raziskovalna skupnost Slovenije, izobraževalna skupnost Slovenije in Gospodarska zbornica Slovenije. 24. V vse oblike izobraževanja bomo vključevali pouk o družbeni vlogi novega znanja, tehničnega napredka, inovacij in industrijske lastnine ter organizirali dopolnilno in specialistično izobraževanje na tem področju. Nosilci izobraževalna skupnost Slovenije, raziskovalna skupnost Slovenije in Zveza sindikatov Slovenije. 25. Spodbujali bomo razvijanje strokovnih in ustvarjalnih sposobnosti slehernega delovnega človeka za soustvarjanje inovacij v procesu enostavne in razširjene reprodukcije z dopolnilnim izobraževanjem, z izobraževanjem na delovnem mestu, s formiranjem kadrov za organiziranje in vodenje množične inventivne dejavnosti, podpiranjem dejavnosti strokovnih društev in društev za tehnično kulturo, podpiranjem aktivov izumiteljev, z organiziranjem tekmovanj ipd. Nosila raziskovalna skupnost Slovenije, Socialistična zveza delovnega ljudstva Slovenije in Zveza sindikatov Slovenije. , , dlttio <0t|| Prizadevali si bomo vključiti čim več novega znanja v proizvodno delo. V ta namen bomo usmeijali mlade kadre z visokošolsko izobnazbo v proizvodne organizacije združenega dela ter oblikovali in koordinirali samoupravne sporazume o merilih za razporejanje dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke tako, da bo delo v proizvodnih panogah zanje stimulativno. Nosilka Zveza sindikatov Slovenije. 27. Uveljavljali bomo moralno in materialno motivacijo in stimulacijo ter ustrezno vrednotenje dela strokovnih kadrov, ki prevzamejo strokovno odgovornost in tveganje za izpeljavo inovacijskih projektov, ki temelji pretežno na domačem trgu ter zagotavljali ustrezno vlogo teh kadrov pri sprejemanju poslovnih odločitev. Zveza sindikatov Slovenije bo dala iniciativo za vnašanje ustreznih meril v samoupravne spora7ume o ustvarjanju in delitvi dohodka in osebnih dohodkov. VI. INFORMACIJSKA BAZA IN INFORMACIJSKI TOKOVI 28. Skrbeli bpmo za učinkovito delovanje strokovnih knjižnic ter za usklajeno nabavljanje literature in drugih informacijskih virov ter si prizadevali za vzpostavitev enotnega informacijskega sistema, tako da bodo vse bistvene informacije dostopne vsem interesentom ter da bo zagotovljen hiter, selektiven in učinkovit pretok informacij v prakso. Nosilki raziskovalna skupnost Slovenije in izobraževalna skupnost Slovenije. 29. Formirali bomo povezano omrežje za dokumentacijsko—informacijsko dejavnost, posebej za patentne informacije (patentoteke). Nosilka raziskovalna skupnost Slovenije. 30. Organizirali bomo centralno evidentiranje in selektivno obveščanje zainteresiranih o strokovnih gradivih, ki so dostopna prek mednarodnega znanstvenega tehničnega sodelovanja, bodisi iz udeležbe naših kadrov na mednarodnih posvetih, kongresih ipd., bodisi prek našega sodelovanja v mednarodnih organizacijah in združenjih. Nosilca izvršni svet skupščine SR Slovenije in raziskovalna skupnost Slovenije. 31. Spodbujali bomo medsebojno infbrmiranje in zagotavljali dostopnost podatkov ter skupno uporabo virov podatkov v za ključne inovacijske projekte ter dolgoročne strateške usmeritve domače inovacije. Nosilka Gospodarska zbornica Slovenije. 32. Uveljavljali bomo centralno evidentiranje in enotno statistično spremljanje domačih inovacijskih potencialov od raziskovalnih kadrov, raziskovalnih dosežkov do tehnoloških linij in potrebne opreme. Nosilca raziskovalna skupnost Slovenije in izvršni svet skupščine SR Slovenije. 