Poštnina plačana v gotovini.
PoMMiM Številka i din.
List za gospodarstvo, socialno politiko in prosveto
UredniStv
in uprava. Strossmajerjev trg 1.
Telefon št. 73.
Leto XXIII. St. 39.
Kranj,30. septembra 1939
Uhaja vsako soDotu. Naročnina: celoletne 40-- din, polletno 20-' četrtletno tO-- din.
din,
Čas9 ki prihaja
Živimo v času, v dobi, ki je poiua velikih, pomembnih dogodkov. Dan za dnem se vrstijo pred nami, pred našimi očmi prizori s svetovne pozornice, z velike tribune vsega človeškega rodu, kjer so gledalci in igralci vsi eno, povezani med seboj po usodni skupnosti, ki tepe in bije tako prve, kot druge. Trenutek za trenutkom se pode skozi naše po najbolj pretiranih in gruzotnih vesteh razbičane duše v-akovrstni vtisi, dogajanja, ki razburjajo in kalijo trezno presojo in pamet posamezniku in celoti.
Ali je morda tudi to znak časa, po zosltiiri propagande v časopisju, v radiu in podtalnem
pirnašanju vrsti, da trezen človek zgublja razum, pamet in razsodnost, da se prostovoljno podvrže neki kolektivni miselnosti, pa najsi bo tu še tnko neumna, brez podlage, po drugi strani pa rafinirano preračunana na slabe instinkte človeka. Beganje ljudstva z lažnimi poročili, z napačnimi, po svoje in v svoj prid prikrojenimi informacijami spada danes mc-d zelo upoštevane postavke in sredstva modernega vojskovanja.
Evropa je danes spet v vojni. Vojna psihoza pa je zajela tudi države, ki se ne vojskujejo. Vse se boji, da ne bi vojna zajela vse Evrope, \rSega sveta. Stara civiliziranu Evropi, ki je že tolikokrat spremenila svoje obličje, ki je v vojiiuh in revolucijah gradila in podirala države, rušila državne meje in jih znova Zarisala, postavljala vladarje in jih detrouizi-lala ali celo obglavilu, ta Evropa zopet niha med vojno in mirom, med blagostanjem in pomanjkanjem, med napredkom in rušenjem, med zadovoljstvom in trpljenjem.
komaj se je vojna pričela, že je bila ena država uničena ua desetti>oče
je bilo žrtev vojne, na bojišču in V ozadju med prebivalstvom V ruševinah leže danes mesta in vasi, a pod ruševinami so oble/ali mrtvi in ranjeni, razbitih udo\, eni mrtvi, drugi na pol živi, .i|j
Evropa se danes naliaja na prelomni ploskvi, na prelomu dveh velikih, za XX. stoletje značilnih dob. Nahaja se v boju d treh velikih duhovnih sistemov, individualizma in kolektivizma. NaČeUi humanizma in renesanse, načela francoske revolucije, ki so obvladovala s svojim demokratičnim obeležjem in značajem vse 19. stoletje in vstop v novo dobo našega veka, se danes umikajo pred prodiranjem kolektivne doktrine. Načelo kolektiva, ki obvlada vsega človeka, vse njegove odnose do družbe in države, ki končno vključuje v totalitarnih državah, - kjer je to načelo doma — človeka v vsem njegovem hotenju, mišljenju in čustvovanju v sklop državne organizacije, se zdi, da je na pohodu. Kliki, se. posameznik, ali skupina počutifa v tem sklopu državnega aparata, kot neznaten drobec velikega stroja, to je vprašanje zase in nosi v sebi odgovor na razne psihološke, socialne in politične vidike.
Dspešno se stavlja v bran tej poganski doktrini totalitarizma in kolektivizma le katoliška Cerkev s svojim jasnim, odločnim naukom, programom in vero, kol enako močan nasprotnik. Potem ko so razni filozofski sistemi doživeli svoj krah, ko so se tudi načela ' velike demokracije izkazala kot prešibka, premalo odporna, da bi zajezila nastanek novih političnih doktrin i ti sistemov, ki pa v bistvu in v zasnovi ne pomenjajo ničesar novega, je danes le še katoliška Cerkev tista duhovna velesil;;, ki vlada v svetu med trpljenjem in preganjanjem in pomeni luč v temi poganskega s.eta. Njen nauk pomenja apologijo vseh osnovnih pravic posameznika, v odnosu do družbe in države, mu daje mesto v tej družbi, ki mu po božjih in človeških postavali pripada.
Ko se je pred enaindvajsetimi leti zaključila velika krvava svetovna vojna, se je vsem zdelo, dii bo nastopila dolga doba miru, blagostanja, ..aurea aetas", ki bo izmučenim narodom prinesla, pomirjenje. snravo in ljubezen. Sedaj pa pravijo nekateri, da prejšnja svetov-
Skrb cestnega odb&ra %a naše ceste
i veje dela je bila letos gradnja cente Brdo — Bobovek — Mlaka
Delo okrajnega cestnega odbora je bilo tudi letos zelo živahno, seveda kolikor so dani krediti in podpore s strani banske uprave. Sicer je sedaj Škofja Loka za sebe in ima na sedežu okrajnega glavarstra svoj cestni odbor, vendar dela ni nič manj, ker bodo nekatere subvencionirane in občinske ceste prišle v delokrog okrajnega cestnega odbora.
