------12   ------
Politični pregled.
Deželni zbori. — Koroški deželni zbor je takoj v začetku zborovanja pokazal svoje pravicoljubje. Slovenskega poslanca Einspielerja zopet niso izvolili v noben odsek, Muri je pa voljen v dva manj važoa odseka, kjer ne bode imel dosti priložnosti za vspešno delovanje v nobenem ožini. V Češkem in koroškem deželnem zboru se je od nemškonarodne strani sprožila misel, da se vpeljejo v kmetskih občinah neposredne volitve, kar bi pač bilo jedino prav. Volitve po vo lilnih možeh so vsekako nekaj poniževalnega za kmete Češki deželni zbor je pa že v prvem branji zavrgel Vašatvjev predlog, da bi za volitev načelnikov okrajnim zastopom ne bilo potrebno cesarskega potrjenja. V dolenjeavsfrijskem deželnem zboru je bila burna seja, ko je od strani protisemitov se predlagalo, da se ponižajo preskrbninski stroški v dunajskih bolnicah z 1 gld 20 kr. na jeden goldinar, kot so bili poprej. Pri tem so pa protisemitje bili jeli napadati dunajsko vseučilišče, katero se vedno bolj požiduje Židovske profesorje je pa zagovarjal rektor Muller, pa ne posebno srečno Lueger ga je posebno hudo obdelal, da se katoliški duhovnik Muller poteguje za židovski značaj vseučilišča. Židovski listi pa sedaj rektorju slavo pojo in hvalijo njegovo pravičnost in učenost. Označljivo za sedanji položaj je pa tudi, da se tudi v tem slučaji posebno vjemajo z židovskimi liberalci nemški konservativci in mahajo po protisemitih, kateri so bili tako predrzni, da so se celo proti duhovniku upali braniti katoliški značaj dunajskega vseučilišča.   —   V gališkem deželnem zboru so Ru-
muni predlagali znatno razširjenje volilne pravice. Njih predlog pa nima dosti upanja da bi bil vsprejet, če tudi ga podpirajo nekateri liberalnejši Poljaki. Mnogo deželnih poslancev se namreč boji za svoje mandate
Slovenščina v Gradci. — Lani je štajarski deželni zbor bil sklenil, da bi se na deželni realki v Gradci začela poučevati tudi slovenščina. Gospodje namreč začenjajo spoznavati, da brez znanja slovenščine ne bode mogoče poslovati mej štajarskimi Slovenci Ta sklep pa vendar ni imel nobenega vspeha, kakor razvidimo iz poročila deželnega odbora Ondu se namreč poroča, da Gradec ni pravi kraj za slovenski pouk, kajti vsi dijaki se rajši uče angleščine nego slovenščine. Mi se temu ne čudimo. Nemški listi so razkričali slovenski jezik za barbarsk in torej ni čuda, če nemška mladina zanj nima simpatij Sicer je pa za Nemce tudi ložja sorodna angleščina, nego pa sloveuščina Sklep deželnega zbora torej ne bode imel zaželenega vspeha in Nemci ne bodo še mogli povsod izpodrivati Slovencev. Gospodje se bodo le mogli sprijazniti z mislijo, da se na Slovenskem morajo nastavljati slovenski uradniki, kajti Slovenci hočemo vedno odločneje zahtevati, da mora vsak uradnik na Slovenskem biti tudi slovenščine zmožen.
Ogersko. — Sedaj še nimajo ministerstva. V soboto se je cesar povrnil v Budimpešto in začele so se znova avdi-jence in ban je dobil nalog, da sestavi novo vlado, kar mu pa ne gre posebno gladko. Liberalna stranka mu nič prav ne zaupa. Boji se namreč, da bi ne začel kake drugačne politike, skrajna levica mu bode pa napovedala najhujši boj. Narodna stranka najbrž ne bode podpirala nove vlade. Zaradi tega se najbrž nova vlada ne bode mogla dolgo obdržati. Prišlo bode kmalu do daljše premembe, ki se pa ne ve, na katero stran se obrne, dobe li liberalci zopet prejšajo veljavo, ali pride kaka konservativna stranka na površje. Skoro bi pa rekli, da je prvo verojetnejše, ker ogerski konservativci ne kažejo nobenega posebnega življenja.
