209. številka. Ljubljana, v četrtek 15 septembra. XX. leto, 1887. (Khajfe vbak dan cveier, izimSi nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstrijsko-ogerske dežele za vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld. za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanja na dom računa se' po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za Četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kakor poštnina znaša. Za oznani 1 a plačuje Be od četiristopne petit-vvste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr. če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj Be izvolć frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in npravniSvo je v Rudolfa KirbiSa hiSi, ^Gledališka stolba". DpravniStvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Gauč in slovenske paralelke. Pred par dnevi čitali smo v „N. Fr. Presse", kako si je minister Gauč v Hainfeldu na Dolenjem Avstrijskem ogledaval tamošnjo ljudsko šolo, kako je nadzoroval celo telovadbo mladih učencev, izražajoč zahvalo vsem prisotnim šolskim dostojanstvenikom ter naposled na prošnjo šolskega vodje, naj bi se šola uvrstila v višji plačilni razred, celo slovesno zagotavljal, dabode za šolov Hainfeldu storil, kolikor bode mogel. Čudili smo se tej ministrovi naklonjenosti, kajti pri nas je pač ni opazovati, pri nas Gauč deluje le v negativnem zmislu, kakor da ni minister za uk in bogočastje, ampak minister za nevednost in podajač ministra financ. Pri nas se pouk omejuje na nečuven način in ni ga skoro dneva, da bi Gauč, kakor razljuteni Ahil, ne hladil svoje jeze nad zavodi slovenskimi. Povedali smo že, kako se mrcvari gimnazija v Kranji, kako se izdavajo naredbe, ki so z naredbami, pravno še obstoječimi, v nasprotstvu, povedali tudi, da Gauč ni dovolil tretje slovenske paralelke za I. razred gimnazije Ljubljanske ter oblastno določil „n ume rum clausumu, to je, da nobena slovenskih paralelk v 1. razredu ne sme imeti nad 60 učencev. Bilo je ljudi, ki tej našej vesti neso verjeli, ker se taka naredba res ne strinja z zdravim razumom. A danes zjutraj bilo je v Ljubljanske gimnazije veži nabito naslednje Oznanilo: Vsled ukaza slavnega c. kr. ministerstva z dne 6. septembra 1887 št. 22784 se ima daljše sprejemanje v prvi razred slovenskih paralelk ustaviti, ker je določeno Število, 120 učencev že včeraj 14. septembra bilo prekoračeno. Ljubljana 15. septembra 1887. To oznanilo izzvalo je veliko nevoljo in razburjenost mej občinstvom in mi smo trdno preverjeni, da nikakor ni bilo umestno, da je bilo le voda na mlin nemškemu oddelku. Minister Gauč je nam reč„zurSchonungdesStaatscbatzes" (sic!) obrezal le slovenski paralelki, glede nemškega oddelka pa ni niti besedice črhnil, za nemški oddelek torej ne velja „numerus clausus". Posledica bila je naravno ta, da so nekateri zbegani očetje; ne vedoČ, kam s svojimi sinovi, upisa i jih v nemško paralelko. K sreči rečeno oznanilo ui bilo dolgo pribito. Deželni šolski svet kranjski je namreč takoj danes ukazal ravnateljstvu gimnazije Ljubljanske, da naj še tudi jutri, petek, dne 16. t. m upisuje učence, ki se bodo oglašali v slovenske paralelke I razreda. Ob jednem je poslal deželni šolski svet prošnjo naučnemu ministerstvu, naj dovoli še tretjo paralelko v I. razredu. Tako stoji zdaj stvar. Pri znani trdovratnosti GauČevi ne pričakujemo veliko uspeha od te prošnje, marveč z Dunaja došel bode zopet navadni „Justa-mentnbt", a tudi, ko bi se prošnji ugodilo, bi se vsa konfuzija ne dala več popraviti. Nekoliko učencev odšlo je že, kakor čujemo v Hudollbvo, drugi pa pojdejo domov krave past in po jednakih idiličnih opravkih, ker jim je ubod v srednje šole z Gau-čevimi plankami zabit. V vsem tem postopanji Gaučevem ne nahajamo nobene logike, niti sisteme, vse vrši se le skokoma, vse je neosnovano. Celo nagib „zur Seho-nung des Staatsschatzes" je le puhla fraza, kajti uvažati treba, da bi bili učenci tretje paralelke, ne glede na upisnino, sam o prvega pol leta 1200 goldinarjev učnine plačali, kajti brez vsake dvojbe, imela bi bila tretja paralelka vsaj 60 učencev , kakor se vidi iz naslednjega: Julija meseca napravilo je v Ljubljani vsprejemni izpit za slovenske paralelke 97 učencev, včeraj bilo je upisanih 42, v Kranji pa je bilo oglašenih 47, vkupe 186 učencev, ne glede na one, ki so stoprav danes prišli in deloma tudi že odšli. Naredba, da se sme v vsako paralelko vspre-jeti samo 60 učencev, potem pa upisavanje ustaviti, pač ne sodi v Avstrijo koncem prosvetljenega 19. stoletja, ampak neko slavno starogrško mesto, kajti, ako minister v svojem ukazu naglasa vsprejemnih izpitov „strogost", je s tem že povedano sredstvo, kako radikalno zajeziti prekipečo ukaželjnost. S tem smo našim poslancem, kateri mej njimi se sploh zanimajo za take stvari, povedali, kako stvar stoji, kako neizprosni GauČ zastavlja sekiro na naše srednješolske zavode. Pričakujemo od njih, da bode vsaj večina mej njimi z vso Tesnobo in vstrajnostjo vršila svojo dolžnost in z obrestmi vrnila udarec, ki ga je naš narod dobil v