VESTNIK
=<ttmmMmmmtmm)tmHumnmunmnmtmHU)MmumMm!:
Poštni urad 9020 Celovec E	Vertagspostamt 9020 Klagenfurt =
=	Izhaja v Celovcu
E	Etscheinungsort Klagenfurt
E	Posamezni izvod 3 šilinge
E mesečna naročnina 12 šilingov E E	cetoieina naročnina 120 iiiingov	E
)	P. b. b.
5m)mM)mnum))mm!mnn])tnmum)mM)nut)t)mnnmmt]ir
LETNIK XXXii.
CELOVEC, PETEK, 21. JANUAR 1977
ŠTEV. 3 [1797)
PO STAR! POT!
ne bo š!o naprej
Po debakiu, ki ga je doživeta avstrijska manjšinska poiiiika $ itetjem po:ebne vrste, smo se — to je biio v zadnjih tednih ponovno povedano in zapisano — spet znašii na začetku. Zato bi biio pričakovati, da se bodo tudi na merodajnih mestih zavedati, da po stari poti ne bo več mogoče iskati reiitve, marveč da je ta začetek predvsem razumeti tudi v tem smisiu, da bo treba najti novo pot, nove obiike reievanja odprtih vprašanj. Vendar pa v teh dneh spet do-iivijamo, da ravno pri tistih, od katerih je v giavnem odvisno, kako bo Mo naprej, to spoznanje očitno še ni prodrio, a hočejo vztrajati pri tisti stari poti in obiiki, ki se je medtem že izkazaia kot nespre-jemijiva.
Tukaj mislimo predvsem na reševanje odprtih manjšinskih vprašanj v smisiu načela, da je ta vprašanja mogoče uspešno in zadovoljivo reševati samo v sodelovanju in sporazumu s prizadeto manjšino.
Ravno v tem oziru pa se na odgovornih mestih očitno nočejo učiti iz Izkušenj.
Ati ne izzveni naravnost kot izsiljevanje, ko zvezni kancler grozi, da bomo koroški Slovenci nosili vso odgovornost, če ne bomo šli v sosvete (,odsotni je vedno kriv," se glasi njegova logika), ko pa vendar dobro ve, da take oblike „re-ševanja" ne odklanjamo lahkomiselno in iz ^prestižnih" vidikov, temveč da imamo v tem oziru zelo upravičene in utemeljene vzroke.
2e ponovno in vedno dovolj jasno smo povedali, da more biti za nas osnova za reševanje samo člen 7 državne pogodbe, ne pa kakšen zakon, ki je bit sklenjen mimo nas in proti našim argumentom in ki že zato ne more pomeniti iz-
polnitve člena 7, ker tega važnega mednarodnega določila niti ne omenja! Prav tako jasno pa smo tudi povedali, da je za izvedbo člena 7 odgovorna in pristojna edinole avstrijska zvezra vlada, ne pa tak ali drugačen posvetovalni organ, ki nima nobene pravice odločanja; torej more biti za nas tudi le vlada partner, s katerim hočemo na podlagi enakopravnega partnerstva iskati rešitve, ki bodo odgovarjale črki in duhu člena 7.
Prav tako nesprejemljivo je stališče, ki ga zastopa predsednik koroške UVP Bacher, ko sklenitev odredbe o sosvetih pozdravlja kot prvi korak k realizaciji zakona o narodnih skupinah ter izraža upanje, da bodo v sporazumu s parlamentarnimi strankami sledite tudi nadaljnje odredbe. Ravno v tem pa se kaže vztrajanje pri stari obliki reševanja: zadostuje sporazum med strankami, medtem ko mnenje prizadete manjšine pri takem reševanju sploh ni važno; po enem ali
dveh alibijskih razgovorih se jo postavi pred gotova dejstva in če oktroirane rešitve noče oz. ne more sprejeti, se ji naprti vsa krivda in odgovornost. Povsem v to smer pa je naravnana tudi zadnja izjava predsednika koroške FPO dr. Fer-rarija, ki meni, da so po izvedenem štetju dani vsi pogoji za reševanje v smislu sporazuma med tremi strankami.
In tako hote ali nehote pridemo do zaključka, da je bistvena sestavina tristrankarskega dogovora ravno v tem, da se manjšino izključi pri reševanju njenih življenjskih vprašanj. Sedanji prikriti in očitni poskusi izsiljevanja, da bi predstavnike koroških Slovencev spravili v sosvete, v katere iz utemeljenih vzrokov ne morejo, to domnevo samo potrjuje; hkrati pa so ti poskusi nadaljevanje podobnih pritiskov, ki smo jim bili izpostavljeni zlasti v zvezi s štetjem posebne vrste.
Danes se bo na Dunaju sestal vrh strankarske triedinosti in potem bo kancler na željo koroških Slovencev še enkrat sklical kontaktni komite — vendar zadnjič, kakor izrecno poudarja, kajti potem bo delo potekalo le še v sosvetih, ki so zanj „ velika stvar".
Toda ob zadnjem razvoju tudi ta „ve!ika stvar" ne more prikriti, da avstrijska manjšinska politika vedno bolj prihaja v nasprotje s členom 7 državne pogodbe.
Predsednik Z!S Bijjedič
izgubi! živijjenje v !eta!ski nesreči
V	/efg/s^t nesreči, se je zgoc/i/% f tore^ opo/c/ne /dtZH 5arc-jevg, je izgR/*;'/ žif/jenje precTec/n:/: zveznega izvršnega wet<2 $TP /ngos/avije Džentc/ Pijec/ič. Z n;;??? so posta/;' žrtef nesreče tar/; njegova žena Tčaz/ja Pijec/ič ter č/an; prec/set/ni^ovega spremstva ;'n trije č/ani posac/^e, s^npaj osem ose/;.
7*rag;čna smrt predsednica Pijediča pomen; fe/;Co ;zga/?o za vso /agos/av;jo. To je poar/ar;/ v prv; izjavi tar/; predsednC 5fP/ /osip Proz Tito, A; ga je vest o nesreč; Jo/ete/a me J oPisCotn v TiPiji. Deja/ je, c/a „smrt tovariša Pijediča pomen; ve/iCo izgnPo ne samo za njegove soborce ;n sode/avce, temveč tac/; za vse nas, za vse naše naroc/e ;n narodnosti, za vsakega občana /agos/av/je".
Oc/ svoje m/adosti je Zn/ Pijedič v prv;/; vrsta/; borcev revo-/ac/je, v prv;V; vrsta/; Zrnja za svoPodo in neoc/v/snost. ZVesePično, z ve/iCo odgovornostjo in vztrajnostjo je oprav/ja/ važne na/oge v predvojnem revo/ac/onarnem gi/mnja in v narodnoosvoPodi/ne;n Zrnja, CaCor tad; po vojn; v socialistični izgradnji domovine. Pomaga/ je krepiti pridoPitve revo/acije, Nojeva/ se je za Pratstvo in enotnost, za enakopravnost vsek narodov in naroc/nosti /agos/avije. Pot predsednik zveznega izvršnega sveta je naveza/ širok krog mednarodni/; stikov in mnogo pripomoge/ k razvijanja mednarodnega sode/ovanja, s tem pa tadi k ag/eda, ki ga aživa /agos/avija širom po sveta.
Ve/iko razamevanje je ime/ Džema/ Pijedič tadi za težnje in potrePe tisti/; de/ov jagos/ovanskik narodov, ki živijo izven meja /agos/avije. Tako je kot predsednik v/ade matične države izkazova/ vso podporo tadi s/ovenski in krvaški narodni skapnosti v Avstriji ter njanema pravičnema koja za dosego pravic in enakopravnosti. Pri tem se je ravna/ po nače/a, da je odnos do manjšin pogoj in meri/o za razvijanje dokrososedskik odnosov med državama.
V	krzojavki, s katero je ok tragični smrti predsednika Z/S izrazi/a svoje soža/je genera/nema konza/ata SfP/ v Ce/ovca, amkasadi PfP/ na Danaja ter zveznema izvršnema sveta STR/ v Peograd;;, je Zveza s/ovenskik organizacij na PorošCen: zato poadari/a, da se komo Džema/a Pijediča častno spominja/i z/asti kot iskrenega zagovornika pravic narodnosti, posekej tadi s/ovenske narodne skapnosti na /čoroškem.
Današnji dan je ki/ v /agos/aviji razg/ašen za dan ža/ovanja, ko ko pogrek tragično premina/ega predsednika zveznega izvršnega sveta Džema/a Pijediča — „enega od najvidnejšik sinov naše revo-/acije, preka/jenega korca, ve/ikega kamanista in prijate/ja", kakor je ki/o poadarjeno na ža/ni seji vodstva SP Posne in ZTercegovine, ožje domovine Džema/a Pijediča.
Ne moremo verovaf; besedam
Le sporazumno z manjšino
je mogoče doseči sprejemljive rešitve
Dolgoletni dopisnik RTV Ljubljana in ljubljanskega Dela v Celovcu Zvone Zorko odhaja na novo službeno mesto v Ljubljani, njegovo mesto v Celovcu pa prevzema novi dopisnik Marjan Sedmak.
Za to priložno:t je generalni konzul Bojan Lubej v torek povabil predstavnike koroškega tiska na kosilo pri Mlečniku v Kožentavri. V kratkem nagovoru je poudaril važno vlogo sredstev množičnega obveščanja pri utiranju In razvijanju odnosov med narodi in državami, pri čemer je posebnega pomena objektivno poročanje o razmerah. V zadnjem času je v odnosih med Koroško In Slovenijo ter Avstrijo in Jugoslavijo povzročalo težave nerešeno manjšinsko vprašanje, je dejal generalni konzul Lubej ter naglasil, da je dobro, da vsi vemo, da je prav to vprašanje eden Izmed tistih elementov, na katerih se razvijajo ti odnosi. Zato bi skupna rešitev tega vprašanja brez dvoma prispevala k Izboljšanju odnosov In bi moral v tem smislu tudi tisk prispevati svoj delež, da bi dosegli rešitve, ki bi bile sprejemljive za vse. ..Toda zavedati se moramo, da bo take rešitve mogoče doseči le sporazumno z manjšino In to bo pomemben prispevek k Izboljšanju odnosov."
O
Tovariša Zorka smo v letih njegovega delovanja na Koroškem spoznali kot iskrenega prijatelja koroških Slovencev, ki je kot Izredno dober poznavalec tukajšnjih razmer In naših teženj vedno prizadevno In s čutom odgovornosti opravljal svoje delo. Hvaležni smo mu za njegov pomembni prispevek In mu Izražamo najboljše želje ob odhodu na novo službeno mesto; njegovemu nasledniku tovarišu Sedmaku pa želimo, da bi prav tako uspešno opravljal svojo odgovorno nalogo.
če pa dejanja j^hci/stzsttrijčajiD na /až
Vprašanje TV pretvornikov na Karavankah (Peč in Golica), ki bi zagotoviti sprejemanje slovenske televizije tudi na Koroškem, vedno bolj postaja preskusni kamen za iskrenost in verodostojnost izjav, ki jih podajajo v tej zvezi vodilni politični predstavniki na deželni in državni ravni.
Deželni glavar Wagner se je pred meseci — kratko pred štetjem posebne vrste! — izjavil za svobodno pretakanje informacij preko meja in sc pri tem skliceval na sklepe helsinške konference o varnosti in sodelovanju v Evropi. Zunanji minister dr. Pabr pa je prejšnji teden podprl zamisel postavitve pretvornikov na Karavankah in menil, da gre pri tem za zadevo, ki ustreza evropski konvenciji o človekovih pravicah, po kateri je zagotovljena svobodna izmenjava informacij ne glede na državne meje. In še posebej je minister dejal, da so tozadevne želje Jugoslavije povsem legitimne, kakor je po njegovem povsem legitimna tudi želja slovenske narodne manjšine na Koroškem, da bi lahko sprejemala program slovenske televizije — saj so bile, kakor je minister dodal, podobne želje izražene tudi s strani manjšine na Južnem Tirolskem (kjer je Avstrija potem tudi izbojevala povsem ustrezno in zadovoljivo rešitev — op. ured.).
Toda vse to so samo izjave, vse to so samo besede, ki se bistveno razlikujejo od dejanj. Kajti prejšnji teden,
le dan pred omenjeno izjavo ministra Pahra, je vodstvo ORF ..soglasno" zavrnilo jugoslovanske želje po posebnih pretvornikih na Karavankah. Utemeljitev: da bi z izgradnjo takih naprav prišlo do hudih motenj pri sprejemanju avstrijskega TV programa zlasti na Koroškem in deloma na Štajerskem.
Pri takšnem ..argumentiranju" skušajo prepričevati, da gre izključno samo za tehnična vprašanja in za teh-nihčne ovire oz. vzroke. Vendar pa tega niti sami ne verjamejo. Vsakomur, ki vsaj malo pozna ta problem in njegovo dosedanjo zgodovino, je namreč povsem jasno, da so te „teh-nične" ovire izključno samo političnega značaja! Saj so bila resnična tehnična vprašanja že ponovno obravnavana na skupnih posvetih strokovnjakov obeh držav, kjer so lani na doslej zadnjem skupnem sestanku na Bledu dosegli tudi sporazum, ob katerem — tako je bilo takrat povedano — gre zdaj le še za čisto formalnost v zvezi z mednarodnim dogovorom, tako da se lahko že začnejo priprave za uresničitev tozadevnih načrtov. Zdaj pa takorekoč čez noč ..tehnične ovire" in ..tehnični vzroki".
Ravno zato pa se ta „tehnična" narava ovir in vzrokov zdi toliko bolj sumljiva (zlasti če jo morajo v tisku dokazovati s posebnimi uvodniki na prvih straneh) in ji je težko verjeti. Prizadete verodostojnosti
takšnega dokazovanja tudi tehnični direktor ORF Wassiczek ni mogel poglobiti, ko je opozorilo, da je Avstrija svoji manjšini v Italiji priborila pravico in možnost sprejemanja avstrijskega TV programa, po preizkušenem avstrijskem receptu zavrnil, češ tukaj primerjave niso možne, kajti oddajnik na Južnem Tirolskem ne moti območja avstrijskega TV (če morda moti italijansko TV, kakor bi jugoslovanski pretvorniki baje motiti avstrijsko TV, pa je Avstriji po taki logiki seveda deseta briga).
„Kakor je razveseljivo, da se je vprašanje po večletnem čakanju končno le premaknilo z mrtve točke, pa je sedanja nenadna pripravljenost na avstrijski strani tudi sumljiva, ker prihaja tik pred ugotavljanjem manjšine." Tako smo v našem listu zapisali lani novembra, ko smo poročali o sporazumu na blejskem sestanku avstrijskih in jugoslovanskih strokovnjakov. Sedaj vidimo, da je bila naša takratna skepsa povsem pravilna in nam nihče ne more zameriti, če podvomimo v iskrenost in verodostojnost izjav avstrijskih odgovornih predstavnikov. Njihovim besedam bomo verjeli šele takrat, ko nas bodo prepričali z dejanji.
To pa ne velja samo glede pomena, možnosti in pravice do sprejemanja slovenske TV, marveč prav tako velja tudi za vsa druga vprašanja v zvezi z našo narodno skupnostjo!
Čiovek uničuje svojo Zemijo
„Zem)ja je v nevamo5fi." Tako in podobno se giasijo opozorita raznih ustanov in posameznikov, ki svarijo današnjega čioveka, naj ne bi še naprej tako neodgovorno uničevat svojo Zemijo. Vsak dan sii-šimo in beremo nova poročita o hudih posiedicah, ki jih že ima in jih bo ziasti še imeio osnesnaženje čiovekovega okoija. Vrstijo se boij aii manj atarmantne napovedi neizbežnega pogina vsega živega, če ne bo uspeio pravočasno zaustaviti sedanji ..samomor", ko čiovek z razvijanjem industrije hkrati zastrupijo zrak in vode, zaradi česar grozi Zemtj) prava katastrofa.
Ta katastrofalna predvidevanja v svetovnem merilu napovedujejo, da onesnažene morske in rečne vode hudo ogrožajo človekovo bodočnost.
Za najbolj onesnaženo področje velja Sredozemlje, kjer pa je eno od najbolj zastrupljenih področij Jadransko morje, ker je šele pred kratkim prišlo do hudega onesnaženja na zahodni obali Istre. Na apeninskem polotoku je od 5 tisoč morskih milj lepe obale že več kot 4 tisoč milj onesnaženih zaradi industrijskih in mestnih odplak. Na ustju reke Tibere se izlivajo v morje vode, ki vsebujejo več kot 200-krat dopustno količino bakterij, ki povzročajo razne bolezni. Samo v letu 1975 so po približnih cenitvah tankerji vzdolž italijanske obale spustili v morje več kot 100 tisoč ton nafte.
Podobno .bolno" je morje tudi drugod. Odpadki tovarn za proiz-
Nova
ocMrnf/a
o cfrugrj svefovni' vojni
Navzkrižje druge svetovne vojne je nasiov zgodovinsko-dokumentar-ni zbirki, ki je pred nedavnim izšia pri Miadinski knjigi v Ljubijani in ki posreduje javnosti povsem nova odkritja giede ozadij druge svetovne vojne. Gre za obdeiavo dokumentov, ki dosiej še niso biii ob-javtjeni; dejstva, ki izhajajo iz teh dokumentov, pa so nova tudi za svetovne zgodovinarje.
Prvi de) zbirke je izredno dragoceno dokumentirano deto ..Veiiki trije iz oči v oči", avtor pa je ju-gostovanski zgodovinar Siobodan Mešovič, k) vodi bratca skozi strogo tajne in sedaj prvič objavtjene dokumente do nekaterih povsem novih spoznanj o dejanski vtogi treh medvojnih zaveznikov Stotina, Churchitta in Roosevetta v zaptetih z drugo fronto. Ma osnovi izvirnih dokumentov (na primer tajni dokumenti tz arhiva Roosevettovega vojnega kabineta, originatna Stati-nova pisma Roosevettu in dr.) pisec med drugim prikazuje tudi pomembno vtogo, ki jo je med drugo svetovno vojno igrata Jugosiavija. Ztasti pa dokumenti izpričujejo, da je med drugo svetovno vojno v resnici što tudi že za biokovsko razdetitev sveta.
O usodnih dogodkih, ki so po meniti to detitev takoj po vojni, govori drugo deto iz zbirke, to je deto angteškega avtorja Chartesa Meeja z nastovom ..Kupčija v Potsdamu". Skozi dokumente, ki razgat-jajo zakuiisje zavezniške obvcšče-vatne dejavnosti, pa govori tretje deto z nastovom „Uttra" pisca Win-terbothama.
Pri tej zbirki vsekakor gre za pu-btikacijo, ki je oprta na dokumente, katerih večina javnosti dosiej še ni bita znana; detoma pa jih do stej niti v najožjem krogu zgodovinarjev niso poznati. Tako osvet-tjuje števitne vojne in potitične svetovne igre s povsem nove, zgodovini še neznane ptati in je razum tjivo, da bo detežna najširšega zanimanja.
vodnjo titanovega oksida se zlivajo v morje blizu Livorna; vsakdanji delež tega onesnaženja vsebuje 920 ton modre galice in 2.400 ton žveplene kisline. Nekaj podobnega delajo tudi francoske, belgijske in angleške kemične tovarne. Iz globinskih slojev Baltskega morja izginja kisik. Učenjaki menijo, da je ta pojav zaskrbljujoč znanilec spreminjanja tega morja v mrtev vodni rezervoar — posledica zastrupljenih odpadnih voda.
