lovno leto, je hkrati sa- jla za 2 milijona di- ' svojih izdelkov. Prak- •edaj področju rjejo Zanima- njihove izdelke narašča Q bodo letos vrednost povećali na več kot 4 le dinarjev. Veliko nji- usnja gre v izvoz tudi v obliki čevljarskih )V. »OSOJILA BORCEM jćinskem glasilu je ob Laško, oziroma njen li odbor sklada za re- ^ stanovanjskih zadev »ncev NOV, objavila za dograditev in adap- stanovanj v višini dinarjev. Pravico do e prošnje imajo ude- NOV z dvojnim štet- vdove padlih ali po umrlih udeležencev ¡er kiMično za pridobit- (lo nesposobni otroci ali po vojni umrlih • NOV. ek. ANKETA O GRAČNICI Ili teden je bil v Jur- 1 sestanek organizaci- na katerem so bili bčani nekomunisti, ter dnika občine ter ob- organizacije SZDL. Stanku so se dogovori- fsvedbi ankete, ki naj I socialno podobo kra- \ Gračnici, ki naj ugo- toliko ljudi bi se rado ilo v TLG. Na sestan- ku je predsednik Miha Pro- sen odgovarjal tudi na vpra- šanja o krajevnih problemih, o katerih bo seveda ponovno govora na bližnjem zboru volivcev. Kr. KJE SO RADEČE? Vsi naročniki časnika »DELO«, kot tudi tisti, ki ga kupujejo v trafikah in pri prodajalcih in ki bivajo na področju pošt Zidani most in Radeče, dobivajo IV. izdajo DELA, medtem ko že več kot leto dni izha- ja celjska ali II. izdaja za območje nekdanjega okraja Celje, v katerem je vključe- na tudi občina Laško, Rade- če in Zidani most pa sta že dolgo let v mejah laške ob- čine. Nekaj tu ni uglašenega. OSEBNI DOHODKI V občini so se v lanskih devetih mesecih povečali osebni dohodki za 11,4 odstot- ke oziroma od 790 na 880 din. Nad občinskim poprečjem so bili dohodki v prometu (1.187), kulturno prosvetni dejavnosti — brez osnovnega šolstva —(1.135), stanovanj- ski dejavnosti (1.012) trgovini (1.006), gostinstvu in turizmu (963), gozdarstvu (914) in in- dustriji (811 din), pod po- prečjem pa v kmetijstvu (811), gradbeništvu (763) in obrti (677 dm). -dhr PORAST TURISTIČ- NEGA PROMETA v občini ugotavljajo, da je lani turistični promet močno porasel, saj so zabeležili bli- zu 20.500 gostov oziroma za 13.4 odstotke več kot lani, pri čemer je bilo 197.000 no- čitev (20,8 odstotkov več kot lani). Skoraj polovica noči- i tev odpade na tuje goste. BREZ IZHODA NA ZASAVJE Cesta Planina—Sevnica je do Pipana prevozna le na lastno odgovornost voznikov. Avtobusne zveze od Pipana do Planine ni. Na ta način je Planina popolnoma odre- zana od Zasavja, ki bi v na- sprotnem primeru lahko pritegnilo viške delovne sile s planinskega območja. To se predvsem nanaša na žen- ske, ki bi se lahko zaposlo- vale v konfekcijskih podjet- jih LISCA in JUTRANJKA v Sevnici. PEVSKO DRUŠTVO v decembru je na Planini formirano pevško društvo, ki trenutno ima 12 članov. Vaje imajo dvakrat teden- sko in se pripravljajo za pr- vi nastop, ki bo 8. marca, za dan žena. AKTIVNOST TURISTIČNEGA DRUŠTVA Planinsko turistično dru- štvo je od občine dobilo 3.()(X) dinarjev dotacije. De nar bo uporabilo za organi- zacijo pustne maškerade, in za ureditev cvetličnih gred po trgu in proti gradu. V to akcijo bo pritegnilo tudi naselja Dobje in Šentvid. UREDITEV POKOPALIŠČA Na Planini se že nekaj let govori o ureditvi pokopali- šča, toda za to do zdaj niso obstajale realne možnosti šele pred kratkim je imeno- vana komisija, ki bo predla- gala način parcelacije in ob liko izvajanja potrebnih del v tem smislu. POPESTRITEV DRUŽBENEGA ŽIVLJENJA Na Planini deluje klub v katerem se vaščani lahko ukvarjajo z različnimi dru- žabnimi in