obi-az. A tudi slovensko občinstvo ne sme rok križem držati. Ker po vzgledu na Češkem ni pričakovati, da bi se nam dovoljevali tabori, treba, da se sklicujejo shodi volilcev, da se na takih shodih sklepajo resolucije in dotičnemu poslancu da strog, rezek napotek. Pred vsem naj bi se taks ho d nemudoma sklical v Ljubljani sami, ki je vsled rečenih naredeb močno prizadeta. Volilci Ljubljanski povedo naj svojemu državnemu poslancu prav odločno, da je skrajni čas, da čuva njih koristi, kajti dosedanje, niti platonično zastopan je, jim je le na kvar. Na delo pa treba takoj, brez odlašanja, kajti če kdaj. velja posebno v tej zadevi „Vigilantibus jura!" Še nekaj o kosah. Iz Rusije 26. avgusta, st. st. [Izv. dop.J Iz ves t no, je, da so si Nemci v 1848 1. naročili iz Pariza Francoza, da bi jih naučil delati revolucijo, vse druge iznajdbe pa so njih vlastnina, kar je tudi vsakemu znano, ki je imel srečo obrazovati se iz nemških knjig in pri nemških profesorjih. Ako so izumili opico, ako je jeden Nemec naučil karpe, da so hodili na žvenkljanje zvončka k bregu in potem celo na suhi breg, kaj se je torej čuditi, da so iznašli tudi najfmeje sleparstvo v vseh oddelkih trgovine in obrtuosti. Kdo ne zna, da oni v sodih vozijo smradno vodo iz tabačnih tovarn avstrijskih, da močijo v njej orehovo in drugo listje, delajo iz njega smodke in jih prodajajo kot „echte Havanna", „echte Cuba" i. t. d. celo dražje, nego ko bi bile izdelane od pravega zamorskega tabaka; dokazano je, da v pivo, ki ga delajo v Franciji in v Rusiji, namesto dragega hmelja devajo grenko vrbovo kožo in moko iz lulike, bolj bogati pivovari pa razne kemične preparate. Zato pa se tudi neseni čudil, čitajoč v Vašem cenjenem listu, kako oni, to je Nemci v „reichuu, delajo prave avstrijske kose tem, da na svoj negodni produkt ubijajo avstrijske firme, in po svojej prirodne j nemškej podlosti celo avstrijski cesarski grb. Pri nas v Rusiji zanimajo se sleparstvom, razen drugih rečij, posebno v prodaji šivalnih strojev; dasi je stroj naredil kak „Kunstschlosser" v kakem nemškem „krahwinkel", vender ga v Moskvi in v Petrogradu prodaja debeli, odurni Nemec, podoben objevšemu se mesarju, za LISTEK. Mabel Vaughan. Kom;.i!. V angleškem spisala Marija S. Camtnins poslovenil J. P—ski.) Drugi tlel. Sedemnajsto poglavje. (Dalje.; Ustanovila se je, nekoliko ustavljena po njegovih besedah, temveč pa po njegovem glasu. „Nadlege vam nisem mislil delati", rekel je, ko je bila vsa zamišljena in neodločena, „a ker sem že enkrat tu, poslušajte me trenotek." Prijel bi jo bil za roko, da bi jo zadržaval; a Mabel mu je ni ponudila, ker se je zavedela, da se močno trese. Na videz ni opazila njegovih besed ter se je na prejšnje mesto pri oknu usedla. BVi ste jedina izmej mojih prijateljic, ki mi danes ni čestitala", rekel je ter se k njej prisedel. „Sprva sem mislil vam očitati malomarnost, a če natančneje to premislim, zahvalim se vam temveč, da ste me varovali take glume." Ponovila je zadnje njegove besede z vpra šavnim glasom ter ga bistro pogledala , da bi jej pojasnil, kaj s tem misli. „Da, res hud izraz", nadaljeval je z njemu nenavadno silovitostjo; „a čestitanje iz vaših ust se bi mi bilo danes dozdevalo skoro prava gluma. Drugi so lehko bili slepi ter niso videli resnice in njih beBede z najblajšim namenom so bile lehko prijetne in odkritosrčne, a laskal sem si, da vi me bolje razumete, da mi vi priznavate pravico verovati, da so mi ti dogodki, ki se od zunaj toli laskavi kažejo, napravili le mnogo bolečine, da bi me nobeno pregnanstvo ne bilo lehko huje zadelo, nego ta neugodna mi volitev, ki me od vsega najslajšega in najdrajšega na zemlji trgu." Glas se mu je tresel, kakor ga Mabel še nikdar ni slišala. Skoro jo je prestrašil. Čutila je, kako so jo njegove oči bistro gledale; a dr/nila se ni kvišku se ozreti, le jecljala je: „Henrik je rekel, da vam bi to bilo huda žrtva." „Henrik! Kaj ou o tem ve? Kaj kedokoli o tem ve?", zaklical je Bavard s silovitim, skoro ne-potrpnim glasom. „Kedo razen mene samega bi lehko presodil bolečino, katero mi napravlja ? Sočutja ne pričakuiera, čestitke so me užalile, a vi" in glas njegov se je glasil skoro z žensko meh-kostjo, „vi, kateri ste me s svojim svetim zaupanjem na moje pravočutje za to nalogo okrepili, vi mi vsaj ne odrečete golega voščila: Bog daj srečo!" DJaz? O, ne!", odvrnila je Mabel; potem pa je obotavljaje se pristavila in skoro sama ni vedela, kaj je rekla: „Jaz — vam voščim vse dobro!" „Ali vi hočete poslušati mojo izpoved, preduo odidem?" Odgovorila mu je le plaho in skrbno ga pogledavši; potem se je brzo ozrla po sobi, kot bi hotela ubežati. „Da, naj bode to moja spovednica", rekel je Bavard in besede so naglo se vrstile druga za drugo, kot bi bil uganil nje namen in kot bi ne hotel svojega smotra izgrešiti, „Jaz nočem odpotovati z leh-kim srcem, a rad bi odpotoval vsaj z mirno vestjo. Vest bi rad olajšal bremena, katero ga je tlačilo, odkar sem vas prvikrat videl. Takrat sem zaslepljen od napačne in prenagljene sodbe govoril in vi ste slišali