Severno morje, Baltsko morje, Ro-kavski preliv, Tirensko in Jadransko morje so najbolj zastrupljena morja na svetu. Obalni pasovi vzhodne in zahodne obale ZDA ter obale japonskega arhipelaga so prav tako močno zastrupljene in njihovo degradacijo vsaj v neki meri nevtralizira le ogromen prostor teh področij. Severno morje meri 544.000 kvadratnih kilometrov, toda je razmeroma zelo plitvo, saj njegova povprečna globina znaša okoli 95 in največja 463 metrov. Njegove vode pljuskajo ob obale Danske, Norveške, Zahodne Nemčije, Velike Britanije, Finske in Belgije. To področje se je v zadnjem času spremenilo v rezervoar odpadnih voda, ki pritekajo iz zelo razvitih področij obalnih držav.
Vedno bolj onesnažen je tudi Floridski zaliv, kar ogroža številne turistične obale na jugu ZDA. Odpadne vode so začele zastrupljati tudi slavno Copacabano in druge podobne plaže v zalivu Rio de Janeira. Po uradnih podatkih se v nekdaj modre in čiste vode zaliva pri Rio de Janeiro izliva vsako sekundo več kot 15 kg smeti ter 9 kubičnih metrov mestnih odplak. V teh je mnogo kemičnih snovi, ki so smrtno nevarne; zaradi tega je izginilo že 40 odstotkov živalskega in rastlinskega sveta, voda pa je dobila umazano sivo barvo.
Po podatkih francoskih strokovnjakov je vedno bolj onesnažen tudi obalni pas Kitajske. To velja posebno za Rumeno morje ter za vzhodno Kitajsko morje, kamor reki Hoangho in Jangcekjang odvajata velike količine naravnih in industrijskih odpadkov,
posebno iz metropole kitajske industrije, to je iz desetmilijonskega Šanghaja.
Podobno je stanje na Japonskem. Po podatkih japonske pomorske agencije je samo v razdobju 1971— 1972 skoraj sto petdeset tankerjev, ki so pripluli čez ocean, zlilo v morje
55.000	ton naftnih odpadkov; drugih
195.000	ton pa so se znebila obalna podjetja in ladje obalne plovbe. Podatki za predlansko leto so še bolj porazni, saj pričajo, da se je stanje poslabšalo vsaj za 50 odstotkov. Pravijo, da so obale pri Okinavi in drugih bližnjih krajih prekrite z velikimi madeži nafte.
Katastrofa grozi tudi ameriškim jezerom. Reka Detroit odlaga v jezero Eire vsak dan skoraj 10.000 ton odpadkov iz 12 mest ZDA in Kanade. Na tisoče ton rib je že poginilo in pogine vsak dan zaradi gnusne mešanice odplak iz mestnih kanalizacij. Ta zmes se je dvignila na površino ter onesnažila vso obalo, zaradi česar so oblasti prepovedale kopanje. Stanje v mestih, ki ležijo ob Velikih jezerih, se bliža katastrofi, ker je prav voda teh jezer edini vir za njihovo oskrbovanje z vodo. Če ne bodo sprejeli nujnih ukrepov, ta jezera ne bodo mogla služiti kot vir pitne vode; hudo prizadeto bo vse to področje, kar bo katastrofalno vplivalo na gospodarstvo.
Po podatkih ministrstva za notranje zadeve ZDA se notranje rezerve sladke vode v tej državi zmanjšujejo vsako leto za več kot eno milijardo litrov. Če bi v ZDA očistili vse rečne vode, ki so bile onesnažene v zadnjih 50 letih, potem bi bilo dovolj vode za nadaljnjih 15 ali 20 let. Toda ta „operacija" bi stala okoli 500 milijard dolarjev, kar je tako velika vsota, da je ne zmore niti tako razvita država, kot so ZDA. Pojavi v ZDA so zelo zaskrbljujoči, ker je ugotovljeno, da se v obalna morja in reke te države izliva skoraj polovica odpadnih voda vsega sveta.
Nič kaj boljše ni stanje v morjih in vodah Velike Britanije, kjer so ugotovili, da je več kot 1.300 milj rečnih tokov zastrupljeno od industrijskih odplak. V teh vodah je zginila vsaka sled življenja. Pripomniti pa je treba, da se je Angležem posrečilo ozdraviti reko Temzo, čeprav so bili stroški ogromni.
Morda pa je prav ta primer svetel žarek sredi teme katastrofalnih napovedi. Če bo hotel človek tudi še jutri preživeti, bo pač mora! nekaj žrtvovati — ne le za zdravje lastnega telesa, marveč tudi za zdravje svojega okolja, svoje Zemlje.
in Rcigytzriyc
V zadnjem času se odnosi med balkanskimi državami uspešno razvijajo in pogiabijajo. To je prišio do izraza tudi v nedavnem obisku grškega zunanjega ministra v tugvsiaviji. Ravno ob tej priiožnosti pa je podpredsednik zveznega izvršnega sveta in zvezni sekretar za zunanje zadeve SFRJ Miioš Minic, ko je govori! o tem pozitivnem razvoju na Baikanu, opozori! na eno vprašanje, ki bremeni odnose med Jugo-stavijo in Boiarijo: to je vprašanje makedonske narodnostne manjšine v Boigariji. Pri tem je Minii deja!, da gre za staiišče Boigarije do makedonske narodnosti sp!oh, kajti boigarska poiitika obstoj makedonske narodnostne manjšine sp!oh zanika.
Ob državnem popisu ieta 1956 je bi!o v Boigariji po poročiiu boi-garske državne statistike več kot 180.000 Makedoncev. Od ieta 1945 do 1950 je makedonska narodnostna manjšina v Boigariji uživata široke manjšinske narodnostne pravice; imeia je šoie v materinem jeziku, svoje iiste, učiteije, svoja združenja. Vse te pravice je imeia na podiagi skiepa boigarskih državnih teies in viade. Vse to pa je biio iikvidirano v času, ko je intormbiro vodii od začetka ieta 1948 proti Jugosiaviji široko kampanjo.
To je biio obdobje zeio siabih odnosov med Jugosiavijo in Boi-garijo, je nagiasi) Minič. Pozneje so se odnosi spet izboijšaii, ,vendar to sporno vprašanje preprečuje, da bi biii tudi zeio dobri."
Jugosiavija zdaj od Boigarije zahteva na podiagi raznih mednarodnih dokumentov, ziasti dokumentov Združenih narodov, naj vrne makedonski manjšini tiste pravice, ki jih je že imeia. „Toda Boigarija danes zanika, da makedonska manjšina spioh obstaja," je dejai Minič. ..Takšno staiišče Boigarije poraja v široki jugosiovanski javnosti in pri vodstvu Jugosiavije nezaupanje in zastavijo vprašanje, kakšni so pravzaprav ciiji te poiitike. To toiiko boij, ker Boigarija ne priznava niti obstoja makedonskega naroda, temveč staino ponavija tezo, da ta nacija šeie zdaj nastaja. Ta teza pa ni samo neznanstvena, marveč tudi navaja k vprašanju, kakšen je namen takšnega staiišča."
Dvotična pravica
kjer manjšinska zaščita ni uresničena
Kako dvolična lahko postane pravica in pravičnost, kjer manjšinska zaščita ni dosledno uresničena, kaže nov primer v Trstu.
Slovenski občinski svetovalec dr. Rafko Dolhar je bil — kakor smo svoječasno že poročali — pred sodiščem obtožen, da se je pregrešil zoper zakon, ker je kot matičar slovenski par poročil v slovenščini, to se pravi v materinem jeziku obeh zakoncev in obeh prič in svojem lastnem materinem jeziku. Ta „zločin" je zagrešil že sredi leta 1975 in šele po dolgi preiskavi je preiskovalni sodnik marca lanskega leta odločil, da je poroka kljub temu veljavna, kajti poročni akt je bil sestavljen v italijanskem jeziku, kot to določa zakon. Toda državni pravdnik se s tem ni zadovoljil; zahteval je, da mora biti Dolhar kaznovan, ker se je pri poročnem obredu poslužil slovenščine. Lani decembra je prišlo do razprave za zaprtimi vrati, katere odločitev je bila sedaj objavljena: sodišče je zavr-
Problemi Slovencev v Italiji
bodo obravnavani na strokovnem posvetovanju
Prihodnji teden v dneh od 27. do 29. januarja priredi Slovenski raziskovaini inštitut v Trstu tridnevni simpozij, ki bo posvečen sociogospodarskim in prostorskim problemom Slovencev v Italiji.
Uvodni referat, ki se bo bavil z izhodišči za vrednotenje sociogospodarskih in prostorskih problemov Slovencev v Italiji, sta pripravila direktor geografskega inštituta ljubljanske univerze Vladimir Klemenčič in ravnatelj Slovenskega raziskovalnega inštifuta v Trstu Karel Siškovič. Številni strokovnjaki pa bodo spregovorili o posameznih problemih in o posameznih pokrajinah, kjer živi slovenska narodna skupnost v Italiji. Tako se bo Aleš Lokar bavil z vidiki družbeno gospodarske podobe Slovencev v Italiji; Darij Cupin bo prikazal sociogospodareski položaj tržaške pokrajine s posebnim ozirom na probleme Slovencev, medtem ko bo Darko Bratina podal ustrezen pregled o goriški pokrajini; prostorski problematiki ob potresu v Beneški Sloveniji bo posvečen referat Valentina Simonittija, Ferrucio Clavora pa bo opozoril na probleme nerazvitosti in izseljenstva.
Drugi dan posvetovanja bo veljal zlasti problemom Kanalske doline in Benečije. Mario Gariup bo prikazal sociogospodarsko in nacionalno podobo
prebivalstva v Ukvah in Ovčji vasi, Salvatore Venosi pa bo jezikovno vprašanje Kanalske doline obdela) na primeru strukture prebivalstva v Zabnicah; nadaljnji predavatelji pa bodo govorili še o sociogospodarskih problemih beneških občin Bardo (Viljem Cerno), Germek (Marino Vetrovec) in Dreka (Enzo Marcon).
S širšimi gospodarskimi vprašanji se bodo bavili zadnji dan simpozija. Jože Cej, Mirjam Koren, Mirko Primožič in drugi bodo prikazali Standrež pri Gorici kot primer utesnjevanja določene družbene, gospodarske in narodne skupnosti; Mitja Race bo opozoril na problematiko tovornega postajališča na Fernetičih pri Trstu; Marija Ambrožič Počkar bo obdelala posebne aspekte razvoja obmejnih območij, Mirko Pak pa vprašanja oskrbe v obmejnem prostoru; novemu vprašanju, ki postaja aktualno po sklenitvi osimskih sporazumov, bo posvečen referat Toussainta Hočevarja, kjer bo govora o teoretskih in aplikativnih aspektih meddržavne industrijske cone; istemu problemu pa bo veljalo tudi zaključno predavanje, v katerem bodo Vito Svetina, Marjan Klemenčič in Pavel Stranj analizirali prostorske, socio-gospodarske in narodnostne probleme na območju predvidene jugoslovansko-italijanske proste industrijske cone na tržaškem Krasu.
nilo zahtevo državnega tožilca po obsodbi dr. Dolharja.
S to razsodbo sta dr. Dolhar in vsa slovenska narodna skupnost v Italiji brez dvoma dobila zadoščenje, saj je razsodba — kakor v tej zvezi piše Primorski dnevnik — izničila izumetničeno in iz šovinističnih nagibov sproženo ovadbo. Pri tem omenjeni list posebej opozarja, da je tožbo proti Dolharju vložil človek, ki je v zadnjem času dovolj jasno pokazal svoje nastrojenje, saj je bil eden od nosilcev protiosimske gonje in se je kot tak kvalificiral za nasprotnika tistega duha, ki ga osimski sporazum ustvarja za razvijanje sožitja, medsebojnega spoštovanja in dejanske enakopravnosti.
Toda razsodba sodišča je zadovoljiva samo vsebinsko, medtem ko z utemeljitvijo te razsodbe Slovenci v Italiji ne morejo biti zadovoljni. V tej utemeljitvi je namreč ponovno poudarjeno, da je edini uradni jezik italijanščina in da je bil dr. Dolhar oproščen samo zato, ker v zakonu o matičnih knjigah za njegov ^prekršek" ni predvidena nobena kazen. In sodišče še opozarja, da za razliko od stanja na Južnem Tirolskem (kjer je nemščina povsem enakopraven uradni jezik — op. ured.) v Trstu slovenščina ni dovoljena, ker za izvajanje tozadevnih določil mednarodne pogodbe nikoli niso bile izdane ustrezne izvršilne norme. To z drugimi besedami pomeni, da so pripadniki slovenske manjšine kaznovani zato, ker država ni izpolnila svojih pogodbenih obveznosti.
Ravno to pa nas ob primeru dr. Dolharja spet spominja na razmere pri nas na Koroškem, kjer podobno doživljamo kričeče primere dvoličnosti pravice in pravičnosti samo zato, ker država ne spoštuje svojih mednarodnih pogodbenih obveznosti. In pri nas gre ta dvoličnost celo še dalj: čeprav je bil sklenjen manjšinski sodni zakon (ki je sicer povsem nezadovoljiv in nikakor ne predstavlja izpolnitve tozadevnega določila člena 7 državne pogodbe!) se npr. pri boroveljskem sodišču dogodi, da koroškemu Slovencu odrečejo pravico do uporabe materinega jezika z edinstveno ..utemeljitvijo", da mora kot državni uslužbenec obvladati nemščino in mu zato slovenščina ni potrebna.
Kljub takšnemu smislu za zakonitost in pravičnost pa se določeni krogi na Koroškem in v Avstriji prav v teh dneh spet čutijo poklicane, da bi odigrali neko čudno misijonarsko vlago v Furlaniji.
Tudi revija „Die Brucke"
je dala svoj prispevekjk osporavanemu jubileju Koroške
Pred kratkim je izše! četrti zvezek revije „Die Brucke", ki jo izdajajo pri kuiturnem oddeiku koroške dežeirte viade. Prvo, kar pade v oči, če vzamemo revijo v roke, je njen obseg in s tem v zvezi njena cena. Pičio tristo bogato opremijenih strani veiikega tormata za štiri deset iiiingov — to izdaja, da je požria revija še in še subvencij.
Številka je izšia v takozvanem jubiiejnem ietu koroške dežeie. Tudi večina prispevkov je ugiašena na tisočietnico, ki jo je oficiaina Koroška pretekio ieto praznovaia.
Uvodna beseda, staiišča predsednikov treh političnih strank, ki so zastopane v deželnem zboru, ter vsi prispevki pod skupnim nazivom .Koroška v ogledalu svoje zgodovine", ki zajemajo večino strani, deloma pa tudi esej o pisatelju Friedrichu Perkonigu, tvorijo glede na to idejno disharmonično celoto.
Tekste so prispevali v glavnem avtorji, ki jih poznajo že dokaj široki krogi, na primer Karl Dinklage, Wilhelm Neumann, Erich Nuf)bau-mer, Helmut Rumpler, Alois Brand-stetter ali Siegtried Hartvvagner in kot edini Slovenec Pavle Zablat-nik s prav tako edinim prispevkom, ki je natisnjen v obeh deželnih jezikih (Slovensko slovstvo na Koroškem od prvih jezikovnih spomenikov do baročne dobe).
Temu primero tudi stališča, ki jih zastopajo, ne predstavljajo posebnih vsebinskih ali idejnih novosti. Posebej se to odraža v prispevkih Dinklageta in Neumanna. Oba sta izrazita zastopnika koroške zgodovinopisne šole in ni čuda, da prav ta dva avtorja trdno hodita po poti tradicionalnega izrivanja slovenske komponente iz zgodovine Koroške. Kako tesno so predstavniki te zgodovinopisne šole povezani s koroško vsakdanjostjo in kako daleč v aktualno politično življenje seže njihov vpliv, se je v minulem letu ponovno pokazalo. Treba je namreč naglasiti, da so prav teorije te koroške zgodovinopisne šole botrovale izbiri preteklega leta za praznovanje .tisočletnice Koroške".
Popolnoma upravičeno moremo reči, da so imela v času priprav na ugotavljanje manjšine jubilejna praznovanja ob takozvani tisočletnici Koroške v strategiji nemških nacionalistov važno vlogo. Končno so to priznali tudi v uvodnem članku januarske številke nekega koroškega nemškonacionalističnega lističa, da je bii .Koroški dan" (26. junij, ko je bila osrednja proslava) po svojem pomenu in vsebini enak 14. novembru, dnevu ugotavljanja
manjšin. Vendar je treba takoj opozoriti na dejstvo, da je vsem tem strategom tako na politični ravni kot tudi na znanstveni oboje popolnoma spodletelo in se spremenilo v bumerang. Z bojkotom so jih dobili po glavi s številkami, v številnih razpravah in še posebej na dnevu avstrijskih zgodovinarjev v Celovcu so jih dobili pa tako močno, da se je v avstrijskem merilu omajala pozicija tistih koroških zgodovinarjev, ki hočejo potisniti Slovence iz tistega mesta v zgodovini, ki jim pripada.
Velika bolečina se pozna na primer tudi Neumannu, ko ugotavlja v svojem prispevku, da je bilo kritike na račun mitologije koroške tudi predlog, da bi bilo pri proučevanju koroške preteklosti, še prav zgodovinopisne šole toliko, da se
je je že naveličal do skrajnosti.
Sploh Neumannovi prispevki nosijo pečat njegovih dosedanjih del in predvsem polemik. Z njim vred se tudi Dinklage trudi, da bi kar najbolj črtal slovensko komponento iz koroške zgodovine.
Vsekakor je večje pozornosti vreden članek, ki sta ga napisala celovški univerzitetni protesor Helmut Rumpler in univerzitetni asistent Michael Derdansky. V članku, ki nosi naslov .Koroška kot zgodovinski in politični problem" obravnavata tunkcijo in dolžnosti, ki jih ima zgodovinska veda na Koroškem in za Koroško. Ta prispevek nakazuje možnosti, ki jih ima zgodovinska veda v družbenem življenju sploh in ki bi jih kot pozitivna sila še v posebni meri lahko opravljala v trenutni politični situaciji tukaj na Koroškem. Oba avtorja sta s stremljenjem po objektivnosti prišla na pozitivne angažirane pozicije. Nimata strahu, da bi se postavila po robu nekaterim tezam Slovencem nenaklonjenega zgodovinopisja, prav tako pa tudi ne zamolčita svojega odklonilnega sta-
Med dobitniki novinarske nagrade za živijenjsko deio, ki jo z imenom „Moša Pijada" kot najvišje jugosiovansko novinarsko priznanje podeijuje Zveza novinarjev tugosiavije, je za ieto 1976 tudi znani in ugiedni siovenski novinar Drago Košmrij.
V obraziožitvi žirije za dodeiitev nagrade Dragu Košmriju je med drugim rečeno, da je njegova živijenjska pot izjemen primer dosiedne pripadnosti stvari deiavskega razreda. Kot pokiicni novinar je začet deiati teta 1951, najprej kot urednik atbanske redakcije Radia Jugostavija ter novinar in dopisnik Radia Beograd; pozneje pa je bit novinar in urednik zunanjepotitične redakcije tjubtjanskega Radia ter dopisnik RTV Ljubtjana in „Deia" iz Trsta.
Drago Košmrtj je znan predvsem po čiankih s področja mednarodnega detavskega gibanja in gibanja neuvrščenosti. Posebno iskreno pa je navezan na stovensko zamejstvo v ttatiji in Avstriji. Tudi koroški Stovenci smo ga spoznati kot novinarja, ki doživeto spremijo naš boj za dosego pravic, ki so nam zagotovijene po državni pogodbi. Hkrati pa se ta navezanost dokumentira tudi v njegovi pripravtjenosti, sodetovati pri našem tisku, kjer ga najdemo ztasti kot avtorja zanimivih prispevkov za Koroški kotedar.