Jezerska cesta pride v državno upravo.
Za cestni odbor pomenja veliko razoreraeiii-tev dejstvo, da bo s 1. upriloni prihodnjega leta dolga in tolikih popravil potrebna Jezerska cesta prišla pod državno upravo, Zato se letos na tej cesti niso vršila večja dela, ki pa so nujno potrebna kot na pr. oporno z.idovje, razširitve, naprava mosta pred Grabnarjem in še druga manjša popravila. Zlasti je letos v slabem stanju odsek ceste od Kranja do Preddvora, medtem ko je naprej boljši. Država, ki bo cesto prevzela v svojo upravo, bo morala upoštevati, da je to jako važna cestna zveza z inozemstvom, z Nemčijo in ker je prelaz na I Jezerskem vrhu znatno 7.1ožnejši kot na -Uu-j beljn, ali na Podkorenu, bi dobra Jezerska ce-I sta bila lahko v današnji dobi živahnega avtomobilskega  in   avtobusnega  prometa zelo ! prometna in zaželjena, poleg tega pa s tuj-j sko prometnega stališča privlačna mednarod-j na cestna zveza. Sedaj, ko so napravljeni vsi ! betonski mostovi namesto prejšnjih lesenih, je ] toliko bolje, da vsaj morejo skozi Jezersko in Kokrško dolino težki, veliki  avtobusi, ki preje niso bili varni radi slabih lesenih mostov. Državno cestno upravo torej čaka nu Jezerski cesti dovolj dela in le želimo, rtu r>i bilo to delo čimbolje napravljeno.
Gradnja ceste Brdo—Bobovek—Mlaka. Delo večjega obsega v območju okrajnega cestnega odbora je bila letos gradnja ceste Brdo—Bobovek—Mlaka, ki v prečni smeri poveže ceste Predoslje—Kokrica, Kokrica—Preddvor in Kokrica—Tenetiše. Cesta je dolga lbOO m, široka pa od >.50 do 4 m in pomenja komunikacijsko zvezo med vsemi v njenem okolišu ležečimi vasmi, ki so zlasli navezane na Predoslje v pogledu cerkve, in šole ter občinske pisarne, pa tudi za kmetijske svrhe bo dobro služila, ker imajo kmetje sedaj bližji dohod v gozdove iu na travnike. Cestu se odcepi od ceste Predoslje—Kokrica blizu Brda, še prej kot stara občinska cesta, ki vodi v Bobovek mimo Zahreta, na cesto Kokrica —Tenetiše pa pride v bližini mostička na Mlaki. Čez potok Belco so morali napruviti most, ki je sedaj v gradnji.
I na vojna sploh še ni zaključena in da je se-j danja vojna samo nadaljevanje prej-! šn jo. I ii zopet so narodi Evrope v stiski, 1
! Evropa je danes demoralizirana, degeneri-| rana in razkrojena. Razkrojena je duhovno, j materialno in politično.
Duhovni razkroj in razpad tira narode v nujekstrerimojše filozofske sisteme in teorije, medtem ko se krščanski sistem življenja in vladanja skuša izriniti iz javnosti.
Materialni razkroj Evrope je v tem, da svoja bogastva, svoje materialne dobrine porablja ?a orožje, s katerim mori narode in ljudstva in uničuje v vojnah ljudsko premoženje in bogastvo.
Politični razkroj Evrope je pa le nujna posledica duhovnega in gospodarskega propadanja. Politična razkrojenost, razcepljenost in needinost sloni na pomanjkanju pravičnega političnega sistema, ki naj bi bil duhovno fundiran v načelih vere, morale in nravnosti, zaupanja in ljubezni. Pri duhovno degeneriranem narodu mora tudi gospodarstvo predstav-! Ijnti edinole brezobzirno borbo in pohlep po
Popravila ?ia Brnikn.
Pri odcepu ceste s Sp. Brnika v Cerklje se je razširil ovinek. Nu Sp. Brniku se je lani napravljen propast podaljšal za 12 m in odprtina zadelala. Banovinska cesta, skozi Brnik se je zelo izboljšala, napravili so se propusti in razne korekture ovinkov.
Cesta Besnica — Nemiije. Ker je banska uprava dala kredit dfti 56.000, se je popravila in posipala občinska cesta Be-nica — Nemiije. Po iniciativi župana Paplcrja
se je tudi zgradil most v Nemiljah. Radi majhnih kreditov s straui banske uprave »c tako letos kaka večja dela niso mogla podvzeti.
Cestni odbor gradi svojo hišo.