nedostojue besede, katere sem jaz obžaloval, pravi amerikanski stroj izza morja, seveda s pismom, da je stroj odtod in odtod iz Amerike, dokler se jim ni dokumentalno in neovrgljivo dokazalo, da so ti stroji zdelani v blaženem carstvu „ nemške poštenosti" od starega železa, zbranega po nemških dvoriščih, in vse to se dela „zierlieb, manierlich und akkurat", da se človek nehote spomina pobožnega Miheljna za poslednjega pruskega napada na Francijo, ki je prišedši v kraetsko hišo nekega Fran« coza krast, zagledal v kotu razpelo; vest mu ni dopuščala, da bi vanj gledal Bog, ko krade ; vzel je torej z glave „pieklhaubo" in pokril ž njo sveto razpelo. Ko je iznesel vse, kar se je dalo, pred hišo, Šel je nazaj po „picklhaube". Take kose, o katerih Vi pišete, pripeljal je nek Nemec pred dvema letoma tudi v Rusijo in jih prodajal seveda bolj po ceni, da bi izpodrinil štirski fabrikat; no njega trgovinsko podv/etje propalo je Že prvo leto, kajti ruski mužik, dasi je po misli kulturnih Nemcev na istej stopinji z živali jo, dozna 1 je skoro, da „prusskaja kosa, mčdnago (počenega) groša ne stojit", in on kupuje, kakor prej, „štirske" kose, to je pripeljane z Gornjega Štajerskega. Trgovina s štirskimi kosami v Rusiji je tako zanimiva, da si dovoljujem napisati o njej nekoliko slov, tem bolj, ker posebno ta trgovina pokazuje jasno značaj ruskega prostega naroda. To je slovenskemu čitatelju važneje znati, nego razne postopke blagoslovljenega Koburžana, liubimca srednjeevropskih politikov, ki so ga poslali v Bolgarijo, da bi delal tam s pomočjo denarjev in obetov renegate vere in slovanstva. Pred več nego sto leti pripeljal je neki Rus, ki je bil za granico, v Ćtiriji, s seboj dve ali tri kose, katerih dobroti so se čudili vsi, ki so videli, kako se kosi štirskoj kosoj. Takoj se je odpravil v Štirijo na prostem vozu prost kupec Filimonov iz mesta Rilska po kose na Štajersko. Ta prvi „kosnik" ruski je osnovatelj sedanjih rodov Filimonovih, ki po vsej Rusiji in v Sibirijo pošiljajo štirske kose. Prvemu Fiiimonovu, ki je skoro pošiljal deset, dvajset in več voz v Avstrijo, dal je cesar Franc avstrijsko plemstvo za povzdigo avstrijske obrtnosti, in Filimonov, kot prost človek, imenoval se je z velikim veseljem „v o n-Filimonov", tako da so ga vsi, ki so imeli ž njim opravek ali znanstvo, začeli skoro imenovati naravnost „Fon". Ta von-Filimonov umrl je kot milijonar; do svoje smrti sezidal je, po navadi prejšnjih bogatih kupcev ali dvorjanov, lepo cerkev, ki je še zdaj največja in najlepša v Rilsku in živel je v hiši, ki je tudi še zdaj, dasi sezidana skoro pred sto leti, največja v tem mestu. Plemstvo na potomce „Fona" ni prešlo, pač pa veliko bogastvo in trgov.na kosamij; dasi so vsi jako bogati, vendar nihče — tako pravi prosti narod — ne more biti „Fon" in zove jih zato „Fončike". Trgovina kosami iz Avstrije je tako rekoč monopol Rilska in Filimonovih, premih potomcev znamenitega Fona. Vsako leto dobivajo v Rusijo okolu 5 milijonov kos iz Avstrije in transport se dogaja po navadi okolu konca velikega posta. Kose so uložeue v smerekove sodčke, okolu sto kos v vsakem. Po Rusiji kose razvažajo že mužiki sosednjih Rilsku vasi j in ti mužiki so znani po vsej Rusiji pod imenom „kosuiki". Oni jemljo izvestno partijo koB za gotove denarje ali pa na upanje in vodijo jih na svojih vozeh po Rusiji; kose dobivajo od Filimonovih, glede po kursu rublja, za 40 do 50 kopejk, sami pa jih, glede po daljavi kamor jih vozijo, prodajajo po t>0 kopejk in višje do 1 rublja 50 kopejk. Vsak kosnik ima svoj „rayontf, kamor že drug kosnik ne sme pripeljati svojih kos naprodaj : iz srednje Rusije vozijo kose v najbolj oddaljene gu bernije našega prostranega carstva, ne po železnici, no ves pot, od domače koče in za 1000 in več vrst, na konjih in tako gredo, kakor bi dejal Levstikov Krpan, „cika, coka, cika, cokau noč in dan. Po potu, dokler ni v svojem „rayonu", kosnik kos ne prodaja, kajti daleč tam ga čakajo ljudje, katere on zna in kateri njega znajo že mnogo let; njih potrebam mora zadostiti, poleg tega pa je tudi obljubil drugim kosnikom, da jim „ne bo v škodo hodil", a dane besede se Rus drži. Kosniki dajo muzikom kose na upanje, kajti vozijo svoj tovor o času, ko je mužik po navadi popolnem brez denarja, posle dolge, mrazne zime. Jeseni, ko ima mužik skošeno že žito — v Rusiji žito skoro povsod kose — in ko je uspel prodati že seno, kar mu ga je bilo odveč, ali ko je zaro botal nekaj rubljev na podenščini, z jedno besedo, ko je pri denarji, odpravljajo se kosniki zopet na konji na „vypravkua, t. j. po denarje za kose, ki so jih spomladi dali na upanje. Pri tem pa kupujejo ali jriinljo v zameno za ko3e tovor, katerega v njih rodnem kraji ni, na pr. v jednera mesti posušene ribe, v drugih ovčje kože ali domače sukno in privažajo na svojo in sosedov potrebo. Kosniki so sploh ljudje, kakor Rus pravi, „na-terti", kajti tro se o vsake vr<*te ljudi in spoznavajo svet; po navadi žive jiko dobro, celo bogato, in pogostem oddajo svoje sinove v gimnazije ali realke. Ko se oni prepeljujejo