Ob visokem priznanju Dragu Košmrtju tudi koroški Siovenci iskreno čestitamo!
lišča do neizpolnjevanja sedmega člena avstrijske državne pogodbe. Rumpler in Derdansky ponavljata posebej pri proučevanju nacionalnega vprašanja, potrebno in nujno
„!zvoz možganov"
pomeni vetiko izgubo za dežeie v razvoju
V ponedeijeh je v Ženevi zgčeh: zasedati hontisija Zdražen:h narodov za soc;aini razvoj, hi sc havi z zelo resnitn proh/etnom — prisilnim „izvozom možganov", hahor imenajejo odiiv hva/ific:ramh strokovnjakov in znanstvenikov iz dežel v razvoja v najko/j razvite države sveta. Razprava o tem izvoza strokovnjakov se je začeia že pred šestimi /eti v okvira LWC7*z)D, vendar vsi dosedanji napori niso rodi/i za-že/jenega aspeka.
Ta prisilni izvoz možganov pomeni novo okiiko izkoriščanja dežei v razvoja. Preseljevanje ziasti iz dežel zlzije, rljnke in /ažne Amerike v ZJražene države Zmerike ter v Zngkjo in Ranado je postaio tako močno, da se je v nerazvitik dežeiah pojavita nevarnost in-dastrijshega, znanstvenega in tehnološkega zaostajanja. Taksno presetjevanje okstaja sicer tadi v Evropi (kjer so najko/j prizadete države z odprtimi mejami, ztasti tiste, ki sodijo v skapino nerazvitik), vendar evropska migracija znanstvene in teknične inteiigence še ni po-staia predmet anatiz komisije OZN za sociatni razvoj,-torta to ne pomeni, rta ne ko že v žeto rtogtertnem časa tarti evropskema pojava treka posvetiti rtosti več pozornosti.
Ugotoviti so, rta okstojajo prave mreže „tovcev na možgane". Ti tovci — prertvsem iz Zakortne Nemčije, Ranarte, Vetike Rritanije in še ztasti Zmenke — neprestano potajejo po nerazvitik rtežetak in iz njik izvak-tjajo znanstveno in strokovno eiito, ki je sposokna, rta se takoj vktjači v teknično-teknoioški, znanstveni in pro-izvortni proces. Atetorte tek tovcev so ktasične, torta žeto
aspešne, ker ponajajo vortitna mesta in visoke rtokortke oziroma rtajejo razne štipenrtije. Petno zasnakijo četo armarto znanstvenega in strokovnega kartra rtežet v razvoja. Te rtežete izgakijo pri vsakem znanstvenika ati zrtravnika, ki se zaposti v rtragi rtržavi, ort 200 rto 600 tisoč rtotarjev. V teta 7970 pa je po portatkik strokov-nik stažk UNCTZD samo Azija kita zararti tega oškodovana za 2.330 mitijonov rtotarjev,- totiko je namreč stato šotanje kartrov, ki so se potem izseiiii v Zmeriko.
Tako poteg dragih vzrokov, ki imajo svoje korenine prertvsem v izkoriščevatski potitiki kotoniatizma, tarti „izvoz možganov" pomaga še naprej širiti in pogiakijati prepad med razvitimi državami in dežetami v razvoja. Trav zaradi tega, ker postaja to presetjevanje strokovnjakov resen proktem, pa morajo indastrijske dežete pokazati dosti več razamevanja in pripravtjenosti za znanstveno in teknično sodetovanje z nerazvitimi. Menijo, da se ko treka dogovoriti za takšen prenos tehnologije, ki ko astvarii možnost, da se domači kadri aspo-saktjajo in razvijajo v svojem okotja, to je v dežeti, ki jik je šotata in vtagata vanje vetika sredstva — ne pa, da se z njikovim znanjem okoriščajo kogate dežete.
Zti ko na sedanjem zasedanja komisije OZN, k: ko trajato do d. jekraarja, aspeto napraviti korak po tej poti? Odgovora na to vprašanje trenatno še nikče ne more dati, je pa od tega v vetiki meri odvisno, ati ko razvoj končno asmerjen k zmanjševanja prepada med razvitimi in nerazvitimi, ati pa kodo tadi po zastagi .izvoza možganov" še naprej kogati vedno kogateiš; in revni čedatje revnejši.
sodelovanje z zgodovinarji iz Slovenije.
Če smo že pri nasprotjih, ne smemo izpustili stališč koroških politikov, na primer Wagnerjevih in Fer-rarijevih. Dočim Wagner pravi, da bo odviselo predvsem od .uvidevnosti, pripravtjenosti za sporazum in od tolerance Korošcev" ali je Koroška vredna dvonacionalne dediščine, Ferrari potisne manjšinsko vprašanje formalno na zunanjepolitično raven, ki pravi o njej, da je še povrhu toliko težja, kolikor je treba na eni strani upoštevati .koroške interese", na drugi pa državne.
Revija nadalje predstavlja z deti in mnenji tri umetnike, ki ustvarjajo na Koroškem. Dokaj obsežen del je posvečen tudi sodobnim vprašanjem koroške arhitekture, zlasti vprašanjem spomeniškega varstva. Govora je tudi o prostorskem planiranju v alpski regiji in na območju Atpe-Jadran. Število prispevkov pa je tolikšno, da se ne da vsakega posebej omeniti.
Najnovejši zvezek .Die Brucke" moremo imenovati zapoznelega otroka takoimenovanega koroškega jubilejnega leta. Kot taka je tudi neke vrste povzetek diskusij in polemik, ki so imele za vsebino bodisi oceno zgodovinskih dogodkov samih, bodisi aktualne posledice gledanj na dogajanja v preteklosti. Po drugi strani pa v reviji pride do izraza tudi trajna aktualnost manjšinskega vprašanja.
DR. ANTON SVETINA	2
PRiSPEVK! K ZG0D0V!Ni ŠMtHELA PR! PUBERKU
G. Moro navaja v opisu zgodovine šmihet-ske župnije še tole: „Leta 1553 je postal vikar šmihelske župnije Gregor Latomus, brat poznejšega pliberškega vikarja Matije Latomusa. Ko je Gregor Latomus postal prošt v Tinjah — pozneje je bil prošt v Velikovcu — je dal šminelsko župnijo v zakup za letnih 12 goldinarjev. Leta 1573 je ljubljanski škof dal šmi-helsko župnijo za eno leto v zakup župniku v Globasnici, leta 1574 jo je prejel nek drug duhovnik zopet za eno leto v zakup. Leta 1574 piše pliberški vikar Janez Fabri ljubljanskemu škofu Konradu, da pliberški vikar zaradi velikih izdatkov ne more več izhajati, če mu ne bo dodeljena župnija Šmihel ali pa kak drug beneficij. Farani so se potegovali za stalnega župnika in so v to svrho pošiljali prošnje deželnemu knezu in ljubljanskemu škofu. Končno jim je to uspelo leta 1586, ko je ljubljanski Škof imenoval duhovnika Avguština Schiesser za vikarja v Šmihelu z napotilom, da naj tam stanuje in vzdržuje sposobne duhovnike. Pliberškemu vikarju pa mora letno plačevati 36 goldinarjev."
Te navedbe Gotberta Mora pa se popolnoma ne ujemajo z listinskim gradivom iz ljubljanskega kapiteljskega arhiva. Iz dokaznega gradiva v tožbi šmihelskega vikarja Peera zoper beneficiata pri sv. Katarini Rormeistra iz leta 1669 je namreč razvidno, da je bil leta 1567 vikar župnije Šmihel pri Pliberku Anton Kopitar (Coppiter), leta 1572 pa Krištof Pop-pat (Popat), ki je izkazan še za leto 1575 kot
beneficiat sv. Katarine. Leta 1573 je izkazan kot kaplan v Šmihelu Gregor Vrebnik. Od leta 1576 do 1581 je bil vikar v Šmihelu Urban Preprost, že leta 1582 in ne šele leta 1586, kakor to navaja G. Moro, pa Avguštin Schisser (tudi Schichser, morda se je pisal Strelec?).
Leta 1562 je Gregor Latomus še vikar v Šmihelu. 20. avgusta 1562 mu namreč ljubljanski škof Peter pl. Seebach naroča, naj inštalira Matijo Latomusa, pripadnika ljubljanske škofije, za stalnega vikarja in komisarja v Pliberku in naj ga zapriseže ter vpelje v službo. Za kritje stroškov naj porabi 16 goldinarjev, to je del kongrue, ki jo mora plačevati vsako leto škofiji na dan sv. Doroteje. Matija Latomus je kmalu dobil v posest in upravo beneficiat sv. Katarine nad Šmihelom. To izhaja iz dveh listin, ohranjenih v škofijskem arhivu v Ljubljani. Obe listini sta datirani z dnem 30. novembrom 1570 in vsebujeta oddaje fevdnih zemljišč beneficija sv. Katarine v zakup. S prvo listino je bil oddan Valentinu Štefanu in njegovi ženi Julijani ter vsem njihovim dedičem v zakup travnik v Gonovecah proti letnemu plačilu šest šilingov treh novčičev zakupnine in proti plačilu davka, kolikor ga bodo odmerili koroški deželni stanovi. Z drugo listino da beneficiat Matija Latomus istima dvema, Valentinu Štefanu in njegovi ženi Julijani, podložnikoma pliberške župnije, v zakup kmetijo na Libiču, od katere morata dajati bene-ficiatu vsako leto kot zakupnino en četrtnjak ovsa in 10 novčičev. Razen tega morata plače-
vati šest selitvenih novčičev (Sidlpfenig) ter davke, kakor jih bojo vsako leto odmerili koroški deželni stanovi.
Brata Gregor in Matija Latomus sta se pravilno pisala Latomič, kakor to izhaja iz uvoda omenjenih dveh listin, ki se glasi: „Ich Mathias Latomich, filrstlicher Durchleichtigkeit Ca-plann, Pfarrer zu Gratz, perpetuierter Vicarius et Commissarius zu Pleiburg, auch beneficiat auf Sanct Catarina Perg ob Pleiburg, Bekhen-ne ...". Pliberški vikar Matija Latomič je torej imel v Gradcu, kjer je leta 1571 umrl, visoke fukcije, saj je bil tam dvorni kaplan deželnega kneza in mestni župnik.
Po smrti Matije Latomiča je dobil beneficij sv. Katarine njegov sin Adam Latomus, ki je leta 1571 še študira) na graški univerzi. Da je bit Adam Latomič rodni sin Matije Latomiča, izhaja iz listinskega dokaznega gradiva v tožbi iz leta 1565 med takratnim šmihelskim vikarjem in med Matijem Latomič. Ker je imel deželni knez prezentacijsko pravico za ta beneficij, je Matija Latomič kot dvorni kaplan še za časa svojega življenja dosegel, da je za njim dobil ta beneficij njegov sin Adam, ki je bil prezentiran na ta beneficij od avstrijskega nadvojvode Karla in potrjen od ljubljanskega škofa Janeza. Adam Latomus pa je 8. julija 1605 prostovoljno odpovedal beneficiat pri sv. Katarini v korist Andreja Rudmaš, takrat župnika v Kapli, ki je pozneje postal vikar v Šmihelu. Adam Latomus pa je postal „praepositus Gur-nicensis et parochus in Ratsberg", to se pravi, da je presedlal v Krško škofijo in postal župnik v Ratspergu.	^
Spomladi leta 1574 se je vršila vizitacija vseh župnij pliberškega cerkvenega okrožja po ljubljanskem škofu. V Šmihel je prišel v po-
nedeljek po peti povelikonočni nedelji „ad visitandam ecclesiam S: Michaelis, quae ab oppido uno germanico miliori distat", to se pravi, da je prišel vizitirat cerkev sv. Mihaela, ki je od mesta oddaljena eno nemško miljo. Tu je ugotovil, da spada šmihelska župnija pod pliberški cerkveni komisariat. Začasno je tu za vikarja pater Sigismund, ki pa živi v konkubinatu in mu je škof zagrozil, da ga bo kaznoval, če ne opusti tega življenja. V Pliberku je bil takrat škof suspendiral zaradi kon-kubinata vse tri duhovnike, vikarja ter oba kaplana, kakor je bilo to opisano pri zgodovini mesta Pliberk. Bil je čas reformacije in so katoliški duhovniki posnemali protestantske, ki so bili legalno poročeni. Škof se je v Šmihelu zanimal, ali živi v župniji kaj protestantov; ugotovil je, da so vsi farani katoličani razen nekega plemiča.
Izza časa župnikovanja vikarja Avguština Schiesserja v Šmihelu je ohranjena odločba škofa Janeza Tavčarja z dne 14. julija 1594, s katero je škof potrdil oddajo žitne desetine v kraju Blato, imenovane Černetova desetina, v zakup podložniku Klemenu Štefanu v dosmrtno uživanje. Klemen je namreč v zvezi s tem zakupom prosil škofa, naj se mu da desetina v zakup po kupnem pravu. Škof je prošnji ugodil pod pogojem, da mora Štefan plačevati vikarju 25 goldinarjev letne zakupnine in napraviti 1 dan robote.
Naslednik vikarja Avguština Schiesserja je bil v šmihelski župniji Andrej Rudmaš, ki je imel pri pobiranju desetine razne nevšečnosti in spore z vikarjem in z grajskim upraviteljem iz Pliberka.
(Nadaljevanje v prihodnji števdhi)
Prisluhniti smo besedi slovenskih besednih umetnikov
Preteki! petek, sobota in nedeija so stali v znamenju siovenske umetniške besede. Na povabiio Siovenske prosvetne zveze so v teh dneh pri nas biii v gosteh čiani DruStva stovenskih pisateljev v Ljubljani. S tem SPZ nadaijuje tradicijo, da vsako ieto vsaj enkrat sprejme v goste besedne umetnike iz matične Siovenije. Kot znano SPZ take stike goji tudi z drugimi iiterarnimi združenji in organizacijami v Sio-venji in tako utrjuje tesno vez z matičnim narodom tudi na tem področju.
V petek 14. januarja je na Koroško prispela prva skupina književnikov, katero so sestavljali pesnik Tone Kuntner, pisatelj Miloš Mikeln in pesnik Tone Pavček. Njihov gostitelj je bilo Slovensko prosvetno društvo ,Obir" na Obir-skem. Čeprav je ta dan pričelo močno snežiti, ljubiteljev slovenske besedne umetnosti na Obirskem ni oviralo, da ne bi prišli v dvorano pri Kovaču in prisluhnili besedi naših gostov. Prišle pa so tudi pevke Obirskega ženskega okteta in gostom zapele v pozdrav. Literarni večer na Obirskem je bil tudi demonstracija enotnega slovenskega kulturnega prostora, kajti pesnikom gostom sta se pridružila tudi domača pesnika Velentin Polanšek in Andrej Kokot. Pri tem pa se je pokazala tudi visoka kvalitetna raven naših domačih pesnikov, ki se vsak čas lahko postavijo poleg vidnih slovenskih književnikov. Ta večer pa je seveda stal v znamenju gostov, kajti naša dva pesnika sta
se predstavila le z nekaj pesmimi. Gostje so pri številnem občinstvu našli veliko pozornost, zakaj pesmi Toneta Pavčka in Toneta Kuntnerja ter proza Miloša Mikelna so poslušalcem pričarale svet poezije, svet besedne umetnosti, ki najde sprejem v slehernem srcu.
Valentin Polanšek, ki je goste pozdravil v imenu Slovenske prosvetne zveze, je spregovoril tudi o njihovem delu In poslušalcem še bolj približal posamezne avtorje. Beseda pa je tekla tudi po končanem branju in tudi pesem obirskih deklet je donela, zato tudi ni čudno, da je ob slovesu z obeh strani bila izražena želja o ponovnem snidenju na Obirskem. Miloš Mikeln, ki je direktor Cankarjeve založbe, pa je dvema udeležencema, ki prebereta največ knjig, izročil lepo knjižno darilo.
V soboto so književniki Jože Snoj, Jože Šmit in Ivo Zorman bili gostje Slovenskega prosvetnega društva ,Vinko Poljanec" v Škoci-
Zapusti! nas je koroški rojak Simon Dobernik
V ner/e/jo 9.	srno s/rreM/J
^ z%Jn;t?7;K poč/tM Mro%ega ro-pzM pro/. SiznoHrz Do/rerzzJM Jz AAz-rJMr%. PogreM so sc Mf/ežJ/J tMJ sorodnici Jzz znanci s Korošec to je Jz Poza, &;er je M po^ojnJ^ do?7M.
Pogojuj SJwoM Do^ernJ^, ^J je do-&M/ 7# /et sfdrostJ, se je rodi/ pr; .djernJ^K v Srejd/? pr; $f.	o
TčoŽK. Ker je M ze/o fM&rrjen, se je po ^OM&rnJ //Ms^J so/J Mte/ vpisat/ ?M ce/ovšM KeJfe/jJsče, &jcr p;: Aot 3/ovenec wJ M sprejet. S pornoe-jo Ciri/-A/etodove draž/ze se je potem so/d/ ?M TrzarJ/zors^ej?! MeJte/jJsčd Zn /etd /9/9 tdm tudi mdtdrJrd/. Prvo s/MŽ/?eno mesto je doM v </omd-čem ^rdjd f ^t. /a^oM v PoŽK nato pd v Podgorja/?. Ker se je ade/eži/ p/eMcitni/; /?ojev je mord/ zdpKSt;t; Koroško. V /agos/aviji je z/o/z;7 s/až-/?eno mesto v Ormožd /n ^/ovenjezn Gradca, ^o pd je Muca/ pedagoško šo/o v Peograda je postd/ ravnate/j meščanske šo/e v Lendavi. OA;«pde;jd /agos/avije po jdsJstJčnJ /VemčJjJ gd je do/ete/a na znesčans^J so/J v A/a-rJLora. Ker je /?J/ na spiska zd Jzse-/Jtev, se je te asode reši/ s tem, da je na Lrajevnezn odde/^a do/?J/ ne-poznern/zno s/až/zo čavaja aLtov. Po ^orredr;J vojni je postd/ projesor na g/mridZij; v A/dr;/;ord. Po drag; svetovni vojni, Lo je Mo o/znov/jeno de/ovanje K/a/za Loros^J/z 5/ovencev, se je d^tJvMo dJejstfovd/ v njezn, sprva Lot tdjwJ^, nato Lot č/an nadzorstva Mdzdr/nje pd Lot podpred-sednJL dprdtmegd odLora. Od je LJ/ tadi č/an aprave 3L/ada Prež;7)ovegd Voranca Jd Lot taL je /d/ tadi od tJstJ, LJ je da/ po/zado zd mer/se/;ojdo sor/e/ofddje zned LorosLJznJ S/ooedcJ Jd znatično deže/o dd La/tarnezn področja. i/ovensLa prosvetna zveza v Ce/ovca se md je zd to Jd drage La/-tarno-prosvetne Zds/dge v Lorist s/o-vensLe narodne sLapnosti dd Korošcem oddo/ži/a s pode/Jtvijo DraLos-djdCovegd prJzdddjd. PoCojdJ proj. DoCerdJC je M zvest ddročdJC Jd
tzdajotelj, raloinljk in lastnik: Zvera slovenskih organizacij na KoroSkem; glavni urednik: Rado Janežič, odgovorni urednik: Andrej Kokot; uredništvo in uprava: 9021 Cetovec/Klagenturt, Gasometergasse 10, telefon 32 S 50 - Tiska: Založniška in tiskarska družba r o j Drava, Cetovec - Borovlje.
Crd/ec S/ovedsCegd vestdJCd Jd tdCo preCo djegd por/roCdo sezdddjed z t/ogdjddjj dd KorošCem. Kdr/ je tdJJ prJCdjd/ mer/ svoje rojdCe dd Ko-rošCem. V r/oCrem spomJdd gd Jmd-jo tdr/J s/ovedsCj p/dd/dcJ, Co j J C je oCJsCd/ v djJCovem p/ddJdsCem r/omd dd P/eščečJ p/ddJdJ, Cdtero je rdr/ oCJsCovd/ tdr/J v svojJC m/djšJC /etJC.