športnimi igra- mi. Zaenkrat so najbolj ak- tivni v šahu in namiznem te- nisu. Klub deluje po princi- pu samofinanciranja, prosto- re pa imajo v gasilskem do- mu. Mič DVOJNI JUBILEJ Te dni je Krištof Špani- ček s svojo soprogo Mimi v ožjem krogu slavil dvojni ju- bilej, 86-letnico rojstva in 50-letnico poroke, čestitat ji- ma je prišla tudi posebna de- legacija Društva upokojencev s tovarišem Legatom na če- lu. Zaradi njegove vsestranske dejavnosti, humanosti in ve- likega socialnega čuta do de- lovnega ljudstva je bil slav- Ijenec znan daleč na okrog. V predaprilski Jugoslaviji je bil tov. Kristov španiček dolga leta tudi občinski od- bornik in se nenehno boril za socialne pravice delovnega človeka in je bil zato režimov- cem trn v peti. Tudi med okupacijo je s SVOJO družico zaradi napred- nega prepričanja mnogo pre- trpel, marsikateremu domači- nu pa je v tem času rešil nje- govo življenje. Zaradi starostne onemoglo- sti in siceršnjega slabega zdravja živita zakonca zadnja leta bolj v zatišju in v svoji hiši iznad Strossmajerjevega doma le od daleč sledita vid- nemu napredku tega slovite- ga zdravilišča. Čestitkam ob dvojnem jubi- leju se pridružujemo tudi ostali njuni znanci in prijatelji in kličemo: še na mnoga le- ta! -saki SLOVENSKE KONJICE KOMUNALNI PROBLEMI v Slovenskih Konjicah pri- čakujejo, da bo prihodnja se- ja skupščine občine izredno živahna, saj bodo obravnavali | komunalno problematiko, ki je zelo pestra in prizadene ogromno večino občanov. Sta- novanjsko komunalni podjet- ji Slovenske Konjice in Zreče bosta na seji podali poročilo o delu v preteklem ter pro- gram za prihodnje obdobje. VEČ ŽIVLJENJA MED MLADE KOMUNISTE Lani so na svečan način sprejeli v Slov. Konjicah v Zvezo komunistov 80 mladih ljudi. Kot v drugih občinah so tudi tu formirali aktiv mladih komunistov. Aktiv se sicer sestaja, vendar njegovo delo ni preveč živahno. Kot menijo nekateri, še vedno kot oblika išče samega sebe, brez neke potrebe za resničnim delom. Kljub precejšnjemu številu mladih, aktiv še ni za- živel tako, kot bi moral. TABORNIŠKA ORGANIZACIJA? 2e dve leti mladi v Slov. Konjicah napenjajo vse sile, da bi ustanovili taborniško organizacijo, vendar se jim zaradi pomanjkanja kadrov to še ni posrečilo. Kot nam je povedal predsednik pred- sedstva občinske konference ZMS, Dušan Zidar, bodo sku šali letos postaviti organiza- cijo na noge preko štaba za teritorialno obrambo. STALIŠČA SE UJEMAJO Ko so v Slovenskih Konji- cah zaključili z razpravo o gospodarjenju z gozdovi so poslali stališča republiški konferenci 3ZDL. Pred dnevi so zopet razpravljali o repu- bliških stališčih in bili zelo zadovoljni, saj se v celoti ujemajo z njihovimi pripom- bami. Poleg tega so bili čla- ni SZDL v občini zadovoljni z načinom razprave, saj so tako lahko s svojimi mislimi prispevali k oblikovanju za- kona. MLADINSKI KLUB DA ALI NE? Tri tisoč mladih v Sloven- skih Konjicah si že dolgo želi svoj klub. Zanimivo je, da imajo prostore v Mladinskem domu in del opreme, kljub temu pa niso uspeli ustano- viti kluba. Tako letos raču- najo na sredstva iz občin- skega proračuna, da bi do- polnili opremo in končno od- prli klub. LOČE ~ LIPOGLAV Sneg jo je zagodel tudi vsem ob cesti Loče — Lipo- glav. Prebivalci se namreč večkrat pritožujejo zaradi pluženja ceste, ker morajo njihovi otroci v visokem sne- gu v šolo. žal pa je v občini izredno malo sredstev, da bi plužili povsod in vselej, kadar pade sneg. OBČNI ZBOR GASILCEV