se svojimi kosami po širokej Rusiji, obdelavajo jim doma babe polje, kajti zemlje ima mužik po navadi malo. Časi kotniki hitro bogate in jaz znam jednega starca, katerega premoženje štejejo na 40 tisoč, da si ima zemlje jako malo. Mimohodeč naj povem, da je kosišče rusko veliko bolj nerodno, nego kranjsko; kosišče je brez kljuke v sredi in ima samo klin namestu nje; na konci, pa leva roka drži kosišče brez poprečnega klina, tako, da je obrnena dlanjo navrh; kosišče, kakor sem ga videl v domačej deželi, zdi se Rusu preveč „neudobno"; seveda, kakor jo kdo navajen. Klepljejo jih tako, kakor pri vas, no brusijo jih drugače, to je, najprvo na jednej strani, ])otem na dru-gej in jako Č^sto ne osloj, no deščicoj, ki jo pomočijo in posipajo svižem. Končam naj svoj spis kratkim razmišljenjem o poštenosti ruskega naroda, kakor sem ga začel sleparstvom nemškega. Pomislite: prost mužik vozi kose z jednega mesta Rusije v drugo, včasi po krajih, kjer za nekoliko ur hoda na okolu ni nobene hiše, Čez temne lesove in stepi, ki jih človeško oko ne more objeti. Da-si je Rus, po opisanji nemških učenih klobasnikov, v kulturi malo više od živine, vender nikoli ni bilo slišati, da bi kacega kosnika na potu oropali, naj pelja kose ali naj se vrača z denarji domov; popolnem brezopasno hodi po širokem prostranstvu, nad katerim vlada batjuška-ear in dasi njegovi dolžniki žive včasi dalje, nego je od »laškega" Trsta do židovskega BrdiČeva, vender redko kak kosnik za kako ne dobi denarjev, in to ne po nepoštenosti dolžnika, nego radi drugih slučajnih okoliščin; nikoli se še ni nijeden kosnik pritoževal, da bi mu dolžnik ne dal jeseni denarja za koso, katero je spomladi vzel na upanje. In kako lahko bilo bi slepariti! Radi kakega rublja ne ostal bi kosnik, da bi se tožil z dolžnikom, kajti to bi mu prineslo dvajsetkrat več škode, nego rubelj ali dva, ki bi jih na sodišči dobil. Ker sem vso svojo mladost prožil v tako nesrečnih okoliščinah, da sem se na vsakem koraku natikal na sleparstvo ljudij, ki so nam pricepljali nemško „Ehre", nemško znamenito kulturo, bilo je za-me popolnem nerazumljivo, kako ruski prosti mužik v tako daljne kraje upa svoje blago, in kakor neveren Toma, hotel sem se prepričati sam, iz ust kosnikov, ali res dajo kose na upanje, in ali pri tem ne gube svojih denarjev. (Konec prib.) ko hitro sem jih bil izgovoril. Ali mi morete odpustiti slepost, predrznost in neumnost, katerih si jaz Bam nikdar nisem odpustil ? Ali vam more biti povoljna poravnava moje najmke, da me je prvi vaš karajoči pogled precej prepričal o moji krivici in psovki (libel), da mi od onittmal ni več izginil iz spomina in da se ne morem umiriti , dokler mi njegova senca srce zatemnuje?" „In to je vseV", rekla je Mabel prosteji di-haje; pomenljivo smehljanje pa se je pokazalo jej na licih, ker spomin ni bil ohranil razžaljeuja onega imeuitnega večera, ohranil pa je bil one neizpozabne dobrote, katere jej je bil Bavard o uri največje sile blagosrčno storil. „Ne, to še ni vse!", vskliknil je Bavard s povoljeno silovitostj-j, katero je zaman brzdal. „\\ ste me slišali, ko sem nepremišljeno se drznil so diti značaj, katerega soditi nisem imel ne previdnosti, ne ljubezni. Zato vas prosim, poslušajte me. — imejte potrpljenje z menoj — verujte mi, če vam pravim, da dobrotljivost, lepota in resnica, katerih ste me od onih mal neprestano uč li, pripravile so me toli daleč, da bi z;ikril si obličje ter vskhkuil: No, to je tvoja hladnokrvna, prisiljena, j>osvetna gospica! O, Bavard Parcival, nikdar več nikar zaupati sebi samemu!" „Gospod Parcival," rekla je Mabel, katera se je bila nekoliko umirila, ko je videla, kako zelo je bil Bavard ginjen; „vi delate sebi in meni krivico, če one besede, v en dan izrečene , toli zelo obžalujete, ker sem iste, zagotavljam vam, toli naglo odpustila, ker ste jih bili res popolnem poravnali. Če se jaz često spominjam onega večera, ne delam tega, da bi razžaljeni svoji ošabnosti stregla, temveč da se zmislam dobrote, ki me je v srce ganila. Ne spominjajte se vedno onega večera, če ne lehko bi neki dau dvoumili, da jaz znam, kaj je hvaležnost." Glas se jej je močno tresel, ko je besedo hvaležnost izrekla. In znova jo je gnalo, da bi ubežala, skočila je kvišku ter bi bila rada iz sobe tekla. A Bavard bil je na straži. Nekaj v njenem vedenji mu je že naprej kazalo njeno namero ; zato je skočil po konci ter jo za roko prijel. „Ostanite, Mabel! ostanite!", vskliknil je z globoko ginjenim glasom. „Ne smete, — nikarte oditi! Izpovedal sem se stoprv na pol. Slušajte me le še trenotek, potem pa, če mi vi ukažete , čem odpotovati in vas nikdar več videti." (Dalju priti.) Politični razgled. % od u u j c et hud boj mej ustaši in vladnimi četami pri Mashaki-ji ob Abistadskem jezeru. Kdo je zmagal, se ne poroča. Na obeh straneh je bilo kacih 500 ubitih in ranjenih. Eyuba haua se tudi vladnim četam ni posrečilo izriniti v Perzijo. Poročila, da je han bežal iz Afganistana, se namreč neso obistinila. Eyub je blizu Herata z mnogimi svojimi privrženci in skušal bode