Kdjdegd že/jd je Md, r/d se pogreC-dj oCrer/ Jzver/e v ddjožjem CrogK soror/dJCov Jd prJjdte/jev, Cdr so md g/oMCo prrzdr/et; otrocJ Jd žedd dstreg/J. TVd djegovJ Zdr/djj potJ so gd spremJ/J Cot že omedjedo soror/-dJCJ Jd ddjožjj prJjdte/j Jz Požd. A/dr-tJdjdC ^Jmej se je oC or/prtem groCd v Jmedd soror/dJCov Jd prJjdte/jev s KorošCe v gdd/jJvJC Ceser/dC pos/o-vJ/ or/ poCojdegd Jd se md ZdCvd/J/ Zd ves trdr/ Jd prJzdr/evddje v CorJst ddše ddror/de sCdpdostJ dd KorošCem.
/Vdšegd rojdCd proj. 5';modd Do-CerdJCd Como oCrddJ/J v čdstdem spomJdd, žedJ, CeerCdmd Jd sJdovotdd JzreCdmo ddše g/oCoCo sožd/je.
janu. In tudi tu sta sodelovala domača pesnika Milka Hartman in Andrej Kokot. Tudi v Škocijanu je vzdušje bilo izredno prisrčno, prisrčno zato, ker so prišli pesniki in pisatelji s toplo domačo besedo, besedo, ki nam je bizu in ki je naša. Predsednik Miha Kap je ob tej priložnosti spregovoril besede pozdrava in zahvale in izrazil željo po večkratnih obiskih predstavnikov slovenske besedne umetnosti v Škocijanu. Po oticielnem delu prireditve je beseda stekla o ustvarjanju posameznih avtorjev in o skrbi gostov za našo stvar na Koroškem, za ohranitev slovenske kulture in slovenskega življa.
Branka Jurca, France Filipič in Ivan Potrč so na Koroško prispeli v nedeljo. Njihova prva postaja je bila Pliberk, kjer je literarno prireditev organiziralo tamošnje SPD .Edinost" v hotelu Breznik. V Pliberku so ob tej priložnosti pokazali tudi kratki tilm .Solzice" posnet po istoimenski črtici Prežiha ter predstavili novo zbirko knjig potujoče knjižnice SPZ. Pisatelj Ivan Potrč, ki je tudi predsednik Društva slovenskih pisateljev, je ob tej priložnosti povedal nekaj besed o pisatelju Prežihu ter o njegovem odhodu s Prežihovine v bolnico, od koder se ni več vrnil. Prireditev v Pliberku je bila lep kulturni praznik. Gostje pisatelji so brali svoja dela, ki so naš spomin ponesla v čas pretekle vojne, ko je nad nami vladal strah, pa tudi vera v zmago pravice nad zločinom. Slišali smo tudi mladinsko literaturo, posebno iz ust Branke Jurca in Franceta Filipiča. Čeprav v Pliberku nastop domačih pesnikov ni bil načrtovan, so gostje vztrajati, da sta nekaj svojih pesmi prebrala tudi Milka Hartman in Andrej Kokot.
Ker je v nedeljo zvečer bilo na razpolago še dovolj časa, so gostje obiskali tudi Dijaški dom SŠD v Celovcu in brali tamošnji mladini, ki je z izredno pozornostjo sledila izvajanju uglednih pisateljev.
Obisk članov Društvo slovenskih pisateljev iz Ljubljane na Koroškem bo slehernemu našemu rojaku, ki je v teh dneh imel priložnost prisluhniti njihovi umetniški besedi, ostal v tepem spominu. Naši gostje so morali obljubiti, da nas bodo kmalu spet obiskali.
Dasiravno je marsikaterega ljubitelja slovenske besedne umetnosti oviralo vreme, je namen tega obiska vsekakor bil dosežen. Ob tej priložnosti naj bo tudi izrečeno zagotovilo, da bo SPZ še skrbela, da bo do takega obiska kmalu spet prišlo.
Tradicionalno smučarsko tekmovanje v Lepeni pri Žeiezni kapii
Preteklo nedeljo je Slovensko prosvetno društvo .Zarja" v Železni Kapli organiziralo 8. tradicionalno smučarsko tekmo v Lepeni.
Obilne padavine, ki so trajale prav do predvečera, so nam zelo otežkočile pripravljanje smučarske tekmovalne proge. Le z velikim idealizmom nekaterih domačinov, smo bili kos tej oviri in pripravili progo, ki je proti pričakovanju držala prav do konca tekmovanja.
V nedeljo se je zbralo 76 tekmovalcev, med njimi mnogo tudi iz Slovenije. Radoveljških smučarjev, ki so na pobudo Slovenske (izkut-turne zveze obljubili, da bodo za naše tekmovanje priskrbeli elektronsko napravo za merjenje časa in posredovali dva strokovnjaka, iz trenutno še neznanih vzrokov ni bilo, tako da smo morali kot vsa prejšnja leta tudi tokrat meriti čas ročno. Kljub temu pa je bil uspeh te športne prireditve velik. Obiskovalcev, tako tekmovalcev kot tudi gledalcev, je bilo veliko število, tako da se je športna sekcija opogumljena zaradi tega uspeha odločila, če bo te količkaj mogoče, še letos organizirati veleslalom, ki naj bi bil po sankarski tekmi (v nedeljo 23. januarja) v Koprivni.
Vedno večje navdušenje za športne prireditve naj bo prosvetnim društvom zagotovilo, da si ljudje želijo razvedrila tudi na tem področju in da bi se organizirala podobna tekmovanja, ki naj bi imela značaj široke ljudske rekreacije.
Rezultati smučarskega tekmovanja so objavljeni na 8. strani.
ZVEZA KOROŠKIH PARTiZAHOV vabi na
v nedeijo 30. januarja 1977 ob 11. uri na grobu narodnega heroja Tomaža Verdnika na sveškem pokopaiišču.
Na sporedu je poiaganje vencev, recitacije, nagovor in pesmi.
Na prosiavi bo sodeiovaia tudi jeseniška godba, pevski zbor Siovenske prosvetne zveze, pevski zbor iz Krope in recitatorji Umetniškega združenja Tone Čufar iz Jesenic.
Po izvedbi programa na pokopaiišču bo jeseniška godba priredita koncert aii v gostiini pri Zerzerju aii na prostem.
Prosimo, da se spominske svečanosti v čim večjem števiiu ude-iežite.
Giavni odbor
Miadinski referat:
Giavni poudarek man/šmsin probiemafiid
2e od leta 1948 obstoja in deluje na Koroškem Deželni mladinski sekretariat pri uradu koroške deželne vlade, ki se bavi z vprašanji vzgoje izvenšolske mladine. Ta ustanova je nadstrankarska, zato imajo v njej možnost sodelovanja vse Koroške mladinske organizacije. Trenutno tvori 20 koroških mladinskih organizacij delovno skupnost, ki tesno sodeluje z mladinskim sekretariatom. Poleg tega pa imajo organizacije preko sekretariata tesne stike tudi z mladino šestih držav — Italije, Jugosla-
Stovensko prosvetno društvo ..Borovije" vabi na fiimski predstavi
.SOLZiCE in ..STARA GORENJSKA OHCET
v nedeijo 23. januarja 1977 ob 14. uri v društveni sobi (Doiiichgasse 4) v Borovijah. Ljubiteiji iepih stovenskih fiimskih predstav prisrčno vabijeni!
vije, Zvezne republike Nemčije, Francije, Izraela in Egipta ter dodatno še z mladino zahodnega Berlina.
Na tiskovni konferenci prejšnji teden, sta deželni glavar Leopold Wagner kot pristojni politični referent in deželni mladinski sekretar prof. Helmut AdlaBnig poročala o delu minulega leta in o dejavnostih tekočega leta 1977. Povedano je bilo, da bodo letos poseben poudarek dali informiranju mladine o manjšinskem vprašanju. Letošnji ..Avstrijski teden" (Osterreichwoche 77) v juliju bo v glavnem posvečen prav temu vprašanju. Na to pet dni trajajočo prireditev, ki jo letos organizira koroški deželni mladinski sekretariat skupno z ministrstvom za pouk, bodo povabili mladino iz vseh avstrijskih dežel, ki bo tako imela priložnost seznaniti se v diskusijah in ekskurzijah s problematiko slovenske narodne skupnosti na Koroškem. Tudi v jeseni bo deželni mladinski sekretariat v okviru dvodnevnega seminarja konfrontiral člane in funkcionarje Avstrijskega zveznega mladinskega krožka z narodnostnimi vprašanji. Nadalje bo Koroški mladinski sekretariat gojil in pospeševal dialog s slovenskimi mladinskimi organizacijami na Koroškem. Letošnji 6. mednarodni mladinski seminar se bo odvijal v Sloveniji. Ti seminarji zasedajo izmenjaje — v Furlaniji-Julijski Benečiji, na Koroškem in v Sloveniji.
V okviru pospeševanja nadaljnjih mednarodnih mladinskih kontaktov so študijsko potovanje v Izrael in v Berlin. V načrtu je tudi akcija solidarnosti koroških mladinskih organizacij s potresniki v Furlaniji. Na protiobisk na Koroško bodo letos prišli mladinci iz Berlina, Egipta in
Snežni plazovi zahtevali 16 smrtnih žrtev
Prejšnji teden so snežni plazovi na sorazmerno majhnem področju stikališča treh držav — Avstrije, Italije in Jugoslavije — zahtevali kar 13 smrtnih žrtev. V sosednji Sloveniji na območju Zelenice v Karavankah je zgubilo življenje v snežnem plazu 3 smučarjev, v pokrajini Bergamo v sosednji Italiji devet ljudi in na Vzhodnem Tirolskem ena šolarka. To je bila žalostna bilanca minulih snežnih metežev.
V	Hinterbichlu v dolini Wirgenta! na Vzhodnem Tirolskem je snežni plaz presenetil tri na avtobus čakajoče šolarje. Reševalci so dvema mogli rešiti življenje, tretji 12-letni deklici, pa je bila vsaka pomoč zastonj. Sicer so jo še živo rešili iz snežnega objema, vendar je kmalu potem umrla. Domačini vedo povedati, da na tem usodnem mestu še nikdar ni plaz dosegel doline.
V	italijanski gorski vasici Foppolo je snežni piaz zasui več hiš. Nesreča je zahtevala 8 smrtnih žrtev. Tudi nedaleč od zimskošportnega središča Secede v Val Gardeni je plaz zahteval smrtno žrtev — zasul je devetietno deklico.
Na področju znanega smučarskega centra Zelenica v Karavankah je ogromni snežni plaz, ki je prihrumel izpod Begunjščice zajet skupino učencev šolskega centra Iskre iz Kranja in terjal šest smrtnih žrtev
—	štiri učence in dva učitelja, Ker sedežnica zaradi neurja ni biia v pogonu, se je skupina 27 učencev skupno z učitelji odločila, da se peš oziroma s smučmi poda v dolino. Pri sestopu pa jih je presenetila lavina. Učenci, ki so šli v koloni — spredaj so nekateri s smučmi delal! gaz
—	so se v hipu znašli sredi razbesnelega belega smrtonosnega elementa. Učenci, ki jih plaz ni zasul, so pomagali nekaterim zasutim, vendar za šestorico, dva učitelja in štiri učence, ni bilo več pomoči.
Pri reševanju ponesrečencev so sodeio-vali gorski vodniki iz vse Slovenije, posebne miličniške enote in pripadniki JLA. Reševaici so poročali, da je snežna gmota, ki je zgrmela s severnega pobočja Begunjščice debela kake štiri do pet metrov in da je trda kot beton, kar seveda bistveno otežkuje reševanje. Trenutno pogrešajo še tri zasute, seveda ni več upanja, da bi kateri od trojice še živel.
Siovenško prosvefno društvo .Košuta" Seie-Ko! vabi na fiimtko predstavo
..CVETJE V JESENi' ki bo v nedeijo 23. januarja 1977 ob 18. uri v ijudski šoii v Seiah-Kotu.
Ljubiteiji siovenske fiimske umetnosti prisrčno vabijeni)
Oz/Mr
Izraela.
Seveda se sekretariat prizadeva tudi za pospeševanje mladinskih kontaktov z drugimi avstrijskimi deželami. Na tiskovni konferenci je bilo tudi povedano, da bodo letos v Celovcu ustanovili podružnico Avstrijskega komiteja za študijsko izmenjavo (OKISTA).
Ker so vse te mladinske aktivitete povezane z velikimi finančnimi stroški, je še posebej razveseljivo, da so sredstva za mladinski referat spet zvišana. Od 880.000 šilingov bo 380 tisoč šilingov razdeljenih vsem 20 koroškim mladinskim organizacijam v obliki podpor.

..Svct ob Soči" v barvi in besedi
Na povabilo Siovenskega pianinskega društva v Ceiovcu je v petek 14. januarja ime! profesor Šumiak ii Maribora v dijaikem domu SŠD v Ceiovcu izredno zanimivo skioplično predavanje $ temo „Svet ob Soči". Predavateij Šumijak je pravi mojster barvne totogratije in besede, tako da je biio njegovo predavanje za nas vse, ki smo se ga udeiežiii, izreden užitek. Njemu gre veiika zasiuga, da so iepote sio-venskih gora prišie do izraza ne samo med domačim prebivaistvom marveč tudi v tujini. Tudi v Avstriji je imei že ceio vrsto predavanj, tako v Ceiovcu, Beijaku in ceio v Gradcu, kjer je v barvi in besedi vzbuja) zanimanje za iepe siovenske gore.
Vsi, ki smo se udeležili tega iz- so se v Trenti še bavili s proizvod-
redno uspelega predavanja, smo bili za uro in pol prestavljeni iz turobne vsakdanjosti v pokrajinsko čudoviti svet ob znani reki Soči, o katerem pomembni ljubitelji narave trdijo, da je najlepši košček sveta v Evropi, če ne celo na svetu. Občudovali smo predavateljevo Spretnost in zanos, kako nas je znal pritegniti, da smo kot začarani sledili izvajanjem in se seznanjali z zanimivostmi in posebnostmi po-soške pokrajine, katere biser je prelepa dolina Trenta. To ime je do-iina prejela pred več stoletji, ko
Onesnaženo Jadransko morje
Čfpr%t? se tokko govon m prše o varsfTK oko(;% in čeprav okkrsti grozijo kršitelje??: z t?isoki??:i Mz?:i??:i, se rra te??: področja se vedno mnogo greši. Tnko smo pred nedavnim doživeli, da je ne^i Sander v severnem Jadranskem morja neodgovorno spa-stii v morje okrog 300 ton mazata, ki je že ogrožaj zakodno okaio /stre. X sreči je zapikai močan veter, ki je to nevarno gmoto preasmerii na odprto morje, tako da je nevarnost onesnaženja istrske okate odvrnjena. Seveda sedaj grozi nevarnost, da nevarni „najftni otok", doig okrog 20 tn širok 3 km, ne pijaskne na nasprotno zakodno okaio Jadranskega morja in tako ogrozi taristične kraje iamošnje itaiijanske okaie.
7*o je največji primer onesnaženja Jadranskega morja. Okiasti okek so-scdnjik držav mrziično iščeta povzročitelja tega nevarnega onesnaženja. .Kakšne kodo še posiedice trenatno še ni mogoče agotoviti. Vsekakor drži, da odgovorni dejavniki za okra-nitev čistega morja, niso v zadostni meri pripravijeni proti takšnim nesrečam in da ko na tem področja treka napeti vse sije, saj so nevarnosti onesnaženja Jadranskega morja z naraščanjem piovnega prometa in tadi zaradi večje naseijenosti okaie vedno večje.
njo železa. Takrat so namreč rudarje naseliti iz Trienta iz Južne Tirolske in zaradi tega se je udomačil naziv za prebivalce zgornjega Posočja — Trentarji.
Čudoviti barvni motivi so nas vodili iz zgornje savske doline, začeto od izvira Save (Dolinka) preko sedla Vršiča v — svet ob Soči. Z užitkom smo spremljali .bistro hči planin" Sočo od njenega izvira v Trenti pa do izliva v Jadransko morje v Italiji. V začetku bistri potoček, ki prijetno žubori po skalovju, se s časom spremeni v mogočen potok, ki si divje utira pot skozi skalnate sklade in v njih tvori prave ozke kanjone, ki dosežejo tudi do sto metrov globine. Potem se Soča umiri in kot mirna reka teče skozi rodovitno ravnino in se končno v več rokavih izliva v Jadransko morje, kar je posebnost te reke, kajti vse ostale slovenske reke končajo svojo pot v Črnem morju.
Na tej dolgi poti bistre Soče, ki jo je z veliko ljubeznijo opeval goriški slavček Simon Gregorčič, smo si ogledali čudežni gorski svet, ki se dviga nad Sočo — ponosni Jalovec ter druge markantne vrhove kot so Razor, Mangart, Bavški Grintovec, Prisojnik in tako dalje. Med številnimi zanimivostmi smo videli tudi mogočni slap Boka, ki pada preko 105 m visoke stene v globino, slikoviti kraj Kobarid v ozadju s Krnom in z značilnimi pri-
morskimi hišami, vinorodno pokrajino na Goriškem in italijansko ravnino, kjer uspeva žito. In ker so v Posočju delovali tudi pomembni možje, jim je tamošnje prebivalstvo postavilo iz hvaležnosti spomenike — tako pesniku Simonu Gregorčiču, prvemu alpinistu Valentinu Staniču, raziskovalcu Julijskih Alp gorskemu pisatelju Juliju Kugyju in tudi še drugim. Vse to smo imeli priložnost videti v lepih barvnih slikah.
Na koncu predavanja so bila izvajanja profesorja Šumtjaka nagrajena z navdušenim aplavzom. Tovariš Jozej Miklavčič, starosta slovenskih planincev na Koroškem, se mu je s solzami v očeh zahvalil za čudovito uspeli večer in hkrati izrazil željo, da bi naša mladina pokazala več zanimanja za lepo in zdravju koristno planinsko udejstvovanje.
Vascit pr Zi!e v TV LjuMjana
Ljubljanska, televizija bo v torek 25. januarja v okviru oddaje „Glas-beni magazin" posredovala pomembni glasbeno plesni dogodek — uprizoritev ziljske svatbe. Prispevek je pripravila Jasna Novak-Nemčeva v realizaciji Igorja Koširja. Ziljska svatba „Vascit pr Žile" je bila prvič izvedena 12. decembra minulega leta v Št. Jakobu v Rožu (o prireditvi smo poročali). Poleg mešanega zbora SPD „Rož" iz Št. Jakoba v R. nastopa v uprizoritvi Ziljske svatbe tudi Akademska folklorna skupina France Marolt iz Ljubljane. Kdor še ni videl te uprizoritve, ima sedaj priložnost ogledati si jo v televiziji.
Siovensko prosvetno društvo .Edinost operno predstavo
v Piiberku vabi na
ki bo v nedeijo 23. januarja 1977 ob H. uri v dvorani pri Schwarziu v Piiberku.
Nastopat) bodo čiani Ljubijanske opere z Ladkom Korošcem na čeiu. Ker je predstava zaradi boiezn) v ansambiu novembra mi-nuiega ieta odpadia, so vstopnice, ki so biie kupijene za takratno predstavo, veijavne za nedeijsko predstavo.
Ljubiteiji operne umetnosti prav prisrčno vabtjeni!
Odbor
Stovenski strokovnjaki posredujejo svoje izkušnje odgovornim za obnovo
Furianije
Oš* ia?:sko(et?:ik asoJepot?:ik po- tot/e injiciranja ir: povezova?:ja, nte-
tres?:ik sa?:kik v Be?:ečiji ir: 5iover:iji, ki so nenehno kar več mesecev pretresli oke owe-?:jer:i področji, je kito storjene toiiko škode — tako Mtdterid/ne kakor tadi v okiiki čioveškik žrtev — dd tegd strdšnegd dogdjdnjd ne ko mogoče rrikdar več izkrisati iz zgodovine in spontind.