Koinpetcncc cestnega odbora so od leta do leta vedno večje, dela je tudi vedno več. Cestni odbor mora vzdrževati pisarno. Sčasoma se je nabavil že tudi lep inventar v strojih. Za vse to, tako pisarno in inventar pa je treba bilo najeti tuje prostore in plačevati drage najemnine, kljub temu pa je bil ves inventar razmetan po mestu in okolici. Da se temu nevzdržnemu stanju napravi enkrat konec, se je cestni odbor odločil, da si zgradi lastno, odgovarjajoče uradno poslopje, v katerem bo imel svoje uradne prostore. Podlaga za to je bila podana še tembolj, ker cestni odbor že poseduje primerno parcelo in malo hišico, katero je lani kupil od g. Col je in ki se nahaja med veliko Majdičevo hišo in Zupančičevo ob "cesti na Kokrico.
Ob cestni fronti bo zgrajeni cnoitudstrop-na stavba, v kateri bodo pisarne in stanovanja. Zadaj na dvorišču, na parceli, ki meri 15x60 m, pa se bodo zgradile delavnice, shrambe za orodje in garaže, kar vse se je sedaj nahajalo raztreseno po mestu. Novo uradno poslopje okrajnega cestnega odbora bo imelo za poslovanje odbora zelo koristne posledice, nič manjši pa ni pomen te stavbe s stališča ureditve tamkajšnjega prostora. Na ta način ip ho namreč zadelala velika vrzel, ki je obstojala med Majdičevo in Zupančičevo hišo z lepo novo stavbo, ki bo vsej okolici v okras, tako da bo ta konec mesta zopet ptecej pridobil. Pa tudi kraj sani jo zi /nadbo stavbe zelo primeren, ker nI v neposrednem središču mesta, po drugi struni pa se nahaja ravno nn izhodišču in križišči? vseh eest.
Ograje in druga inaujšn dela.
Cestni odbor je v tem letu zgradil precej novih ograj v dolžini 250 m in sicer v Bistrici,
maniiraironrr imi " ~      ■.mM-.v'jmnatm-a.-u.»t*
dosegi dobička, gmotnih koristi in gospodarske nadvlade, pri čemer so vsa sredstva dovoljena. Iz žuljev in krvi malega človeka sesa kapital svoj dobiček, na tisoče je trpinov in nesrečnih, da je bogat in srečen en sam človek.
Na podlagi teh krivičnih načel ne zaupa bližnji svojemu bližnjemu, gospodar ne svojemu delavcu, ta zopet ne gospodarju, ena družabna, ali gospodarska skupina ne drugi, sten ne stanu politična stranku ne politični stranki, narod ne narodu in država ne državi.
Čas, ki prihaja, bo gradil na teh postavkah. Zgodovina ne laže in ne pozna koraka nazaj. Zato pa bo čas, ki prihaja, velik po svojih odločitvah in posledicah. Morda bo duhovna stiska celo večja od materialne. Če bomo pripravljeni, močni in odločni, zvesti Bogu, domovini in državi, bomo premagali tudi ta nevarni, čas te velike stiske.
Biti pa moramo odporni in vztrajni, kot so bili naši predniki, ki često niso imeli miru. blagostanja, ki so preživeli razno vojie strahote, lakoto, velike bolezni, ki so krvaveli pod valptovim bičem, umirali pod turškim mečem, katerim so bili požgnni domovi in naselja, bm avionskih napadov, — pa so se vseeno obdržali in vztrajali ter do danes ohranili časi in ponos in izročilo slovenskega imena m rodu.
i v Smledniku in Drulovki. Sporazumno s teren-I sko sekcijo državne cest-.- Ljubljana — Podko-| ren je cestni odbor s svojimi organi poprav- ' j S jal razne banovinske ceste, na katere se je j prenesel promet radi zapore državne ceste. Tako tudi ceste proti Ljubljani, na katerih se vrši krožni promet. Cestišča se je popravilo, ovinke ublažilo. Za ta popravili so bili duni posebni krediti.
Popravila in nasnla se je tudi občinska cesta iz Stražišča na Pševo in ovinek na Pševem. Ker banska uprava ni dala kreditov, se cesta proti Preddvoru ni popravljala, zato je v zelo slabem stanju. Za banovno je bila ta cesta vedno veliko breme. Za državo bo to lažje, ker ima več državnih cest, ki so modernizirane. Saj je to značilna državna cesta, ki vodi i proti nu;ji. Zato se lahko reče, da m lokalni faktorji dosegli velik uspeli, ker se jim je posrečilo, da je država uvrstila Jezersko cesto med svoje ceste.
Molčeča gospoda
Današnji čas, poln nenavadnih in duhovitih senzacij, oblikuje prav na poseben način vse ljudi in stanove. Nekateri se predajajo toku časa, drugi mogoče z zaskrbljenostjo gledajo v bodočnost Največje občudovanje p« gotovo zaslužijo tisti, katere senzacije, za pametno mislečega človeka itak nesprejemljive, ne spravijo nikdar v zadrego. Ti ljudje mirno in vdano sledijo svojim blaznim voditeljem ter skušajo najti za vsak njihov korak temu primerno opravičilo. Kakšna so tista opravičila, ali so resnična ali ne, to ni težavno vprašanje za tistega, ki zna trezno misliti. Seveda, kdor izključuje vsako treznost logičnega mišljenja, za takega je tudi belo črno.