33. Organizirali bomo vključevanje naših diplomatskih in gospodarskih predstavnikov v tujini v sisteme za zbiranje in distribuiranje informacij o stanju in razvoju svetovnega tržišča, novih izdelkov, tehnologij, konkurenčne proizvodnje ipd. ter za promocijo naših inovacij v tujini. Nosilca izvršni svet skupščine SR Slovenije in Gospodarska zbornica Slovenije. 34. Vključevali bomo sredstva javnega obveščanja v informiranje in popularizacijo pomena inovacij v razvoju naše družbe, dosežkov domačih strokovnjakov, novih domačih proizvodov itn. Nosilka Socialistična zveza delovnega ljudstva Slovenije. VII. RAZISKOVALNA OPREMA 35. Organizirali bomo koordinirano nabavo in uporabo raziskovalne opreme, tako laboratorijske kakor tudi opreme za pilotsko proizvodnjo, in medsebojno omogočali izvedbe poskusov na industrijskih napravah. Nosilca raziskovalna skupnost Slovenije in izvrini svet skupščine SR Slovenije. Vlil. ZAŠČITA INOVACIJSKIH DOSEŽKOV 36. Spodbujali in ustvarjali bomo pogoje za ustrezno zaščito domačih invencij: izumov, tehničnih—organizacijskih in poslovnih izboljšav ter know—hovv in njihovega komercialnega plasmaja, doma in v tujini. Nosilki Gospodarska zbornica Slovenije in raziskovalna skupnost Slovenije. 37. Spodbujali bomo uveljavitev lastnih patentov, lastnega know—how, lastnih vzorcev in modelov, domačih blagovnih znamk in geografskih označb porekla ter se izogibali restriktivnim omejitvam v slučajih potrebnega nakupa tuje inovacije, na strateških razvojnih usmeritvah, kjer si kot dolgoročni cilj zastavljamo enakopravno vključevanje v mednarodno delitev dela. Nosilki Gospodarska zbornica Slovenije in raziskovalna skupnost Slovenije. 38. Spodbujali bomo uveljavljanje kolektivnih znamk ter znakov kvalitete po posameznih gospodarskih vejah ter za celotno slovensko gospodarstvo. Nosilka Gospodarska zbornica Slovenije. IX. IZVAJANJE DRUŽBENEGA DOGOVORA 39. Udeleženci tega dogovora se zavezujemo, da bomo na temelju njegovih, izhodišč za uresničitev vseh posameznih določil dogovora vsak za Svoje področje delovanja pripravili konkretne programe svoje aktivnosti in zadolžitev ter jih medsebojno vsebinsko in rokovno uskladili. 40. ■ Udeleženci družbenega dogovora bomo dajali iniciative, da se osnovne inovacijske kriterije, osnove inovacijske politike in uvoza tuje inovacije ter usklajevanje pri nastopanju na tujih tržiščih samoupravno obravnava v vsej državi in da se v medrepubliškem Sodelovanju vzpostavi enoten samoupravni sistem za delovanje na teh področjih. 41. Udeleženci bomo za izvajanje tega dogovora ustanovili koordinacijsko telo ter določili njegov sedež pri enem izmed podpisnikov. 42. Vsak udeleženec bo za uresničevanje tega dogovora zadolžil ustrezni organ ter vsaj enkrat letno poročal koordinacijskemu odboru o uresničevanju dogovora na Svojem področju. Koordinacijski odbor enkrat letno poroča podpisnikom o uresničevanju družbenega dogovora. X. KONČNE DOLOČBE 43. K družbenemu dogovoru lahko pristopijo poleg začetnih udeležencev tudi druge organizacije. 2$ £■ „ I '-lIVEj t | Siiriobi' i 50?' Družbeni dogovor je sprejet in prične veljati, ko ga podpSejo pooblaščeni predstavniki udeležencev. Ta družbeni dogovor so podpisali: Socialistična zveza delovnega ljudstva Slovenije 19. 8. 1976, Zveza sindikatov Slovenije 11. 8. 1976, izvršni svet skupščine SR Slovenije 19. 8. 1976, raziskovalna skupnost Slovenije 11.8. 1976, izobraževalna skupnost Slovenije 9. 9. 1976 in Gospodarska zbornica Slovenije 11. ■ ’ | ehii! j i>ien. i rt«)« ilsb Sc ili od m omo Priprava za tisk: | IBM - Tisk: tiskarna ljudske pravice o(bi jBjnf