Kijak potresnentM razdejarrja v Sioveniji, kjer je Mo v Posočja po-poinomd arričerrik Mr več vdsi, so .Slovenci rddi priskočili nd pomoč ogroženint sosedom v /tali ji, konkretno v .Beneški SJoveniji in s tem pokazati, dd so dokri sosedje in dd so Besede o dokrem sosedstva dejansko iskrene. Kakor je znano je kilo v JagosJaviji že mnogo potresov — v Skopja, Banja Laki, na Kozjanskem, Notranjskem in še dragod. Pri vsek tek razdejanjik je kdo seveda treka kitro oknoviti poškodovana in porašena poslopja. Razamtjivo je, da imajo Jagoslovani na tem področja velike izkašnje, ki so jik seveda prenesli tadi na lanskoletno potresno področje, tako tadi na ozemlje sosednje /talije. S tem v zvezi naj omenimo, da je poleg visokega strokovnega znanja z najkolj prepričljivo govorico .spregovorila" prav tista po prvem potresa v meseca maja oknov-Ijena zgradka, ki je aspešno prestala izredno močni septemkrski potres. O tem primera je poročal tadi italijanski tisk in tako opozoril javnost in pristojne okiasti o izkašnjak sloven-skik gradkenikov pri odpravljanja posledic potresa na kišak. Prav to pa je kil povod, da je italijanska astanova Center za aporako raziskav in dokamentacijo (CRADJ v Vidma (Ndine) dala pokado za organizacijo strokovnega seminarja s slovenskimi gradkenimi strokovnjaki, ki je trenatno že v polnem teka (od /7. ja-naarjaj in se ko končal jatri. Kraj seminarja je v indastrijskem zavoda A/alignani v Vidma. Na programa le več strokovnik predavanj s temami o „značiinostik potresa", o „pos!edi-cak potresa na zgradkak", o .odpornosti zgradk pred potresi", o .inji-ciranja cementne mase v zrakljano okzidje ter o njegovem povezovanja z jeklenimi žicami". Predavatelji so inženirji Rikarič, 7*omaževič, Terčelj, Tarnšek, Umek in Vagrinec. Jatri zadnji dan se kodo slovenski strokovnjaki posvetili izkljačno samo praktičnema prikazovanja me-
tode, ki so jo s pridom aporakljali na potresnik področjik v Jagosla-viji in jo tako prenesli tadi v Beneško slovenijo.
Za seminar vlada v Parlaniji veliko zanimanje, to predvsem doka-zaje izredno močen okisk. Vsi navzoči so seveda zainteresirani, da ki kili čim kolj seznanjeni s slovenskimi iz-kašnjami pri odpravljanja posledic potresa na zgradkak in jik aporakili pri svojem dela.
Uspelo gostovanje na Dolenjskem
V	nedeljo 9. januarja so v Sodražici na Dolenjskem goslovati pevci Slovenskega prosvetnega društva .Rož" iz Št. Jakoba v Rožu pod vodstvom Lajka Milisavljeviča. Mešani zbor je zapel več koroških narodnih pesmi, med njimi večinoma rožanske. Lepa slovenska koroška pesem je v popolnoma zasedeni dvorani žela navdušen aplavz.
V	odmoru je predsednik DSKPA prot. Janko Messner prebral svojo duhovito humoresko .Buteljni si odrežejo nosove". Pisatlej Messner je ob tej priložnosti tudi odgovarjal na vprašanja o položaju naše narodne skupnosti na Koroškem. Po koncertu je bilo tovariško srečanje s predstavniki krajevne skupnosti Sodražica, kjer je prišla do izraza želja po tesnejšem sodelovanju s koroškimi Slovenci. In tako so se že domenili, da bo prihodnje srečanje na Koroškem in da bo šel tja gostovat oktet Dolina iz Sodražice, ki prav tako ljubi slovensko ljudsko pesem.
Maturantje Zvezne gimnazije za Siovence v Ceiovcu vabijo na
GiMNAZtJSK! PLES
ki bo v četrtek 3. februarja 1977 s pričetkom ob 20. uri v ceiovški Deiavski zbornici, tgraia bosta ansambia
.Fantje treh dotin" in .Katarinski fantje"
Prisrčno vabijeni!
Maturantje
IVANCANKAR	2
H!ŠA MARiJE POMOČNtCE
Mati je zajokala. Bila je že pri durih in se je vrnila, pokleknila je k nizki postelji in je jokala. Tudi Malči je imela vlažne oči, ali obraz ji je bil miren in ni se ozrla na mater; život jo je bolel od dolge poti, čutila je, da se odpira rana na nogi; tudi žejna je bila, ali ni si upala prositi vode. Sitno ji je bilo, da mati joka, sram jo je bilo, ker so gledali nanjo, 'ali tudi nji sami so silile solze v oči, dasi ni vedela zakaj in dasi ni marala jokati.
Mati je vstala, poljubila jo je na obraz; Malči je zazeblo na licih od materinih solza, spreletelo jo je in vzdignila je roko, da bi se dotaknila materinega obraza, ki je bil gorak in ves moker. Videla je od blizu ta obraz in zdelo se ji je, kakor da ga še nikoli prej ni videla; širok je bil, rdeč in spačen od joka, oči so bile prestrašene, velike, motne od solza in ustnice so se tresle.
Sestra Cecilija je spremila mater do duri.
.Nikoli več ne pride odtod!" je rekla mati in je pogledala sestro s čudnimi, otroškimi, prosečimi očmi.
.Kakor je božja volja," je odgovorila sestra Cecilija mirno. Duri so se zaprle in koraki so odhajali po mostovžu ...
Sestra se je vrnila, prinesla je kruha s surovim maslom in kozarec vina, mešanega z vodo.
.Pij in jej, Malči, nato se preoblečeš."
Malči je popila vino, nato je slekla vso obleko do srajce j in je oblekla redeče karirano krilo, šito scela, kakor pri malih atrocih, in čez krilo modro progast predpasnik s pasom tn naramnicami. Sedela je na postelji in je gledala po sobi. { Samo še časih je smuknit k nji radoveden, hudomušen, skoro hudoben pogled, ali že so se bile navadile nanjo, spet se je ! oglasil smeh, krik, črvljajoči, veseli glasovi so se podili vse-Itrižem.
Hipoma se je ozrl širok, rdeč, razposajen obraz naravnost ! v Malči.	;
„Pa ne misli, da boš imela vina, kadar se ti bo hotelo!"
Malči se je prestrašila. Tista, ki jo je ogovorila z rezkim glasom, je sedela na nizkem stolčku, z rokama se je opirala ob slonice, kakor jih imajo bogati fotelji; zibala je stolček od leve na desno, zelo močno in zelo hitro, ter se je tako pomikala naprej, ne da bi se doteknila tal z bolnimi nogami, ki so tičale v težkih copatah. Bližala se je postelji in Malči se je bala, prijela se je za odejo z obema rokama in se je naslonila na vzglavnik.
.Kaj se me bojiš? Čakaj, odgriznem ti nos!"
Smeh je buknil po sobi.
.Pusti jo no, Lojzka!" se je oglasil od duri tenak, majhen glas, kakor da bi bila zaklicala prav nežna punčka iz cunj.
Od postelje, ki je stala tik duri, se je spustila tenka, tenčkena postavica; obraz je bil droben, majhne črne oči so mežikale, skuštrani lasje so zakrivali čelo, nosek je bil malo privihan.
„No, pusti jo, Lojzka!"
Spustila se je od postelje in Malči si je mislita: glej, zdaj bo padla! Samo po eni nogi se je bližala, druga, v veliki črni copati, je visela čudno sključena in je segala tenki zdravi nogi komaj do gležnja. In noga ni skakala, temveč drsala je tiho, čudovito hitro, sukala se na levo in na desno, život pa je bil miren, malo sključen — kakor da bi plava! majhen angel po sobi.
To je bila Rezika, tretja Rezika, zakaj bilo jih je še dvoje; služila je vsem, nosila jim je na postelje kavo in juho in je pletla zjutraj lase neokretni Francki. Njen obraz je bit samo tedaj prepaden in bled, kadar so jo dražile: .Rezika, mati pride pdte!" Tedaj se je skrila v kot in je gledala izza posteljnjaka s prestrašenimi očmi.. .
Prišla je k postelji in se je naslonila s komolci na blazino.
.Kako ti je ime, ti?"
.Malči!"
Vse ostale so utihnile in so poslušale. Sedele so sredi
sobe okrog nizke mize, vse pokrite s knjigami, podobami pisanimi igračami, pletivom, nogavicami in ostanki kruha, kolača, olupki pomaranč in jabolk.
Od zadnje postelje, v mračnem kotu se je oglasil globok, zategnjen glas.
.Samo eno Malči smo šele imele. Pred tremi leti je umrla, tukaj je ležala poleg mene. Ponoči je umrla, kričala je . . . oh . . . Rezika, daj mi vode, ne morem tja z roko."
Nekoliko se je vzdignila kuštrava glava iz blazine. Rumen obraz, nos kakor nož, oči žareče, črni lasje; iztegnila se je roka, koščena, tenka kakor klina. Pomočila je ustnice, glava je legla počasi na blazino in oči so se spet zatisnile.
Izpraševale so Malči, toda ni odgovarjala veliko; sedela je trdno pokonci, obrvi strnjene, oči pazljive, srepe, drobne pesti zakopane v odejo — kakor da bi gledala v oči trinaj-sterim sovražnikom . ..
Mrak je legel, samo še visoko ob stropu so sc svetili rdeči žarki. Sestra Cecelija je odprla duri.
.Večerja!"
Sklenile so se roke, kričeč glas se je vzdignil iz gruče in za njim so se oglasili mrmrajoči, zategnjeni glasovi. Obrazi so bili mirni, resni, bogve kam so gledale oči, tihe, široko odprte. Večerna molitev je bila hitro pri kraju — in kakor tre-notna senca je izginil iz obrazov resni mir brez sledu, ustnice so se smejale prešerno, oči so gledale živahno in razposajeno.
Malči je držala v naročju skledico juhe.
.Ali je juha dobra?" jo je vprašala Lojzka in se je smejala z rdečimi, debelimi ustnicami, da so se svetili široko beli zamorski zobje.
.Dobra," je odgovorila Malči in je srebala počasi, malo boječe, kakor ob tuji mizi.
Lojzka je dala svojo skledico Reziki in Rezika je izlila juho v posodo, kjer je bila umazana umivalna voda.
„Ti nedolžni otrok ti!" je vzdihnila Lojzka. „Če bi ji dali pomije, pa bi jih pita!"	^
Oglasila se je Tina, najstarejša, ki je imela že štirinajst let. Krepka je bila, obraz ji je bil zdrav in rdeč, nekoliko
Lacm ptički
Zima je bila tako huda, da so voikovi tulih od mraza in stradeža, snega pa toliko, da so se drevesa lomila. Pa še vojna povrhu. Kadar pa je vojna in je še huda zima, je hudo na svetu. Tako hudo, da se človek nerad spomni na tisto, kar je moral človek prestati.
Kar zamislite si: vojna je, nekje pokajo puške, ljudje mrjo od krvavih ran, mraz je, da te zebe do kosti, tamle pod gozdom pa je požgana vas. Mrtva vas. Vse hiše so eno samo žalostno pogorišče. Živega človeka ni nikjer, niti psa ni, da bi zalajal, vse pa je pokrito z debelim snegom. Prazna okna požganih hiš strme vate kakor pošasti, ti pa ne moreš nikamor, da bi se pogrel. Ljudi je sovražnik odgnal v pregnanstvo .. . Oh, mrtva vas.
In nekoč v tistih časih, ko je bila vojna,
UGANKE
Smešen debelušen mož ptičk ne mara niti rož; ko posije sonce vroče, kar do smrti se razjoče.
(=<ozeus)
Z grdo nikoii ni, s „t" imam ga jaz in ti; z „ž " ga pa čebeia rabi, da ostro je, ne pozabi.
(o)ez 'oje; ode*j)
Z neba ptički ietajo, kakor puhek mehki so, deca brž jih poiovi, v trdo žogo spremeni.
nekaj suhega mesa. Ko sem tako previdno ogledoval vse te žalostne ruševine, so me nenadoma pričeli obletavati ptički: siničke, strnadi vrabci, in drobne taščice. In začuda — prav nič se me niso bali. Kar obstal sem in sem jih gledal in nekam laže mi je bilo pri srcu. Torej nisem sam! In kot so prileteli, tako so odleteli. In ko sem gledal za njimi, sem videl, kako so zleteli proti zadnji hiši v požgani vasi in nenadoma izginili, kot da so se vdrli v zemljo. Previdno sem pogledal okoli sebe. Toda že spet so bili vsi okoli mene. Ko sem stegnil roko, da bi si popravil puško, so se ustrašili in spet sfrknili proti zadnji hiši. Zdaj pa sem videl, da so vsi sfrfotali skozi prazno okno v požgano hišo. Ta hiša je imela še delček strehe nad sabo, in ko sem od začudenja tako strmel v tisto hišo, sem zagledal majcen modrikast dim, ki se je dvigal skozi streho. Kjer pa je dim, je ogenj, so ljudje!
Srce me je pognalo proti požgani hiši. Previdno sem si ogledoval, in ko sem se približal hiši na deset korakov, so spet prhnili ptički skozi okno. Planil sem skozi porušena vrata v izbo in obstal kakor okamenel. V kotu sem na kupu slame zagledal otroka, starega kakšnih deset let. Ves je bil zavit v na pol ožgane cunje, le glavica mu je gledala iz cunj in ta glavica, ki jo je bila sama kost in koža, je zaječala:
„Tovariš, ali imaš kaj drobtinic za moje ptičke?"
Ostrmel sem in silna bolečina me je zgrabila za srce. Kaj pa ta otrok v tej strašni žalostni samoti. . .? Sedel sem k njemu na slamo, ga dvignil k sebi in ga hlastno vprašal:
„Kaj počneš tu? Lačen si, kajne?"
Fantek pa se je stisnil k meni, zahlipal, me pobožal in zašepetal:
„Daj drobtine in bodi čisto pri miru! Ne gani se!"
Vzel sem iz torbe kepo kruha. Fantek je naglo zdrobil košček kruha v drobtine in jih nasul po izbi. S prstom na ustih mi je dal znak, naj mirujem. In ko sem tako strmel v to uganko, ki se je tresla od mraza in lakote, so spet prhnili ptički skozi okno v izbo. Pognali so se na drobtinice. In ko je fantek stegnil roko, v kateri je imel polno pest drobtinic, so se ptički obesili na fantkovo roko in kljuvali drobtinice, da je bilo veselje. Kar strmel sem. In potlej, ko so se ptički najedli, je vzel tudi fantek kruh in meso in ga pojedel, kot bi mignil. In ko je tako jedel in se tako razgalil iz cunj, sem videl, da je revček ves krastav in suh kot trska. In potlej mi je razodel, kaj je z njim:
„Vse so požgali. Očeta so ubili, soseda so ubili, vse drugo so odgnali. Skrit sem bil v svinjaku, pa sem ostal tu. Zima je prišla, lakota. Ptički so bili edina druščina. Pa tudi za ptičke mi je zmanjkalo in bal sem se, da me bodo zapustili. Nogo imam zlomljeno pa ne morem nikamor. Ti si prvi tovariš, ki je zašel semkaj ..."
Oh ti moja uboga sirota. Povezal sem ga v vse cunje, kar jih je bilo v izbi, naložil sem si ga na rame in ga odnesel. In ves čas so prhutali ptički za nama, fantek pa jim je metal drobtinice. Jokal se je in smejal se je.
V partizanski bolnici so mu kmalu pozdravili nogo in potlej je postal fantek partizanski kurir. In šc danes ima nad vse rad ptičke. In pravi: „Če bi ne bilo ptičkov, bi umrl od žalosti in samote."
Tone $eh%ar
snežnnhe
Tddi snežinke hodijo v šolo, v grndn ^rista/nen?, o^/a^M večerne??? zbirajo se vsa^ dan.
I/čifa j?J? Zi?na in Veter ledeni:
Kdaj j?odo na ze?nijo ieteie,
^a^o se j?odo v zra^a vrtele,
^je naj katera snežinka pristane,
^aj za popotnico s sa^o naj vza?ne.
Pravkar ji?n Žitna je toie dejaia:
„Danes pričnite, neatradno snežite, da na zetn/ji čirnveč snega, a med potjo ne klepetajte, preveč ne norite in se ne igrajte, ker čakajo vas nestrpno neagnani otroci zemlje."
A vi, otroci,
mi sporočite takoj,
morda še nocoj,
če snežinke so v reda pristale,
če želite še večje in lepše kristale,
takoie napiše naj vsak;
Tetki Zimi,
Tri 5edmik snežinkak,
Večerni okiak.
(oda?) — a^uizaug)
Vidiš me, ko sonce sije, ni me, ko obiak ga krije; kratka ko poidan zvoni, doiga sem, ko se mrači.
(oauas)
sem moral skozi tako vas. Sam sem bil. Nekje zgoraj na planini so tulili volkovi in zato sem imel puško vedno pripravljeno na strel. Pred kratkim so blizu tod volkovi napadli partizanskega kurirja, ga raztrgali in tudi požrli. Ko sem stopil med prve požgane hiše, me je kar streslo od groze. Občutil sem, da strme vame prazna okna, kakor da bi me prosila pomoči. Nobene gazi ni bilo nikjer, nobenega glasu. Tišina tolikšna, da bi jo kar prijel. Bil sem utrujen od gazenja po debelem snegu in rad bi se odpočil in malo pokrepčal. V nahrbtniku sem imel precejšen kos kruha in tudi
Nekoč je živet posloven in lep kratj. Bi) je lo sptoh najtepši kralj, kar jih je kdaj bito, kralj vseh kraljev. Oblačil se je tako lepo, da so se vse dvorne dame in kuharice in sobarice zaljubile vanj. Lepi kralj pa je ime) najraje samega sebe. Zato je bil strašno jezen, ker ga je nenehoma spremljala njegova lastna grbasta senca.
.Tako lep sem," je govoril suhljatemu tajniku, „pa imam tako grdo senco. Tu bo treba nekaj storiti!" In je dal prebičati svojo senco — senca pa nič, še zmenita se se ni za udarce!
Potem je postavni kralj sklica! najpametnejše ministre in govorili so nekaj dni in noči nepre-
trgoma, pa brez uspeha. Kralj je postaja) vse bolj jezen na svojo senco. „Tako lep kralj sem, da mu ni para, pa da bi me kazila navadna senca, ki se mota vedno pri tleh okrog mene? To pa ne!" Ukazal je dvorjanom, da
ulovijo njegovo senco. Vsi so poskušali, plazili so se za kraljem, a so vendar ostali samo v njegovi grbasti senci.
,Ne, tega ne bom in ne bom dovolil. Mojo senco, ki se plazi po tleh, moramo enkrat za vse-
lej odpraviti!" se je hudil. Razpisal je visoko nagrado tistemu, ki bi mu odvzel senco.
Prihajali so kraljeviči, vitezi, junaki, pa nič niso mogli. Senca se je vedno držala kralja. Veseli dvorni norček se je edini spom-
nil, kaj mora storiti. Kupil je močno luč, in razsvetil senco, da se je zgubila. Seveda je dobil visoko nagrado.
In lepi, postavni kralj je še bolj bleščal v luči, kar svetil se je. Tako se je spremenil, da ga
nihče več ni spoznal. Samo dvorni norček — ta je nosil nenehoma za kraljem močno luč — je vedel, da hodi za njim. Vse druge dvorjane so oči preveč pekle od svetlobe.
