5-2006 52 5-2006 53 Varstvu gorske narave namenjajo evropske dr`- ave posebno pozornost. Pred kratkim je tako za~el veljati mednarodni spo- razum o vasrtvu Karpatov – Karpatska konvencija, v Italiji pa so sprejeli poseben medregionalni dogovor o varstvu celotne verige Ape- ninov. Dr`ave na obmo~ju Alp so `e leta 1992 pod- pisale Sporazum o varstvu Alp – Alpsko konvencijo. Konvencija se izvaja prek protokolov za posamezna podro~ja, v katerih so se podpisnice zavezale uve- ljavljati sprejete ukrepe, ki so z ratifikacijo v parlamentih dr`av podpisnic dobili tudi status mednarodne pravne obveznosti. Uresni~evanje Alpske konvencije se izvaja na dr`avni in lokalni ravni, preko mednarod- nih zdru`enj za posamezna podro~ja in preko nevladnih organizacij – civilne dru`be, med katere sodijo tudi planinske organizacije. Ob oceni, da se Alpska konvencija ne izvaja dovolj u~inkovito, so podpisnice novembra 2004 spre- jele »Ve~letni program dela Alpske konference 2005-2010«. V »izjavi ob sprejemu« vabijo pod- pisnice tudi opazovalce s statusom, med temi je tudi CAA – Zdru`enje planinskih zvez alpskih dr`av, da dejavno sodelujejo pri izvajanju ve~- letnega programa dela, med »Prioritetami za iz- vajanje« pa so poudarjene aktivnosti s podro~ja informiranosti in odnosov z javnostjo. Tudi vodilna na~ela za trajnostni razvoj ev- ropske celine, sprejeta na evropski konferenci ministrov, odgovornih za regionalno planiranje Iz{la je zloženka o Alpski konvenciji »Obiskovalci gora spo{tujemo Alpsko konvencijo« ? Milan Naprudnik (CEMAT, september 2000) med ukrepi za razvoj namenjajo poseb- no pozornost gorskim obmo~jem, ki opravljajo ekolo{ke, gospodarske, dru`bene in kulturne funkcije. Na~ela obve- zujejo dr`ave ~lanice, da sprejmejo tak{no poli- tiko (strategijo) pros- torskega razvoja, ki bo obvezovala na~rtovalce posameznih panog (sektorjev) za ohranja- nje naravnih vrednot v gorskih obmo~jih. Izvajanje Alpske konvencije v Sloveniji Uradni krogi (Ministrstvo za okolje in prostor) zatrjujejo, da v na{i dr`avi z ratifika- cijo protokolov v dr`avnem zboru ni potrebno spremeniti oz. dopolniti zakonov in predpisov ter sprejetih programov s podro~ij kmetijstva, gozdarstva, prometa, energetike, turizma, var- stva okolja in narave ter urejanja prostora, za kar Republiko Slovenijo formalno zavezujejo osnovna dolo~ila Alpske konvencije. V praksi pa so vse bolj pogosti pritiski lokalnih dejav- nikov in predvsem investitorjev za posege v prostor, ki niso v skladu z ukrepi sprejetih pro- tokolov Alpske konvencije, pa se kljub temu izvedejo. Posledice tak{nih posegov v alpski prostor ob~utijo tako doma~ini kot obiskovalci gora, ob pogledu na po~itni{ke hi{e, predelane iz pastirskih stanov, in na nove lokacije gostin- skega turizma, ki ga spodbujajo nove ceste in `i~nice, spremlja pa hrup terenskih vozil po 5-2006 52 5-2006 53 gozdnih cestah in motoristov po planinskih poteh in gozdnih vlakah ter smrad iz divjih od- lagali{~ odpadkov v naravnem gorskem okolju. Za uresni~evanje sprejetih protokolov Alpske konvencije si poleg PZS zelo prizadeva uprava Triglavskega narodnega parka, ki je aktivna tudi v »Omre`ju zavarovanih obmo~ij v Alpah«. Slovenske ob~ine, ki sodelujejo v »Omre`ju Alpskih ob~in« nimajo podpore slo- venskega dr`avnega vrha, {e manj podpore pa imajo nevladne organizacije s podro~ja varstva narave ter organizacije, ki delujejo na podro~ju za{~ite Alp (CIPRA Slovenija, EUROMON- TANA). Planinske zveze in Alpska konvencija Planinske zveze alpskih dr`av imajo `e zelo dolgo tradicijo pri prizadevanjih za ohranjanje narave in so aktivne tudi na podro~ju izvajanja alpske konvencije. PZ Nem~ije je sprejela desetletni program trajnostnega razvoja gorskih