Prostovoljno gasilsko dru- štvo Parižlje—Topovlje je imelo v nedeljo občni zbor. Po pregledu dela za prete- klo leto so si zadali nov pro- gram dela, ki obsega nabavo ^lovih uniform, novih cevi za črpalko, kasneje pa tudi nov avto Za predsednika je bil ponovno izvoljen šketa Franc, za poveljnika pa šmajs Ernest. T. Tavčar « o po- «í^aciyj Pfcraííc- ^ortije p «efca- e kapi. ' deìav. • pri. Züup. » ^о je oilo uzakonjeno, da delodajalec ni smel odpustiti zaupnikov, če pa jih }e, jim je moral plačati mesečne dohod- ke za tri leta vnaprej. — Presneto, tak zakon bi bil se dandanes dobrodošel v j^odjetjih, kjer si ob tako hudih napakah prizadeti ne upajo odpreti ust, — Tako je v šali glasil medklic. V vsa- ki šali je nekaj resnice ... —гс ^^ ^^ ^^ ^^ ^^ Ce vas iz sladkegci sna prebudi vrisk pod oknom, se jezite: »Kje so miličniki? Saj človek, še spati ne more.« Ce vriskate ponoči vi, se jezite in čudite miličniku, zakaj vas je zaustavil. »Saj sem samo nekoliko dobre volje.« Dejstvo je, da na vlogo miličnikov gledamo različno glede na to, če smo samo opazovalci aU akterji. Pritrjujemo jim ali pa se jezimo, ker so nas zaustavila. Zato je fan- tom v plaAih uniformah večkrat hudo. Marsikdo jih po krivem žali. Na ta ali oni način. Vljudno ali nesramno. In v večdni primerov prenašajo žalitve mimo. Pet miličnikov iz Celja smo povprašali po odno«su miličnik—občan. FRANC CARIC: Miličniki se zelo trudimo, da bi bili od- nosi med nami in občani čim- bolj korektni, tudi kadar ni- so izpolnjeni pogoji za tak- šen odnos. Če kdo naredi prekršek, ga oipozorimo, če je huje, ga moramo kaznova- ti zaradi varnosti ostalih. Ob- stoj aj'o predpisi in te mora- mo izpolnjevati. Hkrati pa pričakujemo, da občani ra- zumejo našo nalogo.« MAKS GRMOVŠEK: »G-lede o(inosov predvsem to: dobri so, lahko bi bili pa še bolj- ši. Težko je! čim si občana zaustavil, si ga omejil in je povsem jasno, da bo reagiral na ta ali oni način. Kako, pa je odvisno od tega kakšen človek je, oziroma v kakš- nem s tanò u. Sicer pa, mnogi med nami se držimo reka: dobra beseda dobro mesto najde.« NIKO PIRTOŠEK: »V zad- njih letih so se odnosi obča- nov do nas precej spremenili in to na bolje. Mi skušamo biti korektni, vlj'udni in ra- zumevajoči. Le pomoč bi kdaj potrebovali, posebno pri razgrajačih. Ljudje se po dogodku umaknejo, včasih pa celo pritegnejo s tistimi, ki delaijo nered, če se vme- šamo miličniki. In vendar hočemo vedno in povsod za- ščititi koristi mirnih ter po- štenih občanov.« GABRIJEL SELCAN: »Od- nosi z občani so dobri, pose- bej s starejšimi. Moram pa reči, da, nekateri mladi pre- cej čudno gledajo na milični- ke. Včasih pri raznih dogod- kih potrebujemo priče in ni redko, da se občani raje umaknejo. Sicer pa je tako. Z dobrim človekom ne moreš imeti slabega odnosa, če je pa človek slab so takšne tu- di posledice. Vendar bi mo- rali občani bolj' vedeti, da varujemo njih in njihovo pre- moženje.« MIHAEL DEBEK-yC: »MI- ličnik sem postal leta 1960. V desetih letih se je odnos občanov do nas müácntkov zelo spremenil. Ne samo, da so bolj korektni do našega dela, tudi prekrški so dru- gačni. Manj je tistih, kjer dejansko nisi smel postopati preveč vljudno. Težko je le z nekaterimi, toda to so povratniki — stari znanci sodnikov za prekr- ške.« Pomagajmo jim, če moremo! Njihovo delo je naša varnost. Zato jih moramo tudi bolje razumeti, saj ne zaustavijo nikogar zato, ker bi tako sami želeli — verjet- no smo naredili napako. M. S. — T. V.