Tine Logar D I A L E K T O L O š K E Š T U D I J E V ZANIMIV PROBLEM IZ SOLKANSKEGA GOVORA Pri delu za Lingvistični atlas Slovenije sem v Solkanu in bližnji okolici — natančen geografski obseg bom podal pozneje — naletel na zelo zanimiv glasoslovni pojav, ki si ga zaradi preskopo zbranega na- rečnega gradiva dolgo nisem znal razložiti. Tu namreč a < psi. Л in ь, ъ v dolgih zlogih v nekaterih besedah prehaja v э (a), ki je hkrati edini zastopnik za psi. dolgi q. Prehod ä, q > э je za Solkan in okolico tako značilen, da že samo po njem Solkanca, če le odpre usta, povsem zanes- ljivo spoznamo, kajti kaj podobnega ne slišimo nikjer drugod v Sloveniji. In če kdo hoče opisati solkanščino, bo za ilustracijo prav gotovo navedel nekaj besed s tem tipičnim solkanskim razvojem. Na ta pojav sem trčil že pred leti, ko sem študiral govore po srednji in spodnji Vipavski dolini. Tedaj sem v Vrtovinu prvič slišal te reflekse. Kasneje sem jih registriral še v Batujah, Črnicah, Oseku, Vitooljali, Sempasu, Ozeljanu, Prvačini, Vogrskem, na Gradišču, v Grgarju, Trnovem, Voglarjih in Solkanu, medtem ko so Dornbcrgu pri Prvačini, Renčam, Bukovici, Biljapf, Mirnu, Vrtojbi in Št. Petru pri Gorici povsem neznani. Ko sem pred kratkim zapisoval za Lingvistični atlas Slovenije v Solkanu, kjer je po mojem mnenju tudi epicenter tega razvoja, sem končno na osnovi razširjenega izpraševanja razvozlal in razrešil to solkansko dialektično uganko. Prišel sem do naslednjih zaključkov: 1. Zahodno od črte Vriovin-Baiuje do črte Grgar-Voglarji pri Trno- vem, na jugu pa do črte Baiuje-Prvačina-Vogrsko-Solkan prehaja slov. poudarjeni a < pel. п in ъ, ь v slov. dolgih zlogih kakor tudi ä v izposo- jenkah iz nemščine in furlanščine v Ъ (a) vselej takrat, kadar je v njegovi neposredni soseščini, bodisi pred njim, bodisi za njim soglasnik m ali n. Prehod a > 3 je nastal torej samo v glasovnih skupinah am, an, та, пп; če tega pogoja ni bilo, je п ostal. Presenetljivo je, da je razvoj a > э v opisanih pogoj ih nastal ne glede na to, če sta m/n tavtosilabična ali heterosilabična. Neka j dialektičnega gradiva (zaradi pomanjkanja znakov pišem namesto Ъ le ^"^«ЈЈЈе trditve ilustrira: bolan, -a, dan < dân, lan, mahn, maša, sana, žanem; ana, smo bandali, brana, dam: daš, dâ; damo, daste, dâia; dama, domacT-S^f^né^fatj^a, -и, -i; fontana, yubanca, izdan, -a, jama, кэт, kamba, кэтэп, кэтЬэгса, klanfa, komar, lani, mačeha, mačk, maxnem, malčk, maslo, mast, mati, mažem, -eš, mozyana, lomar, opran, -a; ostayki, paradana, piščanc, plamen, pobran, -a, podvana, poznan, -a, predan, -a, prepeTan, ramo, same, sanka, skopan, -a, slama, slan, -a, slana, sôukan: sukana, sram, srayya, tram, zažyan, -a, zbran, -a, znan, -a, zoran, -a, Medana, Kožbana, Kozana, Fojana, Barbana, L'ublana itd. Na drugi strani pa se govori: aida, aršt, baba, bâfa, bala, bärba, barieč, bariača, bläta, borotâc, borotät, brada, brata, câina, čakam, dale, dlaka, dräya, fäyla, yäria, ylama, y rast, jäica, jäpno, käuemar, käuka, karmač, knädar, läcan, läiban, las, lästmarca, laštra, lavandärka, mläda, muštafa, nančar, nezât, otâma, pâlk, präsc,räda, rSse, sapa, sâyra, šaldu, šapu, šiSrpa, škartaca, tata, tamaia, tarkai, oarčamaš, vrata, zdrama, zlata, iäba, /Луэпса