Najlepši tip in dokaz takh ljudi pri nas so prav gotovo naši rdeči bratci. Zdaj je tudi njim pošla sapa. Kar nič ne vedo, kaj bi sedaj povedali in seveda tudi dopovedali svojim ljudem, da bi pokazali, da so še ostali zvesti svojemu programu in svojim obljubam. Res se moramo čuditi rdečim voditeljem, da ne najdejo v svojem slovarju primernih besed, da bi že na kakršenkoli način rešili ta zagonetni moik, ki jih obdaja. Saj se je marsikaj spremenilo. Zanimivo je celo to, da akademski rdeči krožek na univerzi ne skuha v svoji kuhinji kake zmagovite kot je to navada v našem javnem in političnem življenju. Zdaj pa tudi ti molče. Na univerzi so se umaknili s svojo propagandno mizico prav v ozadje, kot da bi se bali priti pred javnost. Kot je v tem krožku doma molk in poparjenost, tako je tudi pri ostali rdeči gospodi. Mislimo, da pri rdečih gospodih v Sloveniji in tudi po ostali državi, že igia godba mrtvaško koračnico in da se rdeči bratci drug drugega nosijo k pogrebu. Sicer pa, če smo odkriti, je res težko povedati tem ljudem kaj takega, da bi jim drugi ljudje še hoteli verjeti. Postala jim je nezvesta njihova obljubljena Sovjetska Rusija, v njo so zidali zlate gradove kot v oblake. A danes? Zdaj ko naj Ivi zavladal rdeči car nad vsem svetom, zdaj se gre vezati s svojim najhujšim sovražnikom. Ali ni to bleda potegavščina, ki vrže iz ravnotežja celo tiste, ki so najbolj sveto prisegali na rdeči evangelij?
Tako vidimo, da stojimo pred velikim vprašanjem, ki se stavlja nehote rdečim tovarišem, posebno voditeljem, seveda, če se ne bodo nekega lepega dne razšli in pustili svoje privržence na cedilu, kot so to storile nekatere politične skupine pri nas takrat, ko je bil podpisan sporazum. Seveda, demagogiju bo mogočo semtertja še kaj pomagal;;, ali to bodo le kapljo v morje. Mislimo, da so rdeči voditelji pri našem narodu, kot seveda tudi pri slovenskem delavcu, ki spada v to narodno občestvo, že končali s svojimi karierami. Prepričani pa smo, da se bo marsikdo, dosler še slepo vdan privrženec rdeče internacionale, zbudil iz svoje zmote in iskal resnico drugod.
Zagonetno molčanje pa jasno kaže, da ne bo mogoče več krmiti ljudi z bednstočami, s katerimi  so doslej   rdečkarji  Operirati  in da bo treba, če so sploh še zmožni Življenja, i-I skuti novih potov in delati s poštenjem, ki ga »slej ti ljudje sploh nis() poznali.
STRAN 2
.»GORENJEC*
Gradnja mlekarskega obrata in mlekarske' sole v Cireieah
Vsi stroški so preračunani na okroglo 10 milijonov dinarjev
Pomen mlekarstva z gospodarskega stališču.
Naša prelep« Gorenjska je kot ustvarjena zu uspešno živinorejo in z njo združenim mlekarstvom. Podane ima v enem kot v drugem ozira, vse pogoje za čira lepši razvoj teh dveh donosnih gospodarskih panog, ki moreta biti poleg lesa dva glavna vira dohodkov našega kmeta. Kajti Gorenjska je, čimbolj se približuje osrčju gora, po tej ali oni dolini, na žitnih pridelkih revna, ljudstvo je danes zlasti v industrijskih centrih gosto naseljeno. Gorenjsko kmetijstvo z žitnimi pridelki komaj redi posestnika kmetije, tako da na izvoz in prodajo žita ni misliti.
Seveda pa tako živinoreja, kot mlekarstvo ne moretu uspevati sama ob sebi. v onih primitivnih okoliščinah, kot neko«" pred 50 leti. Treba je sodelovanja vseh faktorjev, tako o-blasti, ki jim je poverjeno nadzorovanje in skrb za uspešno kmetijstvo, kot kmetu samega. Treba je organizacije, treba je šol, podpore in uvidevnosti s strani države, treb.i je •.kupnega nastopa na trgu itd.
To so vse oni umetni pogoji, ki tako v kmetijskih panogah, kot v drugem gospodarstvu morejo nu podlagi po naravi podanih pogojev ustvariti šele harmonično in uspešno ter rentabilno izrabo posamezne gospodarske veje. Zlusti danes je nujno treba vsako posamezno gospodarsko panogo prilagoditi razmeram ča-su, sodobnega obratovanja in poslovanj.i in razvoju svetovnega trga in cene.