Katoliška stranka na Ogerskem. — Na Ogerskem se snuje neka katoliška stranka, in se je objavil že nekak njen program. Za nas je najvažnejše to, kako politiko se bode držala v narodnem oziru Reči pa moramo, da njen program baš v tem oziru dosti dobrega ne obeta Govori se res nekaj o tem, da se bode ozirala tudi na druge narodnosti, a naglasa se posebno prvenstvo madjarščine. S tem je pa dosti povedano. Pomadjarjevalo se bode, Če pride katoliška stranka na krmilo, ravno tako kakor se sedaj Drugače tudi ni pričakovati, ker se že sedaj po Ogerskem razširja madjarizacija tudi po šolah, katere vzdržujejo škofje. Zato se bodo pa ogerski Slovani morali le samostojno organizovati in nobeni madjarski stranki delati tlake. Novi katoliški stranki bodo morali dati naravnost razumeti, da jo bodo podpirali jedino, če se postavi na stališče narodne jednakopravnosti.
Bolgarija. — V smislu sklepa, katerega je storilo sobranje glede pomiloščenja političnih zločincev, vrnil se je Can-kov v Bolgarijo, oziroma izpustil iz zapora Karavelov. Can-kovu so se peljal; prijatelji s separatnim vlakom do bolgarske meje nasproti — Vojno sodišče je pričelo zadnji čas preiskovati stvar o umoru finančnega ministra Belčeva in preiskava je napravila sum na Stambulova. češ, da je ta posredao ali neposredno kriv umor* Preiskovalni sodnik je izdal ukaz, naj se Stambulov zapre, toda mestni načelnik Marinov je za zdaj preprečil izvršitev posredovanjem vojnega ministra in diplomacije
Rusija. — Car Nikolaj II. je poveril posebno komisijo, da napravi načrt zakona, vsled katerega, naj bi se položaj onih, ki so administrativno poslani v Sibirijo, in onih, ki imajo ondi pretrpeti kazni, znatno zboljšal. — Poroča se, da je varšavskim oblastim došlo povelje, da je na postajah zopet obesiti poljske napise, koje je dal sneti prejšnji guverner general Gurko. Razpuščena poljska kmetijska družba se zopet osnuje in pomiloste se uni,   ki so bili ubsjjeni povodom slav-
nosti Kilinskega. 3—  Vidi se, da hoče biti Euska pod svojem
v
sedanjim geDeralnim guvernerjem v Varšavi, grofom Suvalov-om povsem pravična težnjam Poljakom. Eden prvih ruskih listov piše glede odncšajev v jus-ki Poljski: ,.Z ruske strani se ne sme in se ne bode oviral razvoj poljskega delovanja na polji industrije, znanosti in lepih umetnostij, samoupravo pa je dovoliti Poljakom še le potem, ko se bode videlo, da so postali zvesti podaniki svoje velike domovine, na katero so priklje-njeni za vedno z železno roko zgodovine1'. Temu v pojasnilo bodi povedano, kar Poljaki sami priznajo, da je na Euskem mej Polički mnogo upornih življev, to je vednih nezadovoljnežev.
Francija. — Ker je tudi vojaško prizivno sodišče potrdilo obsodbo kapitana Drevfusa, je bil dne 5. t. m. na dvorišči vojaške šole v Parizu degradovan izdajalec Drejfus. Na dvorišču so stali v treh krdelih vojski vseh vrst. Vsak v Parizu garnizujoč polk je poslal po edno stotnijo. Vojaška straža je pripeljala Drevfusa General Darras je rekel: Alfred Drey-fus, vi niste vredni nositi francoskega orožja V imenu zakona Vas degradujemo. Drevfus je zakričal: Eecite Franciji, da sem nedolžen! Živela Francija! Ko so vojaki strgali z Drevfusa vse vojaške distinkcije, izročili so ga orožnikom, ki so ga peljali v civilni zapor.
Afrika. — Vest o odjenju Madagaskarcev nasproti Franciji se ne potrjuje Madagaskarci se nočejo lepim potom pobotati z Francozi. Izvanredni poslanec francoske vlade pri madagaskarski vladi se vrne v kratkem v Francijo. Francoski vladi vidi se torej potrebno pripravljati 2a vojsko proti Madagaskarju, ki se prične na pomlad, če se poprej kakim izvan-rednim potom ne doseže mir.
Azija. — Najnovejša poročila vedo povedati, da Japonska napram Kitajski noče miru ^kjub resnemu prizadevanju slednje. Mnenje je, da bodo sedanja pogajaDJa se razbila in da bodo Japonci še le sklenili mir ko vzamejo Peking, središče Kitajske — V San-Franciscu v Ameriki so prišli na sled tajnemu društvu Kitajcev, katerega naloga je vreči na Kitajskem dinastijo Mandžu. Diuštvo, ki šteje do 3000 članov in razpolago z znatnimi sredstvi je že odposlalo na Kitajsko mnogo   orožja in odposlancev,  ki naj vzbude narod k vstaji.
------    13    -—-