v krat- kem pridobiti si Herat, ker morda ne bode teško, ker ga Heratei jako čislajo in emirove čete neso zanesljive. Dopisi. Iz Ctorlce 12. sept. [Izv. dop.] Zadnje dni je zopet hudo pripekalo v naši nižini; danes pa je nekoliko odnehalo, ko je dež poškropil že zopet žejno zemljo. V okolici vidimo kmete, kake ua-pravljajo in čistijo sode in posode za novo vino. Nadejajo se obile kapljice in ob jednem močne in dobre. Iz tega sklepajo, da vinska trta potrebuje vročine, kakeršna je bila letos, potem da se trte tudi bolezni ne oprimpjo toliko, kakor se razširjajo zadnjih let. Sadja ima naš trg zdaj izredno obilo tudi za meščane na prodaj. Breskve in češplje so dober kup in na izbiranje, v tem ko druga leta tega sadja še dobiti ni bilo tukaj. Kajti trgovci s sadjem drugače vse poberejo, kar je lepega in v obče kaj vrednega. Tudi grozdje je na trgu drugače slabo in drago. Letos pa je vse bolje, čeravno se je bilo bati, da suša vse uniči. Naše mesto, ki je bilo doslej prazno, postaja od dne do dne živahneje. Poleg tega, da planinska hladneja sapa goni zgodaj tujce v naš gorki kraj, so dospeli včeraj tuli vojaki v mesto, in sicer je došel polk št. 97., v katerem so primorski Slovenci in Lahi. Potem dohajajo pa tudi še učenci in dijaki v obilnem številu. Vsled tega se priporočajo naši knjigarji na vse strani. Knjigar Coppag, beri: Kopač, je odprl na Travniku podružnico v družbi s Skertom. O tej tvrdki je zdaj mej Slovenci mnogo govorjenja. Tvrdka Ooppag & Skert je namreč podarila la-honski šoli v Podgori, ustanovljeni po društvu „Pro Patria", brisalke, pisanke, svinčnike, peres-nike, gumi itd. za 40 učencev. To je ovadil židovski „Corriereu, drugače bi Slovenci menda tega še izvedili ne bili. Tvrdka se je te ovadbe neki jako prestrašila in je podvizala se, posvetiti podoben dar tudi slovenskemu otroškemu vrtu v Gorici. Da tvrdke ni nagnil do poslednjega darila drug povod, kakor strah, je posneti že iz tega, da je slovenski otroški vrt ustanovljen že par let, pa vender ni imel g. Coppag časa in prilike, da bi bil že poprej obdaril ta slovenski zavod. Goriški Slovenci so nad vedenjem g. Coppaga prvič osupnjeni, ker so ga jako podpirali na vse strani, drugič pa jako nejevoljni, ker je obdaril ono laško šolo, ki je osnovana proti Slovencem na slovenski zemlji, v Podgori, v toli važni mejni občini mej Furlani in Slovenci na desnem bregu Soče. V Gorici imajo Slovenci velik križ zastran knjigaren, ker nimajo pravega domačinca mej trgovci te vrste. Jediu knjigotržec, kateri se drži zdaj popolnem neutralno v Gorici, je g. Wokala. Ta uživa zaupanje tudi pri duhovščini obeh narod-nostij, in ima v zalogi povoljno slovenskih knjig. Zato in ker ima tudi največjo šolsko in znanstveno knjižno zalogo, obračajo slovenski rodoljubi pozornost dijakov in roditeljev šolske mladine sosebno ob tem začetku šolskega leta na knjigarno g. W o kala t a. Kakeršne so razmere zdaj, imajo tudi popolnem prav. Tako se začenja narod probujati tudi v gospo* darstvenem pogledu, in je želeti, da bi nasprotniki slovenske narodnosti tudi v Gorici kmalu občutili gmotno škodo, ki si jo sami nakopujejo s hujskanjem proti nam. Doslej so se sosebno Lahi samo šalili ob jednakem žuganji, zlasti ker so videli malomarnost, mlačnost narodovo in pa okornost onih, ki bi bili imeli napraviti gospodarski jez proti hujskačem. Zdaj pa je že slišati tu pa tam, da tudi lastno samopomoč narodovo začenjajo Lahi poštevati bolj zaresno. Če bo narod previden in vstrajen, pride še do tega, da bodo Lahi sami postavili se v lastno obrambo proti lahonskim listom, ki polnijo svoje predale z lažmi, obrekovanjem in izživljanjem proti Slovencem. Te hujskače hudo peče resnica, ki jo je potrdil celo konservativen Italijan g. D. v tukajšnjem laškem katoliškem listu, da je namreč na Goriškem tri četrtine Slovencev, in samo ostanek da je laški, potem pa, da je bila Gorica najprej slovenska vas, in le polagoma da je prišlo do /.danjih razmer, ki kažejo na krivično vedenje Lahov Goriškega mesta nasproti slovenskim prebivalcem v tem skupnem glavnem deželnem mestu. Tega možaka zaradi odkritega priznanja zgodovinskih resnic ztlaj lahonBka politika črni in blati nespodobno. Slovenci pa morejo skrbeti, da bodo Lahi od kraja začeli hoditi pravičniša pota. Ravno Gorica pa je v gmotnem oziru tako občutljiva in od slovenske mase toliko zavisna, da bi na Travniku zopet trava rasla, ko bi mestu odtegnila ista masa gmotno pomoč, masa, ki je doslej teptana in zaničevana. Razumniši del slovenskega naroda pa ima, kakor rečeno ravno ob začetku šolskega leta še posebno priliko, da pokaže, kje je Gorica najbolj občutljiva. Naprej! H Čateža ob Savi 12. septembra. [Izv. dop.