Že naši predniki so se pečali z mlekarstvom, j
Ko   se   danes   nahajamo   neposredno    pred | gradnjo velikega mlekarskega obratu zu vso Gorenjsko in mlekarske šole, edine v državi, | moramo poseči nekolik nuzuj v zgodovino go- j reajskega mlekarstvu.
Alpski značaj gorenjske pokrajine je s SVO-j i mi pašniki ia planinami že od nekdaj vabil j m silil prebivalce k čim uspešnejši živinoreji, i u pa je dala podlago zu počasi razvijajoče se mlekarstvo. Celo v literaturi, ki opisuje naše kraje, zlasti planinske, imamo tako lepe opise idiličnega pastirskega življenju v planinah, kjer se opruvlju tudi mlekarsko delo. Čeprav nu primitiven način, v majhnem obsegu, često v pastirskih kočah, se je vršilo naše mlekarstvo že stoletja in stoletja po vasicah in skritih samotnih naseljih naših gorskih do'in in planin. Naj omenimo samo bohinjski kot. ki že toliko časa slovi po svojem znanem bohinjskem siru.
Brez sedanje organizacije mlekarskih zadrug [ nove Gorenjske zadruge ne bi bilo.
Če se bo danes gruda res velik, moderen ; mlekarski obrat zu vso Gorenjsko, v katerem bodo upoštevane vse pridobitve sodobnih tovrstnih obratov, kakršne imujo gospodarsko uu višji stopnji stoječe in uuprednejše državo, potem lahko rečemo, Ua je to sumo zaključek in krona več stoletnega razvoju mlekarskega obratovanju našega ljudstvu, ki se |e pač prilagodilo zahtevam in potrebam časa, kar pa je zuslugu uvidevnih lukiorjev in organizatorjev tegu velikega, sicer težkega, toda hvaležnega gospodarskega pokretu, ki danes obetu najlepšo bodočnost. Država. Oziroma banovina je napravila suuio svojo »i ii-zi.osi, ee je priskočila na pomoč finančno (u iiioruiiio ljudstvu, kudur organizira talio, an podo./tio gospodarsko akcijo, Nesmiselno bi bilo namreč trditi, da se je delo zu organizacijo gorenjskega mlekarstvu pričelo šele lansko Ji seli, ko se je i.uuoviuu odločila, da to akcijo /e obstoječih gorenjskih mlekarskih zadrug podpre m du se prenese k skupnemu moderniziranemu obratu tudi mlekarska šolu, ki se je doseduj nahajala v školji Loki.
Kes je, du uhu banovina v programu v Sloveniji napraviti sedem tukih velikih mlekarskih obratov, ki naj bi povečali vse vusi in kmetije v velike mlekarske okoliše, ki bodo zbirali mleko, kjer se bo mleko tudi pred.'; lavuio. du se bodisi surovu, bodisi predelano kot mlečni izdelki spruvi po primerni ceni na trg. Ustanovitev velikega mlekarskega zavodu Za vso Gorenjsko v Čirčičali je šele prvi o-brat v tein velikem načrtu organizacije vsega mlekarskega poslovanju v Sloveniji. Res pa je tudi, vsuj tako je naše skromno mnenje, ki se opira na danes podane in vidne razloge, da Ia bila ustanovitev tega prvega mlekarskega zavoda kljub vsej kompetenci Umske uprave mnogo težja, če ta veliki skupni mlekarski obrat — čeprav v nekoliko manjšem obsegu — ne bi že obstojal ter bi bilo potrebno začeti šele z Zbiranjem posameznih manjših mlekarskih obratov, jih navajati ua skupno obratovanje, skrbeti za skupni dosti velik trg iu krog odjemalcev, kar vse so sume neobhodno potrebne postavke za res uspešno obratovanje in poslovanje. Če te že obstoječe zveze gorenjskih zadrug, ki so sodelovale ne samo morda na papirju, ampak v skupnem obratu, ne bi bilo, bi težko mogli govoriti o pripravili
in  ustanovitvi  prvega velikega mlekarskega zavodu v Sloveniji.
Mlekarske zadruge v  predvojni do i.
Početki organiziranega mlekarstva v kranjskem okraju padajo v čas od 1900 do 19t0, turej že v predvojni čas. Tukrat je bila najmočnejša mlekarsku zudruga v okraju v Šenčurju, ki je obsegala vse vasi velike šenčur-ske občine, medtem ko so se pozneje ustanovile še druge mlekarske zadruge, tako na Visokem iu nu Bridkih. Senčuiska mlekarna je pred vojno imela največje prostore v primeri z drugimi in je konsumirala dnevno okrog 8000 litrov mleka. Izmed večjih predvojnih mlekarn s,j bile ustanovljene takrat mlekarne y Naklem, Predosljah in Cerkljah. Po vojni so vse te navedene mlekarne obratovale povsem ločeno ena od druge naprej, ustanovile pa so se še mlekarne v Goricah, Trsteniku, v Školji Loki, Medvodah in ostali manjši obrati.