Preteklo je mnogo let in lepi kralj je ostarel. Ukazal je dvornemu norcu, naj mu ne sveti več za hrbtom. In spet se je vrnila njegova grbasta senca. Včasih,, ko je sedet na popoldanskem soncu, jo je pobožal in si rekel: „Brez mene tudi plazeče sence ne bi bilo." Bil je to poslej moder in dober kralj, ker se je spametoval. Ampak dvorjani so se dostikrat klanjali tudi njegovi senci. In se klanjajo še danes, če niso umrli.
Kraševa senca

grob, oči so gledale resno, materinsko. Močne, mesnate roke so se opirale ob stol; hodila je drugače kakor Lojzka: zibala se je s stolom in z vsem životom naprej in nazaj, ne od desne na levo in opirala se je z eno nogo; tako je ropotala bolj ter se premikala bolj počasi. Noge so ji bile tenke, kakor noge dveletnega otroka, in so se skrivale pod krilom.
.Jej juho, Malči! Juha je dobra, samo Lojzka je hudobna ... Ti, še juhe ne boš imela; le glej!"
Obraz Lojzke je bil hipoma resen; pogledala je začudeno in je umolknila; sedela je tiho ob oknu, dokler niso prižgali luči; njene ustnice so bile polodprte, zlovoljne in otožne.
Prišla je sestra Cecilija in je prižgala plinovo luč, ki je visela od stropa. Žareča bela svetloba se je razlila po sobi.
Slačile so se in so se napravljale spat. Stoli so ropotali, časih je vzkriknilo — ponesrečilo se je kateri in padla je, ko se je slačila; samo strah je bil, smejala se je sama in vse so se smejali. Postelje so šumele, govorjenje je polagoma utihnilo, smejale so se pritajeno, sunkoma, samo šepetate so še.
Sestra Cecilija je stala sredi sobe.
.Kje je Tončka? Tončka!"
Glave so se vzdignile v posteljah.
.Tončka!"
Ob oknu, skrita za zagrinjalom, je stala Tončka. S počasnimi, nerodnimi rokami je odgrnila zagrinjalo, prišla je, glavo sklonjeno, obe roki nalahno iztegnjeni, obraz smehljajoč, miren, brez strahu. Oči, lepe, črne, so gledale nestalno, brezizrazno. Tončka je bila slepa.
.Kje si bila, Tončka?"
„Ob oknu, sestra Cecilija."
Tončka je stala ob oknu uro za uro, kadar je bil lep večer in je gledala z velikim, brezizraznimi očmi, s smehljajočim, mirnim obrazom. Vztrepetala so ji lica, kadar jo je pobožal sončni žarek.
.Kaj si videla zunaj, Tončka?" jo je vprašala Lojzka.
Tončka ni odgovorila; slačila se je počasi in se je smehljala, kakor da je bila doživela nekaj čudovitega, ljudem nerazumljivega.
.Ali ne veš, da imamo spet novo? Malči ji je ime."
Kakor da bi ji bile roke obrnile glavo, se je ozrla Tončka naravnost k postelji, kjer je ležala Malči.
.Dober večer, Malči!" se je nasmehljala Tončka. Malči se je komaj ozrla; trudne so ji bile oči in vsa je bila trudna; dan je bil nemiren in dolg, kakor takrat, ko se je vozila po železnici od jutra do noči.
.Tiho, otroci! Molite in zaspite! Sveti angel varuh z vami!"
Sestra Cecilija je ugasnila luč. Glasu ni bilo več od nikoder. Zašepetalo je še kdaj nalahko, kakor da bi podrsala dlan po šumeči odeji.
Malči ni spala. Mraz ji je bilo v novi postelji, bolela jo je glava in tudi rana na nogi jo je skelela; zarezalo je časih, da bi zavpila, zavzdihnila, ali ni si upala. Tresla se je, odela se je do ust in je sklenila roke pod srajco na prsih.
Kakor je bolečina malo odnehala, so prihajale čudne, žalostne misli. Tiho je bilo, tiha bela svetloba je svetila skozi visoka okna. Nikjer ni bilo lune, ali košček neba, ki se je svetlikal nad črnimi strehami, je bil ves bel in bleščeč od gosto nasutih zvezd.
Z obema rokama je tiščala odejo k sebi; strah jo je bilo. Zgenilo se je časih tu, tam, zašumela je blazina, zavzdihnilo je, zaječalo.
Malči je bila sama, izgubila se je bila, sama kakor ponoči sredi gozda. Če bi poklicala mater, bi je ne slišala, nihče na svetu bi je ne slišal ... Začela je moliti, ali besede so ji nenadoma pošle, težko, mučno ihtenje se je vzdignilo iz prsi, ustnice so trepetale in se nategale, zaskelelo jo je v očeh. Spomnila se je bila na malega brata, ki leži doma, napol razodet, ustna odprta, lica rdeča in potna. Na mater se je spomnila, ki sedi za mizo, pred svetilko, in šiva; globoko kloni glava, obraz je svetel in rdeč od luči. Zasmilili so se ji vsi, tudi kanarček se ji je zasmilil, ki je sedel tam v kletki čisto zgoraj, glavico v perju, kakor lepa rumena kepa. . . Izpregovoriti je hotela, toda ozrla se je, — tišina vsenaokoli, bele stene, visoka, neprijazna okna, Bog vedi, samoten črn gozd.
Poljubila je svetinjico, zatisnila je oči.
.Sveti angel varuh moj--------"
Ali odeja se je stresala sunkoma, po licih dol so ji tekle solze, ni se mogla braniti, ihtenje se je oglasilo po sobi. Obrnila je glavo in je pritisnila usta na vzglavje.
Od drugega okna je zašumelo, Tončka se je bila vzdignila v postelji in je poslušala s sklonjeniu životom. Vstala je. šla je počasi po sobi, v beli srajci do kolen, roke iztegnjene, glavo sklonjeno, oči široko odprte. Prišla je k postelji, tipala je z roko po blazini, po odeji, doteknila se je Malčinih las.
.Malči, ali ne spiš?"
Malči se je ozrla, od okna je padala svetloba na droben, smehljajoči obraz. Tončka jo je božala po laseh, po čelu, pa mokrem obrazu.
.Nič ne jokaj, Malči!"
In hotela ji je povedati nekaj lepega in veselega.
.Nič ne jokaj, — jutri bo nedelja ..."
Malči se je nasmehljala sama — jutri bo nedelja. Komaj še se je malo ozrla, spreletelo jo je toplo in trudno, oči so se zatisnile ... In precej se ji je sanjalo nekaj zelo čudnega: tam se je širil travnik, do kolen je segala zelena trava in rdeče in rumene cvetice so se klanjale. Sonce je sijalo in Malči se je igrala z veliko rdečo žogo; lahko kakor perotnice so ja nosile noge.
II
Nedeljsko so bile oblečene, počesane, pisane pentlje sa imele v kitah. Skoro vse so sedele okoli mize, samo tri, štiri so ležale. Bilo je že blizu dveh, čakale so gostov.
Tončka je slonela ob oknu. Obrnila se je proti sobi, obraz ji je bil svetel in rdeč, kakor da bi bili ostali sončni žarki na njem.
.Sonce sije; ne bo jih veliko."
.Kaj mislite, ali pride grofica?" je vprašala Lojzka s: hudobnim nasmehom in vse so se zasmejale na glas.
.Malči, le pripravi predpasnik, kadar pride grofica! BoŠ videla — lji-ibo djč-ete!"
(Dd/je f prigod??ji LfuiiAh)
Pravice manjšin in popis posebne vrste v Avstriji
14. novembra 1976 sov repubtiki Avstriji opraviti popis posebne vrste na pod!agi nove!e k zveinemu zakonu o popisu pre-biva!stva v zvezi z zakonom o narodnih skupinah, ki predvideva dotočen odstotek manjšinskega prebivaistva za uživanje
Oba zakonska predpisa sta bita sprejeta proti votji stovenske in hrvaške manjšine v Avstriji, ki sta zahtevati cetovito in nepogojno izpotnitev manjšinske zaščite po avstrijski državni pogodbi — ztasti po njenem 7. čt. Zato sta skteniti popis posebne vrste bojkotirati.
Tudi 3ugostavija je kot matična država stovenske in hrvaške manjšine ter kot podpisnica avstrijske državne pogodbe večkrat odtočno protestirata proti kršitvam avstrijske državne pogodbe in čt. 7 ter proti nameravanemu popisu. Zadnja nota nosi datum 11. nov. 1976 (g!. Deto H. nov. 1976). Statišče 3ugos!avije o teh vprašanjih pa je žeto tepo podat tudi čtan predsedstva SFR3 in bivši vodja jugosto-vanske vtadne detegacije pri pripravah avstrijske državne pogodbe Edvard Kar-detj dne IS. nov. 1976 v intervjuju z urednikom dunajske revije ..Profit" dr. Robertom Buchacherjem (g!. Deto 25. nov. 1976, str. 4. 5).
Ogtejmo si nekaj novejših mednarodnopravnih aspektov tega perečega vprašanja.
Avstrijski uradni predstavniki poudarjajo v svojih izjavah — najnovejši je nastop Georga Weisa v S. odboru generat-ne skupščine OZN dne 10. nov. 1976 ob razpravi o poročitu odbora za odpravo rasne diskriminacije — med drugim na-stednje trditve in argumente: Avstrija si-<er priznava, da jo zavezuje čt. 7 avstrijske državne pogodbe, toda svoje obveznosti do manjšin je — razen topografskih napisov — že izpotnita in četo več, saj x novim zakonom nudi večjo manjšinsko zaščito npr. tudi finančno podporo in so cietovanje manjšinskih predstavnikov v posvetovatnih tetesih — sosvetih. Datje, v Avstriji so po trditvah avstrijskih predstavnikov te jezikovne manjšine. Statistično popisovanje o demografskem sestavu države pa je po avstrijskem mne nju suverena pravica vsake države in nikakor ni prepovedana po avstrijski državni pogodbi. Čten 7 avstrijske državne pogodbe je nejasen in je izraz ..mešano prebivatstvo" iz avstrijske državne pogodbe skrajno neprimeren; kajti to tahko pomeni po besedah avstrijskega predstavnika v 5. odboru generatne skupščine OZN karkoti od SO °/. prebivatstva na določenem območju vse do manj kot 1 %. Opozarjajo, da gre za tajno in zaupno popisovanje materinega jezika v vsej Avstriji, kar se nanaša samo na nemščino, hrvaščino, stovenščino in madžarščino — ž eno samo dodatno kategorijo —- drugi jezik.
Res težko bi bito Avstriji, niti formatno ne priznati avstrijske državne pogodbe, *i je tudi formatnopravni temetj njeno neodvisnosti in garant njene trajne nevtrat-nosti. Toda Avstrija žeti očitno obiti njene manjšinske dotočbe, tako kot je obšta in !zigra!a njene dotočbe o ..denacifikaciji" in odpravi vseh korenin nacizma. Gtede manjšin poskuša, na isti način kot smo videti pri denacifikaciji, s trditvijo, da so manjšinske dotočbe že izpotnjene in da Jih nudi četo več; zato naj bi bi! potreben zakon o narodnih skupinah. Dosedanje izkušnje pa so pokazate, da so vsi dostoj sprejeti avstrijski zvezni zakoni na manjšinskem področju omejevati manjšinsko pravice v primerjavi s 7. čtenom avstrijsko državne pogodbe.
Tako je bito z zakonom o šotstvu ii teta 1959 na Koroškem močno skrčeno dvojezično šotstvo in otežen pouk v materinščini z uvodbo vsakototnega prijavtjanja h stovonskemu pouku ob istočasni ostri sovražni agitaciji Heimatdionsta.
Na področju sodstva je zakon iz teta 1959 dogradira! stovonski jezik z uradnega na pomožni jezik, razon toga pa je močno zmanjšat štovito sodnih okrajev, pri katerih so tahko uporabtja stovenšči-na, od dotodanjih devet na zgotj tri sod Tte okraje (Borovtje, Ptiberk in Zetozna Mapta).
Pa tudi zakon o dvojezičnih napisih iz !eta 1972, hi niti ni na ustrozon način uredit vprašanjo dvojezičnih napisov, Avstrija ni uvotjavita zaradi dajanja in pogromov nemških nacionalističnih in neota
štsttčnihsitnaKorošhom, hisovonita-
mi noči pod varstvom poticijo podrti vse dvojezično napise.
Pripomniti vetja, da pravica uporabe stovenščino v javni upravi ni bita nikdar v praksi urosničona, saj o tem obstaja te nokaj internih okrožnic, ki so malo znane in ki niso bito uradno nikdar objavtjone.
Neuresničen jo tudi 4. odstavok 7. čte-na, ki zagotavtja pripadnikom stovenske in hrvaško manjšino onakopravno udeloz-bo v kutturnih, upravnih in sodnih ustano vah in organih.
Avstrija pa tudi no izvaja 5. odst. čl 7, na kar so bomo povrniti kasnejo.
Najnovojši zakon o narodnih skupinah, ki jo zadnji v tej verigi notranjopravnih predpisov, s katerimi so Avstrija psod svetom postavtja kot ona redkih in vior nth dožot, ki uroja z zakoni manjšinsko varstvo, jo kutminacija v dogrosiji monj šinskoga varstva Stovoncov in Hrvatov na
Koroškem in Gradiščanskem. Podrobno ga je anatizira! prof. dr. 3. Pteterski v svoji razpravi ..Ob dveh avstrijskih zakonskih predtogih", Sodobna vprašanja stovenske in hrvaške manjšine v Avstriji, Ljubtjana, 1976. Zeto upravičeno je v svojem motu ob začetku in sktepu razprave zapisa! na-stednje:	..Devetintrideset novih paragra-
fov izničuje pet kratkih in jasnih odstavkov 7. čtena pogodbe o Avstriji in zasip-tje dejstvo, da Avstrija teh svojih jasnih obveznosti vseh 21 tet, kar vetjajo, ni iz-potnjevata, temveč da je, nasprotno, sistematično izpodkopavata obstoječe pozicije manjšin, ki jih 7. čten ščiti." Gtede na to, da je prof. Pteterski že podrobno anatizira! zakon o narodnih skupinah, naj tu omenimo te, da ta zakon sptoh ne omenja avstrijske državne pogodbe in Slovencev ter Hrvatov; nasprotno pa postavitev dvojezičnih napisov pogojuje s ..pribtižno eno četrtino" manjšinskega prebivatstva, s čimer povezuje zakon o popisu posebno vrste z zakonom o narodnih skupinah.
Gtede finančne podpore je treba reči, da ne bi smeto iti za novost, kot pravico; novost bi bita te, če bi se ta pravica uresničita. Ta dotžnost Avstrije izhaja že iz č). 7 avstrijske državne pogodbe in čtena 68 St. Germainske mirovne pogodbe. Avstrijska državna pogodba, ki je sicer v odnosu do St. Germainske mirovne po-
godbe tez speciatis in tez posterior, je oz novo uredita manjšinsko vprašanje. Vendarte pa vetjajo dotočita St. Germainske pogodbo v Avstriji kot njihovo notranje pravo, ker je bi! V. pogtavju (zaščita manjšin) podetjen ustavni značaj. Zato bi teoretično v odnosu do avstrijske državne pogodbe vetjate te dotočbe te totiko, kotikor bi presegte raven manjšinske zaščite iz avstrijske državne pogodbo. Zapaziti je, da se Avstrijci tako radi skticujejo na St. Germainsko mirovno pogodbo očitno zato, ker je njena raven manjšinske zaščite manjša od avstrijsko državne pogodbo in ker se v njenem čtenu 68 uporabtja izraz znatno števifo (..quantito considcrabte") prebivatstva, ki pripada etničnim, verskim ati jezikovnim manjšinam, medtem ko avstrijska državna pogodba toga pojma ne pozna.
Kar zadeva vprašanje zastopstva manjšinskih predstavnikov v sosvetih, pa je resnica v tem, da jo namen ustreznih dotočb zakona o narodnih skupinah — zaradi načina njihovoga sestava, ki je vtad-no kontrotiran — prav v izigranju dosedanjega manjšinskoga predstavništva, v nasprotju s 1. odst. 7. čt. avstrijske dr žavno pogodbo.
Kor Avstrija torej formatno ne moro zanikati vetjavnosti avstrijske državno po godbo in jugostovanskega interesa za evontuatno internacionatizacijo toga vprašanja, jo svoj namen jo obiti, in nadatj-njoga zavtačovanja, noizpotnjevanja in kr-šitvo njonih manjšinskih dotočb zastavita topot ponovno z ztorabo prava na več načinov, vso od izkrivtjonja dotočb in pojmov iz čt. 7 avstrijske državno pogodba do poskusov njeno enostranske revizije; toda no po poti, ki jo pozna modnarodno pravo tj. npr. s prodvidonimi postopki za spromombo in ponovni dogovor pogodbo nih strank, tomvoč s svojo notranjo zakonodajo; s tom so žeti izogniti mednarodni kontroii češ, da gre za njene notranjo za dovo in da je s tem izpotnita vse svoje modnarodno obvoznosti in četo več.
Da sc je Avstrija za takšno taktiko zavostno oprodotita, stodi iz navodb avstrijskega zvoznoga postanca prof. dr. F. Ermacoro v pogovoru z dr. Kreiskym in dr. Oratorom (Warum Zdhtung und Votksgrup-pongosotz? Potitiker und Ezporton habon das Wort, VZ, 4. november 1976, str. 15).
Ob tej priložnosti je dr. Ermacora izrazi! vetiko otajšanje, da v novem zakonu ni več govora o ..manjšinah" temveč o ..narodnih skupinah" (Votksgruppen), zaradi česar sktepa, da se vprašanje avstrijskih manjšin ..retevira" oziroma spro-
V tej tuči je sedaj fhogoče tudi razumeti avstrijsko trditev, ki jo je bito v zadnjih tetih pogosto stišati v OZN, namreč da so v Avstriji te jezikovne manjšine pravno priznane in da narodnih ati rasnih manjšin v Avstriji sptoh ni.
Za sistematičnim uvetjavtjanjem pojma jezikovne manjšine pred mednarodnimi organi je bi! nastednji avstrijski uradni korak, ugotavtjanje manjšine prek ugo-tavtjanja ..materinega jezika". (Gtede avstrijske uradne definicije materinščine in njene kritike g!. Drago Druškovič, Ob preštevanju na Koroškem in po njem, Naši razgtedi, št. 22, 26. nov. 1976, str. 595). S tem sktepom, do katerega je sicer prišto po redni partamentarni poti, je bita sprejeta stara zahteva manjšini sovražnih na-cionatističnih in neonacističnih organizacij. Seveda ima vsaka država suvereno pravico, da na svojem državnem ozemtju opravtja statistične pregtede o demografskem sestavu svojega prebivatstva. Toda to, proti čemer sta odločno protestirati stovenska manjšina in 3ugoslavija, je
bito neizvajanje in omejevanje manjšinskega varstva iz 7. čt. avstrijske državne pogodbo z zakonom o narodnih skupinah ter pogojevanje uživanja manjšinskih pravic z dotočenim odstotkom manjšinskega prebivatstva ter vzdušje, v katerem so se opravtjate priprave na ta popis posebne vrste. Prejšnji popisi so biti usmerjeni na drobtjenje manjšine z raznimi jezikovnimi variantami in maniputacijami z rezuttati. Vsetej so biti povezani s pritiskom na Sto-vonce.