*] Izgubili smo v gospodu kapelanu Jak. Pokornu, koji se je 30. avgusta od tukaj v Črnomelj preselil, najboljšega podpiratelja občanov, ter ljubez njivega učitelja in dobrotnika šolske mladine. Ni pa bil le učitelj nežne mladine, bil je sploh učitelj ljudstva 1 Da se je po njem vse žalostilo ter plakalo, je razumljivo za možem, ker imel je srce na pravem mestu za ljudstvo, za narod! Zategadel pa se je gospodu kapelanu Jak. Pokornu priredil na Cateži dne 28. avgusta popo-ludne v priznanje posebnega spoštovanja in časti sijajen banket, koji bi bil v Čast marsikomu! . Pri banketu svirala je izvrstno domača godba, kvintet, — gosli, flauta, violinočel — pod vodstvom nadučitelja Alojzija Račića. Mnogo gospode je bilo navzočne, mej njimi p. t. gosp. župan dr. Ig. Na-morž, c. kr. poštar in načelnik kraj. šol. sveta, kraj. šol. nadzornik gosp. Jos. Kodrić, celo gosti iz Zagreba itd. Odhajajočemu gospodu Pokornu je napil prvi župan gosp. dr. Ig. Namorš ter se mu prisrčno zahvalil za njegovo požrtovalnost v vseh zadevah, na-glasujoč, kako on visoko čisla one, posebno gospode duhovnike, koji so vneti za izobraževanje ljudstva itd. Sledile so mnogovrstne napitnice, tudi našemu vrlemu županu g. dr. Ig. Namoršu. Sijajen banket trajal je pozno v noč. Žalostilo je le vsakega, da je bilo vse to k slovesu, ker v njem izgubimo podpiratelja občanov, ljubeznjivega učitelja, dobrotnika šolske mladine in zvestega, odkritosrčnega, najbolj šega prijatelja! Bog obvaruj in ohrani tedaj gosp. Jak. Pokorna še mnogo let, da bi ga tudi drugje spoznali, ljubili ter spoštovali! *) Po naključji zakaanjeno. Domače stvari. — (Minister Gautsch in naši poslanci.) Prijatelj našega lista nam piše: Nekemu slovenskemu poslancu so njegovi volilci o priliki volilnih shodov na raznih krajih nekako čudno soglasno naročali, da sme, ako se mu bode zdelo koristno in potrebno, proti ministru Gautschu stopiti v opozicijo. To naročilo osupniti mora pač vsacega, kajti jaz mislim, da ni narodnega Slovenca, ki bi po znanih činih Gautschovih ne bil prepričan, da tega moža našiposlanci ne smejo pod pirati več in zato bi bilo želeti, da bi slovenski volilci svojim mandatarjem dajali odločnejša naročila. — (Dr. Kronavvetter) je pretekli torek 350 svojih volilcev poročal o svojem delovanji in o političnem položaji sploh. Dejal je, da se je nadejati velikanskih, glede posledic groznih dogodkov, katerih težo evropski narodi že sedaj hudo čutijo. Mej drugim pa je kritiko val tudi Gaučevo naredbo glede srednjih šol in dejal, da nikakor ni opravičena. Rekel je, zakaj bi se baš pri srednjih šolah tako skopo štedilo, ko se je ravnokar potrosilo 52 Vi milijona goldinarjev. Torej celo pristen Nemec obsoja Gaučeve skoke! — (Državni zbor in deželni zbori.) Ministei*8ki sovet je včeraj sklenil, da se državni zbor skliče mej 5. do 10. oktobrom. Zakon ob ob-dačanji sladorja ima se rešiti še letos, zategadel bodo delegacijo ob jednem z državnim zborom zborovale. — Deželni zbori se bodo sklicali v drugi polovici decembra. — (Umrla) je včeraj zvečer gospa Marija Drahsler, soproga znanega rodoljuba, g. Pavla Drahslerja, trgovskega poslovodje v Ljubljani. Lahka jej zemljica! — („Prvo uradniško konsumno društvo, renistrovana zadruga z omejenim poroštvom") bilo je te dni upisano pri tukajšnjem c. kr. deželnem kot trgovinskem sodišči. Zastopniki društva so: Vojteh Strnad, pristav v tabačni tovarni; Fran Potočnik, umirovljeni stavbeni svet- nik; Ferdo Tomaži č, poštni oficijal; Avgust We-s ter, gimn. profesor; Anton Sve tek, računski oficijal; Anton Lenarčič, umirovljeni davkar ; Ivan Sve te k, železnični uradnik in Fran Kalmus tehnični poslovodja v Ljubljani. — (Hradeckega m o s t) je vsled polaganja novega tlaka popoluoma zaprt prometu. Nadzorni-štvo zagotavlja, da se bode delalo po noči in po dnevu, da bode prej ko prej polaganje končano in most prometu zopet odprt. — (Finančno ravnateljstvo v Ljubljani) je odredilo, da so počenši z današnjim dnem uradne ure v vseh njemu neposredno podrejenih oddelkih od 8. do 12. ure dopoludne, popoludne pa od 3. do 6. ure. Ob nedeljah so uradne ure od 8. do 12. ure dopoludne. Glede uradnih ur ob nedeljah usojamo si opazko, da se ta naredba ni* kakor ne strinja z zakonom o nedeljskem miru. — (Na Savi) 14. sept. Zopet nova nesreča! Sosedje Št. Gamberčani so bili preteklo nedeljo na lovu, mej njimi tudi posestnikov sin 241etni Blaže Grošelj, vulgo Pregelj. Na povratku že so nekoliko polegli, da se odpočijejo malo. — Štirje tovariši odrinejo, a imenovani Grošelj pa še leži. Puška ležala mu je poleg tako, da sta cevi obrnjeni bili proti njemu. Ko se oskaleba, zaplete se mu petelin v korenino, molečo iz tal, — risanica se izpali, in revež dobil je vse drobje v gorenje prsi. Prestrašeni drugovi odnesli so ga domov. — 15. minut kasneje je bil že mrtev. Ponesrečenec vrnil se je bil stoprav lani od vojakov in tem čudneje je zato, da je tako neprevidno ravnal z orožjem. — (Dva bela kosa) ujel je te dni kmetsk fant v Rakitnici pri Višnjigori. Tiča sta popolnem bela, le kljun in noge imata rumene. Jednega je prodal takoj doma za 20 kr., ko so mu pozneje ljudje pravili, da je tak tič velika redkost, poslal je dru-zega belega kosa v Ljubljano, kjer ga ima sedaj poštni sluga Seme na prodaj, imel je zanj že 6 gld., a ga ni dal. — (Zeraljiščne knjige.) „Indipendenteu javlja, da je naznanilo predsedništvo deželne sod-nije deželnemu odboiu, da je ministerstvo pravosodja odbilo spomenico deželnega odbora proti naredbi istega ministerstva, da se ima pri upisovanji v zemljišne knjige rabiti tudi slovenščina, ker je ta naredba utemeljena §. 