Kar je značilno zu vse te mlekarske obrate, je dejstvo, da vse do I. 1929 ni prišlo do nobenega skupnega sodelovanaja, marveč so se nasprotno še ustanavljali novi obrati in tako , cepile skupne moči, kar je seveda kvarno vpli- 1 valo na ves razvoj gorenjskega mlekarstva. Posamezne mlekarske zadruge so,se borile za trg. z.i odjemalca, pri licitacijah za večje dobave, kot nu pr. bolnišnici v Ljubljani je nastopilo okrog 10 ponudnikov, ki so si konku-rirali v ceni.
Sodelovanje zadrug  i  Naklem in Predosljih.
Leta  19-9. pa sta se slučajno upoznala načelnik nakelske mlekarne . g. Novak in pošlo- | vodja preduške  mlekarne g. Zupan in  tako ; je tedaj prišlo do sodelovanja med olienia Bale- i karskimu obratoma v Naklem  in Predosljah. lakoj stu    se tudi ustanovili dve skupni poslovalnici in sicer ena v Kranju, druga pa n:i Jesenicah.  Namen   (skupnega   obratovanja, ki je združil obe zadrugi,  je bila izločitev prekupčevanja, dalje možnost izdelave in prodaje več vrst izdelkov, ker ni bilo potrebno eni mlekarni izdelovati vseh vrst mlečnih izdelkov, lako se je ena mlekarna pečala več s prodajo in razpečevanjem surovega mleka, medtem ko se je druga lahko bolj posvetila mleč- I nun  izdelkom. Prav tako je odpudla konkii-renta med obema obratoma.
Dogovori za skupen obrat vseh zadrug. To skupno obratovanje obeh mlekarskih zadrug je trajalo in teklo naprej do i. 1932, ko se je v Kranju vršila velika okrajna kmetijska razstava, pri kateri so sodelovale vse mlekarske zadruge iz okraja, ki so imele na razstavi poseben oddelek. Že takoj med ruzstuvo ui pu zlusti potem so se med zustopniki posameznih zadrug pričeli razgovori, du bi bito | dobro poizkusiti s skupnim obratovanjem, ki i i vse poslovanje poenostavilo ter bi odpadle težave, ki so do tedaj zelo močno lile vsako posamezno zadrugo. Vsaka zudruga je namreč morala izdelovati vse vrste izdelkov, če je lio-lela konkurirati z drugimi, potem pa ji je enkrat blagu priniaujkovalo. drugič pu zopet ostajalo. Če bi se delo vseh zadrug povezalo, združilo v skupen obrat in fabrikacijo, bi odpadla tudi  vsa medsebojna huda konkurenca.
Poizkusili skupni obrat s 1. jau. 1933.
Ti razgovori so v resnici uspeli in koncem i. 1912 se je sklenilo, du se prične s poizkus-i, i ni obratom dne I. januarja 1933. k temu skupnemu poslovanju so pristopile zadruge; Naklo, Predoslje, Šenčur, Medvode, Ža' niča, in Gorice, s i. majem 1933 pa še zadrugi Cerklje in Komenda. Ti dve sta prej namreč dobavljali mleko Osrednjim mlekarnam v Ljubljano, ki so ravno tedaj prenehale z obratom, tet Sta   tako  izgubili  svojega odjemalci.
Poi/kusua doba je trajala 4 let.;. Pogodba vseh  teh združenih zadrug   je bazirala na podlagi    poizklisnega obratovanja.
Kot čas poizkušnje se je določilo eno leto, Če I bo skupno poslovanje pokazalo pozitivne re-! zultate.   potem   se  bo  naplavilo  skupen mlekarski obrat, dokler pa se ti rezultati ne pokažejo, se ne bo ničesar gradilo ali investiralo. Prvo leto poizkušnje pa ni prineslo prave-ga merila za odločitev, uli naj se skupni obrat i opusti, ali  nuj  se  izpopolni.  Vsako leto jc ! namreč  druga   produkcija.     drugačna sezija, ' di iigučuu konjnkturu. Tako se je dobo preizkušnje podaljševalo iz. leta v leto. vse do leta i 1937. V  oku štirih let so se končno pokazali 'dovolj  zadovoljivi uspehi, da  so se leta 1937 začeli  razgovori, naj  se osnuje centrala v-oh I teh zadrug.
Nafta skupnega obratovanja.
I Te zadruge, ki so si leta 1953 odločile za ^skupno poslovunje, so bile v tem času poiz-I kušnje še vedno samostojne edinice. \suka I zase je prejemala mleko in sama obračunava-
la s člani. To se dogaja še danes. Pač pu je bila skupna predelava mleku in pu trgovin«. Odvisno mleko se je namreč odvažalo v skupno predelavo v Naklo. Tu se je že takoj letu 1933 zbiralo dnevno 8000 litrov mleka. Ker pa so bili prostori v Naklem za vso predelavo mleka premajhni, se je delo izravnalo na ta način, da se je v Naklem vršila pasterizacija mleka ir. zbiralo mleko zu konzum, dalje je bilo v Naklem uiaslarstvo, in delno sirarstvo, predvsem zu irehke sire, glavno sirarstvo za emeutalski sir pa je bilo v Cerkljah.