V obstoječem mednarodnem pravu ni nobenega sptošnega načeta ati pravita, ki bi dotočato, da je za uživanje manjšinskih pravic potreben dotočen odstotek manjšinskega prebivatstva.
tz nekaterih dokumentov OZN je raz vidno, da je tudi v svetovni organizaciji prodrto nasprotno statišče; tako poudarja npr. poročito odbora za odpravo rasne diskriminacijo iz teta 1974, da ..pravice manjšin ne zavisijo od njihovega števita ati odstotka, M ga predstavtjajo proti skupnemu prebivatstvu" ter da bi ..de titev prebivatstva na podtagi jezikovnega
kriterija data drugačne rezuttate od tistih,
dobtjenih na podtagi etnično zavesti in sorodstvenih sociotoških kriterijev". (Re-port of tho Committeo on the Etimination of Racia! Discrimination, Gonerat Assom bty, Officia! Rocords, 29th Sossion, Supp! No. 18, A 9618, United Nations,Ncw York 1974, str. 55.)
Ktjub poskusom avstrijskih predstavnikov, da bi zanikati vtogo tega odbora v zvezi z manjšinami (npr. izjava avstrijskega zunanjega ministra dr. Pahra na tanski gonoratni konferenci UNESCO v Nai robiju) je tretji odbor Generatne skup ččino OZN v osnutku resotucije A C.5 51/L 18 zavzot statišče, da sodi tudi problematika narodnih in etničnih manjšin v okvir konvencijo o odpravi vseh obtik ras no diskriminacije iz teta 1965.
Prodatečbišti, ^3bi hototivoporo svojih statišč navajati števitna mnenja iz doktrine in primere iz mednarodno prakse; naj zadošča navedba, da je dne 26. oprita 1928, ko je što za nemško manjšinsko šoto, Stalno modnarodno sodiščo v Haagu v svoji sodbi poudarito, da je izpovedno načoto samo po sebi pomanjktjiv kriterij za ugotavtjanje pripadnosti k rasnim, jezikovnim ati verskim manjšinam, in da
..vprašanje pripadnosti k rasnim, jezikovnim ati verskim manjšinam ne sme biti v nobeni obtiki podvrženo preverjanju, nasprotovanju, pritisku ati oviranju s strani obtasti" (Prim. Droits de minorities en Haute-Sitosie (Ecotes Minoritaires), Pubti-cations de ta Cour Permanente de 3ustice tnternationate, Serie A — No. 15, str. 46, 47).
Sptoh pa se nam ne bi bito niti treba zatekati k omenjenim sicer žeto zgovornim mednarodnim standardom v podobnih
sktepov že z anatizo geneze nastajanja 7. čtena avstrijske državne pogodbe in na podtagi same njegove dikcije.
Avstrijske trditve, da avstrijska državna pogodba ne prepoveduje statističnega popisovanja o demografskem sestavu prebivatstva, ni mogoče v tej zvezi sprejeti. Kot je znano, je bito v pripravtjat-nem detu načeto o pogojenosti manjšinskih pravic z dotočenim odstotkom izrecno zavrnjeno (Gt. E, Kardetjevo izjavo na že citiranem mestu) in kar je bito zavrnjeno pri pripravi pravnega teksta, ne more vetjati za sprejeto ati dovotjeno. Totmačenje načela o presumpciji suverenosti, češ da je dotočena dejavnost države dopustna, če ni izrecno prepovedana, je torej vtem primeru netočno in
Zadoščata pa bi tudi že interpretacija same dikcije 7. čtena avstrijske državne pogodbo, čten 7 nosi naziv ..Pravice stovenske in hrvaške manjšine na Koroškem, Gradiščanskem in štajerskem"; 5. odstavok pa govori o okrajih, kjer živi stovenska ati hrvaška manjšina ati pa mešano prebivatstvo. Ozemtje, kjer živita stovenska in hrvaška manjšina, je bito dobro znano avtorjem avstrijske državne pogodbe kot njihovo avtohtono ozemtje. To je območje, za katerega je ob pristanku zavezniške uprave izdata dežeta uredbo o obveznem dvojezičnem šotstvu.
Zanimivo pa je, da je tudi sam avstrijski kaneter dr. Kreisky v pogovoru s čtani svoje stranke dne 7. feb. 1976 izjavit, da v koroški dežetni vtadi točno vedo, kje živijo Stovenci in kotiko jih je in da zato mnogi upravni strokovnjaki menijo, da je štetje brez koristi (Gt. Franz Dotter, Kom-ptoksen probtem, Zukunft 1. okt. 1976).
Torej je tahko namen preštevanja te nekaj drugega kot to trdijo avstrijski predstavniki in sicer je ugotavtjanje manjšine tahko te v funkciji raznarodovatno potitike in načrtne asimitacije. Na to kaze več dejstev. Sktep o ugotavtjanju manjšine je bit sprejet na podlagi zahtev Kdrntner Heimatdionsta, ki četo po priznanju avstrijskega predstavnika v odboru OZN za odpravo rasne diskriminacije „nima istih idej kot manjšina" (Prim Report of the Committoe on the Etimination of Racia! Discrimination, Genera! Assemb!y Officiat Records: Thirty-first ses sion, Supptement No. 18 (A 51/18), United Nations, New York 1976, t. 56, str. 22.)
Dosedanji popisi so z razbijanjem Sto vencov na več jezikovnih podskupin in zastraševanjem in pritiskom meriti na načrtno ponemčenje. Zadnje štetje je sicer opustito prejšnje jezikovne podskupine, če izvzamemo odprto kategorijo ..drugi jezik", ki dopušča kombinacije z ..vindišer-skem" jezikom, ne nudi pa ktjub tajnosti nobone garancije zoper maniputacijo pri prozentiranju rozuttatov (v komisijah za štetja menda sptoh ni Stovencevt). Agitacija pred preštevanjem pa je bita ustrahujoča in usmerjena na nekakšen ponovni ptebiscit za nemščino in nemško Koroško. Posoboj kaže omeniti dejstvo, da so biti v preštevanje vktjučoni otroci od 14. tefa starosti datje, ki so pod močno indoktri-
nacijo pri pouku nasptoh, ztasti pa je bit vptiv nanje očiten v obdobju pred štetjem.
V okvir zastraševanja in pritiska na Stovence pred popisom sodi razstretitev partizanskega spomenika na Komtju pri Ptiberku, kar pomeni tudi kršitev čtena 19 av&rijske državne pogodbe. Znano pa je, da so Avstrijci izvajati na terenu nasetje-nem s Stovenci vojaške manevre v času popisa. Očividci trdijo, da je bita cesta posuta z manevrskimi naboji tudi v dot-iini 100 metrov. Vemo pa, da ima demonstracija vojaške site tudi dotočen pomen.
Vendarte pa vse to očitno ni zadoščato Avstrijcem, temveč so predvideti četo periodično nadatjevanje takšnega štetja oziroma ugotavtjanja materinega jezika, kar bi v opisanem vzdušju in procesu načrtne germanizacije stovenske in hrvaške manjšine resno ogrozito njun obstoj. To pa je tudi citj dotočenih nacionatistič-nih in neonacističnih organizacij, ki detu-jejo povsem nekaznovano ob uradni toleranci avstrijskih obtasti; to je očitna kršitev 5. odstavka 7. čt, avstrijske državne pogodbe, ki prepoveduje detovanje takšnih organizacij, ki imajo za citj, da odvzamejo hrvaškemu in stovenskemu prebivatstvu njihov manjšinski značaj in njihove manjšinske pravice. Kršitev te dotočbe 7. čt. avstrijske državne pogodbe pa je v premem sorazmerju s kršitvijo avstrijske dotžnosti do denacifikacije po 9. in 10. čt. mednarodne pogodbe.
Obstoj in detovanje teh neonacističnih organizacij, kar repubtika Avstrija vztrajno taji, je omenjen tudi v najnovejšem poročitu odbora za odpravo rasne diskriminacije, kot ugotovitev nekaterih čtanov (some members) tega pomembnega mednarodnega tetesa. (Gt. cit. dokument A/Sl/ 18, t. 54, str. 21.)
Naj ta razmištjanja sktenemo s pravno kvatifikacijo avstrijskega ravnanja. Re-pubilka Avstrija bi morata po eni strani spoštovati čtovekove pravice in dostedno izvajati načeto nediskriminacije in enakopravnosti pripadnikov narodnih manjšin, ki izhaja iz čete vrste najpomembnejših konvencij, ki jih je repubtika Avstrija ratificirata, vse od ustanovne tistine OZN pa do mednarodne konvencije o odpravi vseh obtik rasne diskriminacije iz teta 1965.
Avstrijska državna pogodba pa vsebuje jasno mednarodnopravno obveznost Avstrije, da nudi stovenski in hrvaški manjšini posebno manjšinsko pravno zaščito, ki naj omogoči njuno dejansko enakopravnost ter njun nadatjnji obstoj in razvoj.
Zagotovo tahko trdimo, da Avstrija nt izvedta niti dotžnosti nediskriminacije, niti ni izvedta svoje dotžnosti do posebne manjšinske zaščite. Takšen avstrijski odnos do njenih mednarodnih pogodbenih obveznosti ne samo da ni v sktadu s te-metjnim načetom mednarodnega prava ..pacta sunt servanda" tj. načeta, da je treba mednarodne pogodbene obveznosti izpotnjevati bona fide — vestno in pošteno, temveč tahko takšno ravnanje označimo mednarodni detikt, za katerega je odgovorna avstrijska država.
Avstrijsko taktiko ztorabe in poskusov enostranske revizije avstrijske državne pogodbe, ki ustvarja videz, da Avstrija z dotočenimi notranjimi zakonskimi predpisi pokriva in četo presega mednarodne obveznosti, je treba odtočno zavrniti in označiti z njenim pravim imenom tj. kršitvijo mednarodnega prava. Revizija mednarodnih pogodbenih obveznosti ne more biti enostranska in brez privotitve sopogod-benic.
Ta kršitev je posebej kvatificirana kršitev, ker traja že 21 tet in v tej dotgi dobi se je postabšato stanje gtede poto-žaja manjšin kot rezuttat neizvedbo manjšinske zaščite in šovinističnega pritiska na manjšini. To postabšano stanje pa poskuša Avstrija jemati za osnovo, ki bi ji naj dajata neke pravice. Znano pa je, da pravic ni mogoče črpati iz stanja, ki jo rezuttat pravne kršitve.
3ugos!avija je potrpežtjivo a vztrajno vseh 21 tet opozarjata Avstrijo na te kršitve mednarodnega prava in če ne bo mogoče urediti tega resnega odprtega vprašanja v dvostranskih stikih, bo nujno potrebno to vprašanje internacionatizirati pred ustreznimi mednarodnimi organi. V postopku pred torni organi naj bi se razkrit resničen odnos Avstrije do njenih mednarodnopravnih obvez in čtovekovih pravic ter manjšinske zaščite tistih, ki so z
Avstriji tej državi tudi omogočiti, da ji je bi! priznan status Hitterjeve žrtve, ne pa sodetavke tretjega Reicha, z vsomi pravnimi postedicami. Namesto priznanja manjšini za to njeno datekosežno vtogo za Avstrijo, ji teptajo njene najosnovnejše pravice do obstoja in razvoja. Ob ustrezni internacionatizaciji tega vprašanja pa ne bo mogočo prezreti tudi avstrijske neizvedbo denacifikacije in pojavov oživljanja neonacističnih in neofašističnih organizacij, kar pa je napad na samo bistvo zmage demokratičnih sit v drugi svetovni vojni nad predhodniki teh strem-tjonj in ideotogij; istočasno pa je to tudi napad na same tometje nastanka in de-tovanja OZN.
Dr. Z?orMf
(Pravnik, Ljubljana, 31/1976)
Avstrijska taktika ziorahe prava in poskusov enostranske revizije državne pogodbe pomeni kršitev mednarodnega prava
VESTNIK
R A D i O
TELEVIZIJA
folklore — 18.25 Zvočni signali — 19.45 Z stvo v umetnostnem drsanju.
M — Štev. 3 (1797)
Celovec, petek, 21. januar 1977
RAD
CELOVEC RADIO LJUBLJANA
SOBOTA, 22. 1.: 4.05 Kaj se dogaja v Avstriji — S.05 Družinski magazin — 9.00 V žarišču — 9.45 Zadovoijni z glasbo — 11.05 Zeleni magazin — 13.00 Deželni razgledi
—	13.30 Lepi glasovi, priljubljene metodije — 14.00 Voščita — 15.30 Komorna glasba — 16.00 Servis — 17.10 Pestro sobotno popotdne — 18.00 Deietni razgtedi — 20.05 HatoEisenstadt — tu Pecs, halo Kismar-ton — tu Funfkirchen — 22.00 Poročita in šport — 22.20 Ptesna gtasba po naročitu
—	0.00 Poročita.
NEDEUA, 23. 1.: 6.10 tgra na orgie — 7.40 Prijetno nedeljsko jutro — 8.15 Kaj je novega? — 9.45 Dunajski zajtrk z gtasbo — 10.30 Radijska pravtjica — 11.00 Dopotdan-ski koncert — 13.00 Deietni razgledi— 13.15 !z mestnega gtedatišča — 13.25 Glas-beni desert — 14.30 Voščita — 17.05 Vese-tite se iivtjenja — 18.00 Deietni razgtedi
—	19.00 Nedetjski šport — 19.30 Na obisku pri koroških pihatnih godbah — 20.05 Avstrijska rattye — 21.30 Satirični tedenski magazin — 22.00 Poročita in šport.
PONEDEUEK, 24. 1.: 6.05 Kaj se dogaja v Avstriji — 6.55 Dobro jutro na Koroškem
—	8 05 Oddaja za starejše tjudi — 9.05 šotska oddaja — 9.30 Koroška tjudska gtasba — 10.00 Zadovotjni z gtasbo —
11.05	!z deiete, za deieto — 13.00 Deietni razgtedi — 14.30 Z zvenečo gtasbo — 15.00 §e vedno pritjubtjeno — 16.00 Otroška igrica — 17.10 Kaj radi siišimo— 18.00 Deietni razgtedi — 19.07 Melodija za vsaki tetnik — 20 05 „Pismo je nosit v iepu" —
21.05	Evergreeni humorja — 21.30 Udarec za udarcem — 22.00 Poročita in šport.
TOREK, 2S.1.: 6.05 Kaj se dogaja v Avstriji — 6 55 Dobro jutro na Koroškem —
8.05	Ženski magazin — 9.05 šotska oddaja
—	10.00 Zadovotjni z gtasbo — 11.05 iz deiete, za deieto — 13.00 Deietni razgtedi
—	14.30 tz iivtjenja koroških tjudskihgtas-benikov — 15.00 Še vedno pritjubtjeno — 17.10 Ne zaničujte mi mojstrov — 18.00 Deietni razgtedi — 20.05 Zveneča atpska de-ieta — 21.00 Pogovor izvedencev — 22.00 Poročita in šport.
SREDA, 26. 1.: 6.05 Kaj se dogaja v Avstriji — 6.55 Dobro jutro na Koroškem —
8.05	ženski magazin — 9.05 šotska oddaja
—	9.30 Avstrijska tjudska gtasba — 10.00 Zadovotjni z gtasbo — 11.05 !z deiete, za deieto — 13.00 Deietni razgtedi — 14.30 Na obisku pri koroških zborih — 15.00 Še vedno pritjubtjeno — 17.10 V dunajski kavarni — 18.00 Deietni razgtedi — 19.07 „Kjer se poje" — 19.30 Za prijatetja ptanin —
20.05	Koncert tjudske pesmi — 21.00 Pogovor preko meje — 21.30 „Botje sptoh ne, kot pozno" — 22.00 Poročita in šport.
ČETRTEK, 27, 1.: 6.05 Kaj se dogaja v Avstriji — 6.55 Dobro jutro na Koroškem —
9.05	šotska oddaja — 9.30 Sotnograška tjudska gtasba — 10.00 Zadovotjni z gtasbo — 11.05 tz deiete, za deieto — 13.00 Deietni razgtedi — 15.00 Še vedno pri-ijubtjeno — 17.10 Operetne metodije — 18.00 Deietni razgtedi — 19.07 Avstrijske pihatne godbe — 20.05 Pustovanje — 21.00 Pojemo in pripovedujemo o deieti ob Dravi — 22.00 Poročita in šport — 22.25 „Komu verjeti?"
PETEK, 28. 1.: 6.05 Kaj se dogaja v Avstriji — 6.55 Dobro jutro na Koroškem —
8.05	Ženski magazin — 9.05 šotska oddaja
—	9.30 Avstrijska tjudska gtasba — 10.00 Zadovotjni z giasbo — 11.05 iz deiete, za deieio — 13.00 Deietni razgtedi — 14.30 Za dobro voijo — 14.45 Zabeteieno na koroških cestah — 15.00 še vedno pritjub-ijeno — 17.10 Za konec tedna — 18.00 Deietni razgtedi — 18.07 Robert Stoiz dirigira
—	20.05 Franz Schreckter retrospektiva pri giasbenem protokoiu 1976 — 22.00 Poročita in šport.
SOBOTA, 22. 1.: 7.20 Beseda na današnji dan — 8.08 Gtasbena matineja — 9.05 Pionirski tednik — 9.35 Mladina poje — 11.03 Sedem dni na radiu — 12.40 Veseti domači napevi — 14.05 tz deta gtasbene mtadine
—	16.00 „Vrtitjak" — 17.00 Studio ob 17.00
—	18.00 Gremo v kino — 19.45 Z ansambtom
Bojana Adamiča —	20.00 Spoznavajmo
svet in domovino — 21.15 Za prijetno raz-vedriio — 21.30 Oddaja za naše izsetjence
—	23.05 S pesmijo in ptesom v novi teden
—	0.30 Gtasba do 4 30.
NEDEUA, 2!. 1.: 6.15 Danes je nedetja — 8.38 Sktadbe za mtadino — 9.05 še pomnite, tovariši ... — 10.05 Karavana metodij —
11.00	Pogovor s postušatci — 11.15 Voščita
—	13.20 Nedetjska reportaža — 14.05 Nedetjsko popotdne — 17.50 Zabavna radijska igra — 19.45 Gtasbene razgtednice —
20.00	V nedetjo zvečer — 22.20 Skupni program 3RT — 23.15 Ptesna gtasba — 0.30 Gtasba do 4.30.
PONEDEUEK, 24. 1.: 7.20 Beseda na današnji dan — 8.08 Gtasbena matineja — 9.05 Pisan svet pravtjic in zgodb — 9.20 izberite pesmico — 9.40 Vedre metodije — 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem? — 11.03 Za vsakogar nekaj — 12.30 Pihatne godbe
—	14.05 Amaterski zbori pred mikrofonom
—	14.30 Voščita — 16.00 „Vrtitjak" — 17.00 Studio ob 17.00 — 18.05 tz tuje gtasbene
ansambtom Mihe Dovžana — 20.00 Kutturni gtobus — 20.10 Predstavtjamo vam opero „Rienzi' — 22.20 Popevke iz jugostovanskih studiev — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Za tjubitetje jazza.
TOREK, 25. 1.: 7.20 Beseda na današnji
šotarje — 9.30 tz glasbenih šo! — 11.03 Promenadni koncert — 12.40 Po domače — 14.05 V korak z mtadimi — 16.00 ..Vrtiljak" — 17.00 Studio ob 17.00 — 18.05 Obiski naših sotistov— 19.45 Z ansambtom Mojmira Sepeta — 20.00 Stovenska zemtja v pesmi in besedi — 20.30 Od premiere do premiere — 21..30 Zvočne kaskade — 22.20 Pota jugostovanske gtasbe — 23.15 Popevke se vrstijo — 0.30 Popevke za vas in gtasba do 4.30.
		JUGOSLAVIJA
H		SOBOTA. 22. 1.: 8 00 Čebe-tiča in psiček — 8.15 Vrtec
SLOVENSKE R A D J A C E
ODDAJE
LOVEC
SOBOTA. M. t.: V 45 Od pesmi do pesmi, od srca do srca.
NEDELTA, !!. 1.: 7.05 Duhovni nagovor — Po vaši želji.