19. ustanovnega zakona od 21. decembra 1887. (Enakopravnost). Deželni odbor pa je sklenil, da se ne pritoži, ampak da bode v pri-hodnjej seji dež. zbora poročal „il fait accomplia. — Prav isto se je naznanilo tudi odvetniške) zbornici. „Edinost". — (Narodna čitalnica v Dobličah) pri Črnomlji priredi v nedeljo dne 18. septembra t. 1. ob 4. uri popoludne veselico, z petjem in plesom, h kateri uljudno vabi Odbor. — (Razpisano) je mesto zemljiščnega knjigovodje pri c. kr. okrajni sodniji na Ptuji. Prošnje do 25. t. in. Telegrami „Slovenskomu Narodu"; Praga 15. septembra. Povodom petin-dvajsetletnice „Politike" poslal jej Itieger pozdrav, v katerem poudarja, da je češki narod pripravljen, spraviti in poravnati se z nemškim bratskim narodom. Rieger misli, naj bi se na obeh straneh zadovoljili s tem, da se najde prava oblika, da večine ne bodo več rušile pravic. Ako se obestransko vestno spoštuje pravo, se bode na obeh straneh našlo jamstvo pravic, uspešnega narodnega razvoja in srečne rešitve propornih vprašanj, pri tem pri tem pa bodo tudi, kolikor možno obveljala načela svobodne samodoločbe in samovladanja. Pariz 15. septembra. Grofa Pariškega manifest obseza obširen monarhičen program. Mej drugim obeta, da si bode prizadeval olajšati vojaška bremena s tem, da se sklenejo pogodbe z velesilami. MonakoVO 14. septembra. Profesor Alojzij Brinz umrl. (Brinz uil 1861. in naslednja leta izmej najhujših naših nasprotnikov v državnem zboru. Uredn.) Pariz 14. septembra. „Gaulois" javlja, da ostane car do 18. t. m. v Fredensborgu. Berolin M. septembra. General Werder, ki je 17. januarja 1871 Bourbakija vojsko pri Belfortu premagal, je umrl. „LJUBLJANSKI Ntoj i (192—129) za vse leto gld. 4.60; za pol leta gld. 2.30; za četrt leta gld 1.15. J irh---r^Lt^r--m+JTH---r*7+-r>r ~—igjgi. Tuf cl i 14. septembra. Pri iouhi Tonđo iz Londona. — Dr. Skofic z Dunaja. — Dr. Breznik, dr. Stucker iz Grudna. — Curčič iz Bruds. — VVruss iz Ćubara. — Glaudia iz Ponikve. — Rei-niger z Ravnega. — Kragelj iz Tolmina. — Turk iz Drage. — Stiege, Venetian, "Stadelmann iz Trsta. — Matersdorfer Scbmidi, Trojer z Reke. — vit. Veradv iz Zadra. — Schu-ster iz Pulja Pri Mollel t Lagerlund iz Berolina. — Seidlmaver iz Monakova. — GerStenherg, Pischinger z Dunaja. — Ogorevc iz Konjic. — Pirfiic iz Pulja. Pri avstrijskem 1'fnarH: Maverhofer iz Ljubljane. — Salocher iz Marijinega dola — VVindišer, Kobler iz Vipave. . Pri bavarskem dvora: Peckv iz Trsta. — Lustig iz Ljubljang. — Kette iz Zagorja. — Dr. vit. Madeyski iz Krakove. Pri južnem kolodvora: Medolič z Dunaja. — Schnšnig iz Trata. Meteorologiji© poročilo. J Ca s opazovanja Stanje barometra v mm. Tem- Ve-peratura trovi Mo-Nebo kritin v mm B) a) 93 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 732 98 mm. 733 38 mm. 736*54 nun. 13 6n C 21-40 C 15-4» C si. zab. si. vzh. si. vzh. jas. d. jas. jas. 0 10 m iu dežja. Srednja temperatura 16*8°, za 2-8° nad normalom ID-ia.n.aJsls:<=t Toorza dne 15. septembra t. 1. {Izvirno telegrafično poročilo.) včeraj — danes Papirna renta.....gld. 81-2'. — gld. 81*15 Srebrna renta.....„ 82*06 — „ 82*65 Zlata renta......„ 112 90 — „ 112M5 5% marčna renta .... „ 9615 — „ Akcije narodne banke . . „ 884'— — „ 884-— Kreditne akcije....., 28250 — , 282-10 London........„ 12r> 90 — „ 12590 Srebro........„ —•— — „ —'— Napol......... „ 9-94';, — , 9 95»/, C kr. cekini......„ 591 - , 592 Nemške marke.....„ 61-47»/, — * ftl'60 4<7<, državne srečke iz L 1854 960 gld. 130 gld. 75 kr Državne srečke iz 1. 1864 100 „ 168 , — Ogerska zlat* renta 4°/?......100 n 50 „ Ogerska papirna renta :>',......87 „ 35 „ 5°/0 Štajerske zemljišč, odvez, oblig. . . 104 „ 50 „ Dunava reg. srečke 5°/0 . . 100 gld. 119 „ 75 „ Zemlj. obč. avstr. 4«/,',/0 zlati zast. listi . 125 „ 25 „ Prior, oblig. Eliznbetine zapad, železnice — „ — „ Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice 100 „ 25 „ Kreditne srečke.....100 gld. 178 , - Rudolfove srečke..... 10 20 „ 50 Akcije anglo-avstr. banke . . 120 , 112 „ 10 „ Trammway-drufit. velj. 170 gld. a. v. . 231 „ 75 Potrtega srca naznanjamo s tem vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je dopalo Bogu Vsegamogočnemu, našo ljubo soprogo, oziroma matur MARIJO DRAHSLER, dne 14. septeinlsra ob četrt na 9. zvečer po dol-gej bodel bolezni, previđeno s svetimi zakramenti za umirajoče, v 44. letu njene dobe, poklicati na boljši oni svet. Posvetni ostanki nepozabljive pokojnice blagoslovili se bodo dne 16. t. m. ob 5. uri popolu-dne v hiši, kjer je umrla, v Špitalskih ulicah Št. 10, in položdi na pokopališči pri Sv. Krištofu v lastno rakev. Sv. maše zadušnice čitale se bodo v več cerkvah. V Ljubljani, dne 14. septembra 1887. Pavel Drahsler, soprog. Pavel, Milan, Slavomir, Demeter Drahsler, sinus i. Danica Drahsler, hči. (661) S V Latermaniiovem drevoredu. S Na mnoirostransko zahtevanje ostane