Načrt za povečanje obrala. Na podlagi ugotovljenih rezultatov se je ledaj letu 1937 pričelo misliti na ustanovitev Zveze vseh teh zadrug po končani poizkusili dobi. začelo pa se je tudi misliti na gradnjo odgovarjajočega skupnega obrata. Napravljen je bil sklep, du se k obstoječemu obratu v Naklem prizida večje poslopje tam, kjer se nahaja sedaj kovačija. Napravljeni so bili vsi načrti in tudi proračun, ki je znašal din 750.000. Stavba hi merila 30x12 m.
Sodelovanje banske uprave. K tem načrtom se je zaprosilo bansko upravo za podporo. Banski upruvi pu se je morala ta pogumni  iniciativa  dopasti in je stvar
zneske, medtem ko bo obresti plačevala banovina, ki bo za posojilc^tijdi garantiru'a. poleg tega pa je moralo še vseh 17 članov upravnega odbora podpisati menice kot supergarancijo. Denur pa bi se bil tudi lahko dobil V kranjskih denarnih zavodih1, ki so pokazali pripravljenost izvesti to finančno transakcijo.
Stanovanjska hiša je dograjena, mlekarski
obrat se je začel graditi ta teden. Ravno te dni jc npravni odbor zadruge prejel denar v roke, tako da s te strani ne bo ovire za nadaljevanje dela. Medtem ko je stanovanjska hiša že dovršenu, gradilo jo je pinije Ccnčur iz Ljubljane, je gradnjo mlekarskega obrata izlicitiralo domače stavbno podjetje Bidovec Viktor iz Kranja, ki je ravno ta teden pričel z delom. Licitacija za gradnjo laboratorija in šiole pa je tudi že razpisana, če se posreči tvrdki Bidovec stavbo obrat., v surovem stanju dograditi do vrha, potem fcodo spomladi stavbo dovršili in montirali stroje, tako da je pričakovati, da se bo obrat na prihodnje poletje že lahko preseli! v novo stavbo.
Model in stroji na jesenski razstavi v Ljubljani Na letošnji  kmetijski razstavi jesenskega velesejma je bil tudi poseben mlekarski odde-
Slika modela državne mlekarske šole in gorenjske mlekarne v Kranju. V ospredju slike vidimo v levi polovici dolgo stavilo. Taka bo mlekarska šola. Med šolo in pa zadaj se nahajajočo stavbo gre cesta iz Kranja v Čirčiče, na naši sliki gre ta smer od leve proti desni. Zadnje poslopje, ki obstoja iz treh traktov predstavlja: levi trakt stanovanjsko hišo, srednji mlekarski obrat, desni pa laboratorij. Dosedaj je že zgrajena stanovanjska hiša.
pričela motriti s širšega stališča. Sklenila je povezati vse te obrate v večjih mlekarski o-brat za vso Gorenjsko, ki bi odgovarjal zu daljšo bodočnost. Tuko je padla odločitev, da se zgradi v Čirčičah moderen mlekarski zavod, ki je tik pred gradnjo, obenem pa je bil storjen sklep, da se zavodu pridruži tudi mlekarska šola, ki se sedaj nahaja v škof j i Loki, kar je celotnemu načrtu dalo še poseben [Mjvdarek.
Ustanovitev ..Gorenjske mlekarske zadruge'", ki združuje 12 obratov, luko se je lani 17. novembra ustanovila „Go-renjsku mlekarska zadruga", ki združuje vse pomembnejše, gorenjske mlekarske obrate iz okrajev Radovljica, Kranj, Škofja Loku, Kam--1 i k iu Ljubljana — okolica in sicer uspešno delujoče mlekarske zadruge: Naklo, Šenčur, Cerklje, Komenda, llrašče. Medvode, Zabnica, Sv. Jurij pri Grosupljem, Ska ručna. Gorice in 'frstenik.
Kje naj se gradi novu mlekarna?