PONEDEUEK, M. T.: 15 45 Celovški radijski dnevnik — Narodno zabavna glasba.
TOREK, ŽS. 1.: 9.50 Za našo vas — 15.45 Celovški radijski dnevnik — šport — Otroci, poslušajte)
SREDA. M.	15 45 Celovški radijski
dnevnik — Minute z... — Cerkev in svet.
ČETRTEK, M. 1.: 15.45 Celovški radijski dnevnik — Iz popotne torbe
PETEK, !S. 1.: 15.45 Celovški radijski dnev nik — Ljudske pesmi — Dr. A Felnig: Hišna, ledinska in krajevna imena: Potok/ Bach v občini Bilčovs.
Stovenski atletski ktub vab) na
PLES SAK
k) bo v soboto, dne 29. )an. 1977 ob 20.00 ur) pr) SoMar)u v Gtobasntc)
Odbor
Stovensko prosvetno druStvo .Drava" v Žvabeku vabi na stovenski barvni fitm
.KAPLAN
MART!N ČEDERMAC' ki bo v četrtek 20. januarja 1977 ob 19.30 uri v tarni dvorani v Zvabeku.
Ljubitetji stovenske fitmske umetnost) prisrčno vabtjeni!
Športna sekcija SPD .Zarja v Žetezni Kapti vabi na
9. TRAD)C)ONALNO SANKARSKO TEKMO v nedetjo 23. januarja 1977 ob 12.30 uri v Lepeni pri Žetezni Kapti.
Ljubite)!) Športnega udejstvovanja prisrčno vabtjeni!
no obisku — 8.30 3o!e, 3ote
—	9.00 Votk deta! za tisico — 9.20 Skrivnosti gtobin — 9.45 Prihodnja deta — 10.05 Razgtedi — 10.35 Vetrnjak — 16.10 Košarka — 17.50 Obzornik — 18.05 čudežna skrinjica — 19.30 Dnevnik — 19.50 Tedenski zu-nanjepotitični komentar — 20.00 Begunec
—	21.30 Dnevnik — 21.45 625 — 22.25 3azz
NEDEUA, 23. 1.: 8.20 Poročita — 8.25 Od vsakega jutra raste dan — 8.55 625 — 9.35 Vino in kruh — 10.35 Skozi puščavo in go ščavo — 11.30 Kmetijska oddaja — 12.15 Poročita — Nedetjsko popotdne — 16.45 Mama umrta — 17.40 Poročita — 17.45 Roparji — 19.30 Dnevnik — 19.50 Tedenski gospodarski komentar — 20.00 Užiška repu-btika — 20.55 Gemidjija — 21.25 Dnevnik
—	21.40 Ptesni orkester RTV Ljubtjana s pevko Terry Quaye — 21.55 Športni pre-gted.
PONEDEUEK. 24. 1.: 10.00 Šotska oddaja
—	17.05 Gtasbeni ciciban — 17.15 Skrivnosti gtobin — 17.40 Obzornik — 17.55 Prvih 365 dni v otrokovem iivtjenju — 18.30 Dogovoriti smo se — 18.45 Mtadi za mtade — 19.30 Dnevnik — 20.00 Mafija — 21.10 Kutturne diagonate — 21.50 Mozaik kratkega fitma
—	22.10 Dnevnik.
TOREK. 25. 1.: 10.00 šotska oddaja — 17.10 Grdina pod kamnom — 17.30 Pika Nogavička — 17.55 Obzornik — 18.10 Gtasbena oddaja— 18.40 TV trim test— 19.30 Dnevnik
—	20.00 Oči kritike — 20.35 Btišč in beda Kurtizan — 21.35 Gtasbeni magazin — 22.15
SREDA, 24. 1.: 10.00 Šotska oddaja —16.55 Pastir — 17.20 italijanski muzeji — 17.50 Obzornik — 18.05 Na sedmi stezi — 18.35 Mozaik — 18.40 Pogovori o gtasbi — 19.30 Dnevnik — 20.00 Fitm tedna: Vetika vojna
—	22.10 Dnevnik — 22.20 Evropsko prven-
ČETRTEK, 27. 1.: 10.00 šotska oddaja — 17.20 Safari — 18.10 Obzornik — 18.30 Mata
19.30 Dnevnik — 20.00 Humoristična oddaja
—	20.30 Mednarodna obzorja — 21.20 Dnevnik — 21.35 Evropsko prvenstvo v umet-
PETEK, 28. 1.: 10.00 Šotska oddaja — 17.10 Križem kražem — 17.25 Morda vas zanima
—	17.55 Obzornik — 18.10 3ugostovanska fotktora — 18.40 Mozaik — 18.45 Narodni parki — 19.30 Dnevnik — 19.55 Tedenski no-tranjepotitični komentar — 20.05 Kopernik
—	20.55 Utice San Frančiška — 21.45 Dnevnik— 22.00 Evropsko prvenstvo v umetnostnem drsanju.
A V S T R ! J A 1
SOBOTA, 22. 1.: 12.55 Smuk za moške — 15.35 Zaupam ti mojo ženo — 17.00 športna abeceda — 17.30 Orzovvei — 17.55 Otrokom za tahko noč — 18.00 Panoptikum — 18.25 Pregted sporeda — 18.30 Dober večer v soboto žeti Heinz Conrads — 19.00 Stike iz Avstrije in 3užne Tirotske — 19.30 Čas v stiki, kuttura in šport — 20.05 Otrok mora sem — 21.50 šport — 22.10 Yuma — 23.20
NEDEUA. 23, 1.: 9.55 Siatom za moške —
15.30	Zaradi upanja — 16.00 Smejte se s Stanom in Ottiem — 17.00 Pridi, reče ose)
—	17.30 Čebetica Maja — 17.55 Otrokom za tahko noč — 18.00 Ktub seniorjev — 18.30 tgrajznami — 19.00 Stike iz Avstrije —
19.30	čas v stiki, kuttura in šport — 20.15 Odtočitev v steni — 21.55 Šport — 22.05 Tete-srečanje — 22.35 Poročita.
PONEDEUEK, 24. 1.: 9 00 Za predšotske otroke — 9.30 Etektrotehnika — 10.00 Wit-hetm Tet! — 10.30 Naš čtovek v Riu — 17.30 Za predšotske otroke — 17.55 Otrokom za tahko noč — 18.00 Živalski raji— 18.25 Pregted sporeda — 18.30 Mi — 19.00 Stike iz Avstrije — 19.30 Čas v stiki, kuttura in šport — 20.00 Ponedetjski šport — 20.50 Akcija v Manhattanu — 21.35 Poročita in šport.
TOREK, 25. 1.: 9.00 Za predšotske otroke
—	9.30 Astronomija — 10.00 Formatna togi-ka — 10.30 Yuma — 12.25 Smuk za ženske
—	17.40 Za predšotske otroke — 17.55 Otrokom za tahko noč— 18.00 Lisjak z zlatim uhanom — 18.25 Pregted sporeda — 18.30 Mi — 19.00 Stike iz Avstrije — 19.30 Čas v stiki, kuttura in šport — 20.00 Riziko — 21.05 Smuk za ženske — 21.25 Evropsko prvenstvo v umetnostnem drsanju — 22.10 Hiša na Eaton Ptaceu — 22.55 Poročita in šport.
SREDA, 26. 1.: 9.00 Rdeči avtobus — 9.30 Kmetijstvo danes — 9.55 Statom za ženske
—	11.45 Neznano sosedstvo — 12.25 Statom za ženske — 17.00 Kristatna patača —
OBVESTtLO SLOVENSKE MLADiNE
V petek 4. febiuaija 1977 ob 19. uh bo imeia Stovenska mtadina svoj Tedni občni zboi v pro:toTih Dijaškega doma SŠD v Cetovcu, TarviseT Stia-f;el6(vb)ižiniigTiičaobKo-šatovi cesti).
Čtani in gostje bodo prejeti pismena vabita ter so napro-šeni, da se občnega zbora zanestjivo udetežijo.
Z mtadinskimi pozdravi!
Pinter Nežka predsednica
17.25	Rdeči avtobus — 17.55 Otrokom za tahko noč — 18.00 Kenguru Adetheid —
18.25	Pregted sporeda — 18.30 Mi — 19.00 Stike iz Avstrije — 19.30 čas v stiki, kuttura in šport — 20.00 Statom za ženske — 20.30 Evropsko prvenstvo v umetnostnem drsanju — 22.15 Poročita.
ČETRTEK, 27. 1.: 9.00 Za predšotske otroke — 9.30 Etektrotehnika — 10.00 Krščanski obredi — 10.30 Viteški fitm — 17.30 Za predšotske otroke — 17.55 Otrokom za tahko noč — 18.00 Zgodovina razvoja letalskih potetov — 18.25 Pregted sporeda — 18.30 Mi — 19.00 Stike iz Avstrije — 19.30 čas v stiki, kuttura in šport — 20.00 Daddy Long Legs — 22.00 Evropsko prvenstvo v umetnostnem drsanju— 23.30 Poročita.
PETEK, 28. 1.: 9 00 Za predšotske otroke — 9.30 Prvih 365 dni v živtjenju otroka — 10.00 Obiskati smo razstavo — 10.30 Ktub seniorjev — 11.00 Daddy Long Legs — 17.30 Za predšotske otroke — 17.55 Otrokom za tahko noč — 18.00 Tetevizijska kuhinja — 18.25 Pregted sporeda — 18.30 Mi — 19.00 Stike iz Avstrije — 19.30 Čas v stiki, kuttura in šport — 20.00 Divje zetenje cveti v mestu — 20.15 Oddaja XY — 21.20 Evropsko
Oddaja XY — 23.05 Poročita.
A V S T R ! J A 2
ŠPORTNI VESTNIK
ŠPORTNI VESTNIK
SMUČANJE
# FRANZ KLAMMER — KRALJ NA PROG) „STRE!F'
Pri tepem in jasnem vremenu in na izredno trdi progi je otimpijski zmagovatec iz tnnsbrucka v petek šokirat konkurente z izvrstnim tekom čez Hahnenkamm pri KitzbOhtu. Na žatost pa so takšne razmere vetjate samo v petek, na zaključnem treningu. 15 centimetrov snega čez noč pa je ustvarilo čisto drugačne okotiščine. Tudi Ktammerja je novi sneg nekotiko moti), saj on tjubi hitre in zatedenete proge.
Z neverjetno borbenostjo in z največjim tveaanjem se je Ktammer podat v soboto na progo, hote) potrditi, da je kraij smuka Z brutatno vožnjo mu ie uspeio ponovno premagati konkurente. Zmagat je pred tremt Švicarji, namreč pred Berthodom, Russijem ter Jostjem. Na peto in šesto mesto sta se uvrstita Winkter ter Wirnsberger (oba Avstrija,) do dveh točk za sve
KOROSK) MARATON
Zveza !e)esnoku)Jurn)h organizacij občine Ravne prireja dne 30. januarja 1977 $ Mariom ob 10. ur) na Rimskem vretcu ))t. Koroški smučarki maraton. To smučarsko tekmovanje, k) je postato ie tradiciona)-no, privabi v:ako teto vettko števtto udetežencev.
Vsi zainteresiran), k) bi se rad) udetežit) tega maratona, naj se javijo pri Stovenski fizkutturni zvezi v Ceiovcu, Gasometergasse 10/L
tovni pokat pa je prišet tudi še Steiner s svojim devetim me stom. Ktammer je na smuku čez Hahnenkamm prepriča! zadnje dvomijivce, morati so vsi priznati: Ktammer je kratj smuka. Zmaguje namreč na vseh progah, dotgih, kratkih, težkih, tahkih, mehkih ati trdih.
Pa še nekaj je Kiammerju uspeto v soboto: Tretjič zapovrst jo je zmagai na progi „Streif" najtežjem smuku sveta, kar ni uspeto še nikomur: ne Saiieriu, ne Ki)iy-ju, ne Schranzu in ne Coitombinu. Vrhu tega pa je se zmagat zaporedoma na devetih smukih za svetovni pokat, kar pomeni tudi nov rekord. Ktjub temu pa je bit Ktammer na večer po zmagi nekotiko zagrenjen, to pa zaradi fanatične pubiike, ki pomeni v Avstriji za Ktammerja večjo nevarnost kot pa nasprotniki.
* tNGEMAR STENMARK V SLALOMU SKORAJDA NEPREMAGLJtV!
KarjeKlammervsmuku, tojeStenmatkvsIalomu: neka utopija namreč, ki jo skušajo konkurenti raztolmačiti, kar jim ,P° ne uspe. To je dokazat Stenmark v nedeljo na slalomu v Kitz bOhlu, ko je Italijan Gros mora) priznati, (po prvem teku še časovno enak s Švedom, na koncu slaloma pa je zaostal za 43 stotink sekunde) da je Stenmark začasno v slalomu nepremagljiv. Pri Stenmarku Imaš vtis, da ga v vsakem trenutku veseli smučar) e In da zmaguje čisto brez napora. Tretje mesto je zasedel Italijan Bleler. 4., 8 in 9. mesto so zasedli Avstrijci Heicfegger, MorgensterninHInterseer.
V kombinaciji je zmagal Thoni. Na peto mesto se je uvrstit
ktammer, ki je s tem obdržal prvo mesto v tekmovanju za svetovni pokal. Drugi je Stenmark, tretji pa Heidegger
*	AVSTRiJKE OSTALE V SMUKU BREZ ZMAGE
V	smuku za ženske, ki je bit pretožen zaradi stabega vreme na od ponedeljka na torek in ki je dvignii toiiko prahu, Avstrijke prvič v letošnji sezoni niso staviie zmagovatke. Smuk v Schrunsu je namreč dobita Švicarka Bernadette Zurbriggen, druga je biia Nemka Evi Mittermaier, na tretje mesto pa se je uvrstita švicarska otimpijska zmagovaika iz Sappora, Marie Theres Nadig Avstrijke so tokrat z mesti 4 (Habersatterjeva), 5 (Spiess) in 7 (Ettmer) med prvo deseterico nekotiko razočarate Smoto je imeta Annemarie Moser ki je morata po izvrstni vožnji pred časno v sneg
HOKEJ NA LEDU
*	KAC ZMAGUJE NAPREJ
Avstrijski rekordni šampion v hokeju na tedu KAC je imei v soboto v gosteh moštvo tz Fetdkircha in ga zanestjivo prema ga) z rezuttatom 10:3. tgra je bita dokaj trda, v čemer so se po posebno izkazati gostje Na žatost so igratci KAC-a vračati z tstim načinom in so popotnoma pozabiti na igranje. Da je KAC zmagat tako visoko, se ima zahvatiti izktjučno mtadi reprezentančni tiniji Rudi Kčnig—Pčck—Sadiina.
Gote za Cetovčane so tokrat dati: Sadjina 2, Pock 2, Rudi Kčnig, Satovaara, Fetfernig, Brabant, Koren ter Watter Kčnig
V	vrstah Cetovčanov so se tokrat izkazati ie omenjena mtada !in!ja,Dmitrijew ter Satovaara.
V	torek je KAC gostovat v Sotnogradu in odigra! proti ta mošnjemu moštvu prvenstveno igro. Cetovčani so dati te totiko, kotikor je bito potrebno in z lahkoto premagati domačine z rezuttatom 5:2. Gote za KAC so dati Brabant, Pčck, Rudi Kčnig (2) ter Gasser.
Na iestvici vodi KAC s prednostjo ene točke pred grašktm ATSE-jem.
*	REZULTAT! SMUČARSKEGA TEKMOVANJA (SLALOM) V LEPENE
S
SOBOTA. 22. 1.: 1430 Orien-^8 tirano gospodinjstvo — 14.00 Koncertna ura — 17.00 Vsak je svoje sreče kovač — 18.00 Kavarna Hungaria — 18.30 Brez nagobčnika — 18.30 Gost Arnulfa Neuwirtha — 20.00 Galerija
—	20.15 Boccaccio 70 — 22.50 Mednarodni jazz festival Montreux.
NEDELJA, 2S.1.: 17.10 Med potjo — 1833 Easy Living — 20.00 Enciklopedija — 20.1S V Lastni zadevi — 21.55 Brez nagobčnika. PONEDELJEK, 24. 1.: 17.30 Astronomija —
18.00	Angleščina za začetnike — 18.25 Pregled sporeda — 18.30 Iz Texasa v Sas-katchevvan — 19.30 Formalna logika —
20.00	Hiša na Eaton Ptaceu — 20.50 Vsto^ prost — 21.35 čas v sliki — 22.05 Pa piegeA.
TOREK, 2S. 1.: 17.30 Kmetijstvo danes —
18.00	Angleščina — 18.25 Pregled sporeda
—	18.30 Novo v znanosti — 19.30 Neznana sosedstvo — 20.00 Letovanje — 21.55 čas v sliki in kultura — 22.30 Klub 2.
SREDA. 24. 1.: 17.30 Elektrotehnika — 18.001 Francoščina — 18.25 Pregled sporeda — 18.30 Marituba — vas upanja — 19.30 De-kalog V) — 20.00 Teleobjektiv — 20.45 Smej se s Karlom Valentinom — 21.45časvslikL in kultura — 22.20 Jugle Myster.
ČETRTEK. 2T.1,: 17.30 Prvih 345 dni v življenju otroka— 18.00 Ruščina — 18.25 Pregled sporeda — 18.30 Vstop prost — 19.33 Arheološke najdbe v ljudski republiki Kitajski — 20.00 Iščem gospoda Obolskega
—	21.30 čas v sliki in kultura — 22.C& Klub 2.
PETEK. 28. 1.: 17.30 Elektrotehnika — 18.03 Nemščina — 18.30 Trije obrazi gospe Soh
—	19.30 Angleščina — 20.00 Deli nedeljivosti— 21.00 Nova— 21.20 Trailer — 22.0S čas v sliki in kultura — 22 40 HighCha-parral
ženska skupina
1.	šifrer Nevenka (Novinar Ljubljana)
2.	Zupančič Andreja JU
3.	Knez Milica iz h kotarska skupina 1. JakobinJureJU 2 Petrovič Rok JU
3.	Župančič Miha JU
4.	Osina Joz), Lepena
Lepene
Mtadtnska skupina
1. Vrbas Tomaž JU 2 Rozman Franc (Lepena)
3. Bogataj Uroš JU 4 Blajs Andrej (Lepena) Sptošna skupina
1.	in najboljši dneva Pasterk Viktor (Železna K
2.	Haller Helmut (Rebrca)
3.	Vejnlk Franci (Remšenik)
4.	Schmacher Franc (Rebrca)
Starostna skupina
1. čuješ Erwin (Železna Kapla) ostali so Izpadli
OBJAVA
Smučarski teža) na Vogtu, k) ga )e razpisata S!o-venska tizkutturna zveza od 13. do 19. februarja 1977, )e našet lak odmev med naš)m) tjudm), da ne more-mo več sprejel) nobenth pr))av, ker )e šlevtto ude-teiencev za la leča) omejeno!
PREDAVANJA
v nedeljo 23. januarja 1977 od 14. do 22. ure SREČANJE LOVCEV Z IZOBRAŽEVALNIM PROGRAMOM
v ponedeljek 24. januarja 1977 ob 18. uri do četrtka 27. januarja ^)b 14. uri, IZVOLITEV JE IZPRO-ŠENA MILOST } v petek 28. januarja ob 18. uri do nedeije 30. januarja ob 13. uri, ZAKAJ MORAM BITI JAZ LUČ I v nedeljo 30. januarja 1977 od 9. do 17. ure, KATERA ZMAGA JE TVOJA ) v ponedeljek 31. januarja 1977 od 9. do 17. ure, UČINKOVITEJŠA PRODUKCIJA KRME, KMETIJSKO SOCIALNO ZAVAROVANJE
Katoliški dom prosvete
SODALtTAS v Tinjah