Trelilci Pariški Velocijfiu-Caroiissel fte v jo. Zahvaljujoč se za dosedanji mnogobrojni obisk, prosi za nadaljno naklonjenost, priporočajoč se lnstniK. Ustopnina 0 kr., za otroke 5 kr. \i« inaojrONtransko zahtevanje ostane HER3IANNOVA VELIKA UMETELJNA GALERIJA šo "v nedeljo. np o 7 o t T Tj n ■ Cela nemško-francoska vojna od VVeissen-. lflAuluVd. burga do uhoda nemških čet v Pariz, najlepše pokrajinske slike Švice in Italije, Ju/, in Sev. Amerike. Ustopnina 10 kr., otrool 5 kr. Vsakdo, ki obišče galerijo, dobi kako darilce zastonj. Zahvaljujoč se za dosedanji obisk, priporoča se (660). lustuik. ................".............."W Y „Narodni Tiskarni" ¥ Ljubljani prodaji Jurčičevi zl 1. zvezek 2. zvezek Iz proste roke se prodaja pod ugodnimi pogoji posestvo l'od Lipovco li. št. Hi. fare Kolovratske, vulgo Lokanovo. Hiša z vsem pripadajočim gospodarskim poslopjem, polje, travniki, gozdi, ugodno za živinorejce. PoBestvo je blizu gladke ceste, blizu Topli« pod Nt. Jurjem ter 1'.,. ure od železniške postaje. Ponudbe vspiejemu dosedanji posestnik J. Itaz, potnik na Lokah aii 1*1 Hnbat v Za-orji. 659—1) Izdatelj in odgovorni urednik: Ivan Zeleznikar. po znižani ceni. Deseti brat. Roman. I. Jurij Kozjak, slovenski janičar. Povest iz 15. stoletja domače zgodovine. — II. Spomini na deda. Pravljice in povesti iz slovenskega naroda. — III. Jesensko noč mej slovenskimi polharji. Črtice iz življenja našega naroda. — IV. Spomini starega Slovenca ali črtice iz mojega življenja. 3. zvezek: I. Domen. Povest. — II. Jurij Kobila. Izvirna povest iz časov lutrovske reformacije. — III. Dva prijatelja. — IV. Vrban Srn n kova žen i lev. Humoristična povest iz narodnega življenja. — V. Uolida. Povest po resnični dogodhi. — VI Kozldvska sodba v Višnji Gori. Lepa povest iz stare zgodovine. 4. zvezek: I. Tihotapec. Povest iz domačega življenja kranjskih Slovencev. —II. Grad Koji nje. Povest za slovensko ljudstvo. — III. Klošterski žolnir. Izvirna povest iz 18. stoletja. — IV. Dva brata. Resnična povest. 5. zvezek: I. lici mestnega sodnika. Izvirna zgodovinska povest is 15. stoletja. — II. Nemški valpet. Povest. — III. Sin kmetskega cesarja. Povest iz 16. stoletja. — IV. Line. Povest. — V. Pipa tobaka. Povest. — VI. V vojni krajini. Povest. 6. zvezek: I. Sosedov sin. — II. Moč in pravica. — III. Telečja pečenka. Obraz iz našega mestnega življenja. — IV. Bojim se te. Zgodovinska povest. — V. Ponarejeni bankovci. Povest iz domačega življenja. — VI. Kako je Kotarjev Peter pokoro delal, ker je krompir kradel. — VII. Crta iz življenja rolitičnega agitatorja. Zvezek po 60 kr., eleg. vezan po I gld. Pri vnanjih naročilih velja poštnina za posamični nevezani zvezek 5 kr., za vezani 10 kr. •j Dijaki dobivajo Jurčičeve ,,Zbrane spise" po 50 kr. izvod, ako si naroče skupno najmanj deset izvodov. Prodajajo so v (79—55' NARODNI TISKARNI" Kongresni trg, Gledališka stolba. Tožni listi za vožnjo po železnici in po morji < i AMER1E0 pri c. kr. konc. Anchor Line, Dunaj* I., KolowratrinK 4. Šolske knjige, pisalno orodje in vse za šolo potrebne reči prodaja v Ljubljani ii(t Starom ti-jgu. (655—21 bi se mlad, inteligenten uradnik na deželi s 700 gld. dohodkov, kojemu ni prilika občevati z nežnim spolom, z gospodičino ali mlado vdovo brez otrok. Zeli se ni koliko premoženja. Resne p niudbe s fotografijo pod „!%'. N. st. lOOO«' do SO. septembra t. I. na upravništvo „Sloven-Nkega Naroda". (653—2) ftonrsr* • 86 more vrn^ °d i do 10 let v mi_ Lf Cllctl j mesečnih obrokih, reelno, diskretno ih. po aaaHaBBBamvaccni, toda le 300 gld. in več, dobe na posodo kavalir j i, častniki, industrijci, posestniki graščin, hiš in zemljišč, profesorji, zdravniki, uradniki, učitelji, trgovci in osobe, ki imajo pravico do pokojnine in ded-fičine, duhovniki in dame ta in nn defceli. Naslov: F. dlurre, kreditni zavod, Gradec. (M.r>—24) Cvet zoper trganje po «lr. .TI a licu A SO kr., zoper proti n ter revmatizem, trganje po udih, bolečine v križi ter živcih, oteklino, otrple živce in kite itd. V svojem učinku ,je nepresegljiv in hitro ter radikalno zdravi, kar dokazuje na stotino priznanj iz najrazličnejših krogov. Prodaja (605—4) .1M,|4AIC\A TltUTItOCZV zraven rotovža v Ljubljani. M Razpošilja se vsak dan po polti. I* « ■♦♦■»■•* ■»♦■Ml M Raz; ll ly I mm u ii priporočam razen eksportnoga piva {.Jako krepko pivo) (Doppelbier) iz pivovarne bratov Koalerjev v steklenicah pO b/,0 litra. (462—29) 7,ahtff«aj*> ittij se t't'niki. A. Mayer-jeva zaloga v Ljubljani. MARTIN POVERAJ, cenilski in vojaški krojač. j Jedina ln največja ^W kristijanska krojačnica in zaloga vsakovrstnega sukna ter Zimska obleka...... 0d s'd. 9.— naprei. ZinisKi Hakot....... 5__ ZiniHke lila«Se ....... B" J 2.50 J Zimska suknja...... |»._ Salonska obleka ..... " J 25.— , Obloka za de(>ke..... „ n 1.75 „ ^ V Gorici, na Travniku, nasproti vojašnici. Naročhe se hitro in lično izvršujejo po najnovejšem kroji za vsak stan in po pošteni ceni. Uzorci se pošiljajo na zahtevanje na ogled. _ Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne". WLE ES