itd. 2. Kratko poudarjeni slov. -at, ki se je v primorščini v novejšem času podaljšal, tudi v opisanih pogojih ni prešel v Ъ: dlän, fant : fanta, ynänt : yuanta, nSs, пЗгп : saz nâtni; naš : naša, pânt : panta, škant : škanta, štramac, täm, ma m : saz o d mi itd. 3. V celem sem ugotovil samo 4—5 besed, kjer zgoraj omenjeno pravilo ne drži: banda, farminanti, šmarnica, mama in ualnak. Če ta izgovarjava res drži , potem gre v prvih dveh primerih morda za mlajše izposojenke ali ce lo za vp l iv literarne italijanščine, pri tretjem za vpl iv cerkve, medtem k o za četrti in peti primer razlage ne vein. 4. Na vsem omenjenem ozemlju prehaja tudi vsak q v a, ne glede na to, kakšna j e njegova neposredna soseščina: dablo, yladat, yram, -š, jatra, jaza, klala, napata, potaynu, pata, poroazala, poyladala, plbšem, patak, past, pradem, staynu, taška, telata, trase, Danci, uzala, začala, zala, zala, žrebata, Bata, Baska itd. 5. Ozemlje z Ъ < q je tako rekoč z vseh strani (razen v Vipavski dolini pri Vrtovinu, kjer se ä < q stika neposredno z notr. ie < q) ob- dano z ozemljem, kjer govore ä < ç. Takšno je dialektično stanje na tçm primorskem področju. Če upoštevamo dejstvi, da je na eni strani prehod п > 3 vezan na soseščino nosnega konzonanta in da je na drugi strani ozemlje 3 < ç obdano z ozemljem a < q, mislim, da lahko trdim tole: Nekdaj se je tudi na ozemlju, kjer se danes govori Ъ am, an, тЪ, na še govoril nosnik q, kot se n. pr. govori še v današnji podjunščini, in prav nosni element, ki sicer ni bil pred ä ali za njim, temveč njegov sestavni del, del njegove narave, je povzročil prehod q > q > a. To je zaključek, ki je po mojem mnenju edino mogoč in nedvoumen. S tem je, mimogrede povedano, podano tudi etimološko izhodišče za razlago dveh substratnih krajevnih imen na pobočju Banjške planote, ki doslej nista imeli svoje razlage in sta znani kot Bate in Baske, pa jih v Solkanu izgovarjajo Bata oziroma Baska. Solkanski izgovor jasno kaže na to, da moramo pri razlagi izhajati iz osnov *bqt- in *bqsk- in ne iz *bät-, *bäsk- ali *bot-, *bosk~, kajti iz tega bi v solkanščini ne moglo nastati bata, baska. Y *bqt- se po Bezlajevem mnenju skriva antično ime Veneti, ki je po predromanski ali substitucijski fonetiki prešlo v *oënt- > *bënt- > *bqt- in se v akuz. pl. glasilo v slovenščini *bqtq. To pa je tam, kjer prehaja q > a, dalo praviloma bâte, bât, tain, kjer prehaja q > ë, Bête/Bet (Levpa, Kal nad Kanalom, Banjšice itd.), v Solkanu in okolici pa bata, kajti tam q in -q reflektirata kot а. V imenu baska pa se po Bezlaju skriva nekdanji pridevnik iz osnove *bqt- < *oent- s sufiksoin -bsko, torej *bqtьskъ, ki se je popolnoma pravilno razvil v *bqsk, to pa s končnico ak. pl. na Banjščicah v bSske, v Solkanu in okolici pa v baska. Današnje krajevno ime Bate je torej po izvoru nekdanji etnikon Veneti v slov. akuzativni obliki. Podobno, kot se je reklo n. pr. »grem o Nemce«, se je lahko govorilo tudi -»grem o Venete — Bâte, bata«. Tej razlagi ni oporekati niti z zgodovinskega niti z glasoslovnega stališča in je po mojem mnenju povsem sprejemljiva. Zgodovinski zapisi so po prijaznem sporočilu prof. Milka Kosa za Bate tile: Belit, okoli 1200 (M. Kos, Urbarji