obmo~ij. Pri nje- govem oblikovanju so kot svetovalci sodelo- vali strokovnjaki resornega ministrstva de`ele Bavarske; PZ [vice je sprejela »Memorandum o razvoju gorskih obmo~ij«, ki je bil pripravljen skupaj z zveznimi uradi za okolje, promet, energijo in zdravstvo. PZ Avstrije je sprejela »Dolgoro~ni program uresni~evanja Alpske konvencije v planinskih vrstah«, ki ga izvaja prete`no iz sredstev dr`avnega prora~una. PZ Francije je z ministrstvom za okolje podpisala poseben »Sporazum o udele`bi pla- ninskih organizacij pri uresni~evanju Alpske konvencije« in ga izvaja ob podpori resornega ministrstva. PZ Liechtenstein-a je sprejela »Program varstva okolja gorskih obmo~ij«. De`elne pla- ninske zveze Italije in Avstrije so na obmo~ja Alp sprejele posebne programe. Planinska zveza Slovenije (PZS) PZS je v svoj program vklju~ila podro~je varstva gorske narave leta 1970, in izvedla te~aj za predavatelje varstva narave ter pristopila k izobra`evanju varuhov gorske narave (gorskih stra`arjev) v planinskih dru- {tvih. Aktivnosti so se nadaljevale z izdajanjem priro~nikov in letakov o prirodnih prvinah gor- skega okolja, s sprejemom navodil za ohranja- nje naravne in kulturne dedi{~ine (Slovenski 5-2006 54 5-2006 55 gorski svet in planinska organizacija), s spre- jemom programov za ekolo{ko oskrbo planin- skih ko~ z energijo, ~i{~enje odpadnih voda in ustreznega ravnanja z odpadki. Leta 1999 je PZS sprejela »Vodila – ~lovek se mora v gorah vesti kot gost« z usmeritvami za zmanj{anje mno`i~nih izletov, uporabo javnih prevoznih sredstev, naravovarstveno sanacijo planinskih poti ter leta 2003 tudi dopolnila statut PZS za podro~je varstva narave in pospe{ila aktivnosti Komisije za gorsko naravo. PZS je ~lanica UIAA (Mednarodnega svetovnega zdru`enja planinskih zvez), aktivno sodeluje v CAA (Zdru`enju planinskih zvez alpskih dr`av), ve~ kot {tiri-desetletja pa sode- luje tudi na vsakoletnih sre~anjih »Treh de`el«, kjer se povezujejo planinske zveze avstrijske Koro{ke, italijanske Furlanije – Julijske krajine in PZS. Po letu 2000 so sodelujo~e planinske zveze v skladu s cilji Alpske konvencije name- nile sre~anja razvojnim problemom gorskih obmo~ij in polo`aju ~loveka – doma~inov, ki {e vztrajajo v gorskih vasicah ter vedno ve~jemu {tevilu obiskovalcev. V letu 2004 je obmo~ja Alp obiskalo nad 100 milijonov obiskovalcev. (slovenske gore je leta 2004 obiskalo ve~ kot 2 milijona ljudi) Teme zadnjih sre~anj »Treh de`el« so bile: »@ivljenje v gorah« – 2002, Italija, Na Ravenci, »Trajnostni razvoj v Alpah« – 2003, Slove- nija, Vrata, »Naloge planinskih zvez pri uresni~evanju Alpske konvencije« – 2004, Avstrija, Radent- hein – Doebriach. Zlo`enka o Alpski konvenciji Na sre~anju »Treh de`el« – 2004 so se sodelujo~e zveze odlo~ile za izdajo informa- cijske zlo`enke, namenjene vsem obiskoval- cem gora. CAA je sprejela pobudo, Avstrijsko ministrstvo za okolje, ki v obdobju 2005–2006 predseduje Alpski konferenci (najvi{ji organ Alpske konvencije), pa je prevzelo stro{ke priprave in tiska zlo`enke – INFO COMIC – v {tirih uradnih jezikih Alpske konvencije (franco{~ini, italijan{~ini, nem{~ini in slove- n{~ini) v 100.000 izvodih. Zlo`enka je iz{la januarja 2006 in bila razposlana planinskim zvezam alpskih dr`av,da bi jo posredovale pla- ninskim dru{tvom, turisti~nim organizacijam in organom s podro~ja {portno rekreacijskih aktivnosti. Besedilo zlo`enke je pripravil dr. Milan Naprudnik, ~lan Komisije PZS za varstvo gorske narave, ob sodelovanju dr. Ane Barbi~, planinskih zvez avstrijske Koro{ke, italijanske Furlanije Julijske krajine, karikature je pri- speval Bo`o Kos, organizacijo izvedbe pa je prevzel Peter Hasslacher iz Planinske zveze Avstrije. m