Slov. Primorja, 109); in villa Betach, 1291 (Archcografo Triestino, nuova serie 14, 418; prim. Yeda IV 407); Betackh, Betockli, 1300 (zapisano okoli 1500, kodeks В 534, fol. 314, 315, Drž. arh. Dunaj). Po vsem tem tudi ni prav nobene težave pri razlagi adj. banjški, ki ga imamo v imenu Banjška planota, ter imena Banjščice. V Solkanu se ti dve besedi glusita bbinški in bdinšce, na področju pa, kjer q reflek- tira kot п, pa bânski in bânsce. Gre samo za pojasnitev n, ki ga v Batah in Baskah nimamo. Stvar je zelo preprosta. Pridevnik banjški je tvorjen iz osnove *vent s sufiksom -io- in -bsk-, torej: *vent-j-bskb-jb. Razvoj je bil tu tale: *bqčbskb-jb > *banški oziroma *banški, kajti q se je na tem področju pred č razvil v an oziroma an, podobno kot v besedi oqtbjb > *imnči/*vanči; n pa je pred s prešel v n/in, tako da smo v Solkanu do- bili bainški in nato po asimil. a na i bainški. Popolnoma identičen je bil razvoj pri refl. za ä, n. pr. v besedi sukMnski namesto pričakovanega *sukanski (o razvoju n > n cf. Ramovš, Hist. gram. II, str. 90—91). Ime bčinšce pa je nastalo iz pridevnika bainški s sufiksom -ica: *oènt-j-bsk-ica > b}.inščica. Zgodovinski zapisi za Banjšice so: Won- schilzer sup; Vnnder Wonnschiiz, Ober Wannschiiz iz 1.1523 (cf. M. Kos, Urbarji Slovenskega Primorja II, str. 183—189) itd. Zanimivo je vprašanje, kdaj se je v solkanščini izvršil proces п > Ъ , kajti od rešitve tega vprašanja je odvisna tudi rešitev vprašanja, do kdaj je solkanščina še govorila dolgi q. Tu je jasno predvsem eno: pojav ä > a se ni izvršil naenkrat, nenadoma, temveč je bil to proces, ki se je zaradi nazala v nekem pobliže nedoločenem času začel in trajal, dokler ni dosegel svojega današnjega rezultata a. Iz dosedanjega poznanja sol- kanščine in zbranega gradiva lahko rečem samo tole: podaljšanje pri- morskih kratkih naglašenih zaprtih končnih zlogov (tip fant > fant) je nastalo šele po času, ko je bil proces an > an že končan, kajti tega mla- dega п tudi pred n/m ni zajel proces п > ä, temveč je a ostal. Vendar to še ni dokaz, da je prehod a > a bogvc kako star, kajti znano je, da so podaljšave tipa fant > fant mlad primorski pojav. Drugo še bolj zanimivo je vprašanje, zakaj je na tem geografsko primeroma omejenem ozemlju prišlo do pojava ä > Ъ v zvezi z nazalom. Mislim, da ni druge glasoslovne razlage kot ta, da je moral biti na tem ozemlju nazalni konzonant (oziroma element) posebno močan, kakršen drugod ni bil. Le tako je lahko absorbiral del kvantitete sosednjega vokala, nato pa tudi izpremenil njegovo naravo (a > а > § > a). V tem bi bila tudi razlaga, zakaj se je nazalni vokal na tem ozemlju obdržal mnogo dlje kot drugod, morda prav do najnovejšega časa. Seveda se bo vsakdo pri tem vprašal, od kod ta njegova moč. V od- govor lahko rečem samo to, da je pojav razširjen na področju, ki je bilo še dolga stoletja po naselitvi romansko ali romansko-venetsko, ne pa slovensko. O tem nam pričajo številna krajevna imena. Ni izključeno, da so govorili predslovenski prebivalci v teh krajih močne nosne kon- zonante, ki so jih ob slovenizaciji prenesli tudi v slovenščino teh krajev. Vendar je to samo iz fantazije porojena hipoteza, ki je z ničimer do- kazati ne morem.