Precej   debat   je   bilo   tudi   glede prostoru, kje nuj se gradi ves stavbni kompleks. Yrvolno  se je  nameravalo  graditi  v   Naklem pri železniški postaji. Naklo bi bilo za trgovino Zelo  ugoden   kraj,  ker   železniška  postaju ni preobremenjena,  pu  tudi  državna cesta, ki vodi   v   gorenjska   letovišču,   kar  je velikega pOmeoa, je v neposredni bližini.  Potem se je ogledalo iiidi prostor v  bližini Graiserjeve 50--filiic na Primskovem. dalje so prišle \ pošte v Pilurjeve njive severe 1 11! \.i! vodtiegj stolpu proti Rupi. Zelo ugoden prostor jc nn Zlatem polju zu katerega govori bližina državne ceste, vendar tu ni bilo mogoče rudi odpora posest-i niko\ dobiti dovolj velikega kompleksa, Tako : je končno obveljalo, du ne bodu .vsi ne , novega  mlekarskega zavoda  gradile  v Čirči-! čuh, kateri prostor se je predvsem upoštevalo ; s teritorialnega stališča, ker se nahaja — sc-1 daj, ko si, v  zadrugo pritegnjene  tudi mlekarne i/  kamniškega iu ljubljanskega okraja. ! nekako v središču teritorija, nu katerem leže ; navedene mlekarske zadruge. Slaba stran tega . prostoru pu j-, du ni niti \ neposredni bližini i železnice, ne držav ne ceste.
I Zadruga je najela posojilo » in pol milj din. j 'Iu nova zadrugu je potem, ko je tehnični ! oddelek banske uprave izdelal načne zu veliko mlekarno z vsemi potrebnimi upravnimi | poslopji, najela pri Privilegirani agrarni ban-1 ki posojilo in pol milijona dinarjev, s ka-j terimi so se začele letos spomladi graditi že prve stavbe. To posojilo moru zadruga pov 1 initi v  13 letih   in  bo plačevala le Bonitetne
lek. Tu je bil razstavljen model vseh bodočih poslopij novega mlekarskega zavoda v Čirčičah, ki je vzbujal veliko zanimanje, ker je nazorno pokazal vse priprave in načrte za veliko  gorenjsko  mlekarsko zadrugo.
Nu razstavi so bili razstavljeni vsi načrti za veliko mlekarno, pruvtako pa tudi za državno mlekarsko šolo, ki jo bo zidula država. Načrte je izdelal inž. arh. B. Čulk. Osrednjo gorenjsko mlekarno grude ob cesti iz Kranja proti Cirčičum, še prodno se prične vus. tuko j ob koncu gozda. Ker so bile nedavno čirčiče priključene Kranju, spuda tudi nova mlekarna pod Kranj. Zemljišče meri 40.000 kvadratnih metrov in je od novega lesenega mostu čez Kokro oddaljeno le kakih deset minili. Leži o!) obeh straneh ceste Kranj Čirčiče. ]n sicer bo na prostoru na levi strani ceste > •-meri proti Čirčieam stanovanjska hiši. ki je že dograjena, zlasti na zunaj, v sredini bo mlekarski obrat, oh cesti nasproti stanovanjske hiše pa bo laboratorij. Na nasprotni strani, to je na desni strani ceste pa bo stala velika stav! a mlekarske šole, katere glavno lice bo obrnjeno proti Savi.
Kakšna bodo nova poslopja? šolu bo velika zgradba, V sredini dvonadstropna, ob krajih pa enonadstropna. Model, oziroma njegova slika nam ne kaže zudo. ino resnične 'velikosti zgradbe. Šola ho namreč dolga 72 metrov, široka pu tam. kjer bo dvonadstropna, 18 metrov, tam pu, kjer bo enonadstropna, pa |1 metrov. Trakt mlekurskega obratu v sredini nu Nasprotni struni, ki gre vzporedno z mlekarsko šolo, bo v sredini nadzidan in enonadstropen. Imel bo pu tudi veliki' kleti, ki so že izkopane. Stanovanjska Jlišu mlekarne je dvonadstropna, prav tuko bo tudi dvonadstropno preizkuševališče ali laboratorij, ki tako lepo zaključuje celotno slav bilo črto. katero tvorita stanovanjska hiša, > kateri bodo vse pisarne in pa obratno poslopje. Celotna ureditev je jako smotrna In na zunaj arhitektonsko lepo rešena. Seveda pa bo treba tudi primerno urediti cesto, ki reže kompleks  vseh  stavb  nu  dva dela.
Skupni stroški so cenjeni nn i0 milj. din.
Stanovanjska hiša zu zadružno mlekarno je, kot smo že rekli, dograjena. Obratno poslop-I je je ta teden pričelo graditi podjetje Bidovec. Za preizkuševališče je že razpisana licitacija za zidarska dela, ki so ocenjena na din 400.000. . Zgradnja stanovanjske hiše v sinovem stanju je slala din 400.000.—, zidarska dela za zgraditev obratnega poslopja mlekarne pa so bila oddana za din 900.000. Za državno mlekarsko šolo pa se izdelujejo po-
»GORENJEC«
STRAN 3
tirobiii grudU-ni nacrti in so zidarsku delu r.a šolo tudi že ruzpisuiiu. Celotno opremljena m urejena šola bo stala okrog 3 milijone din. Obratno poslopje mkkarne pa bo z notronj« opremo in s stroji tudi veljalo 3 iu pol milijona dinarjev. Zgraditev vseh objektov in njih popolna ureditev pa je ocenjena na približno tO milijonov dinarjev. To lo torej največja mlekarska zadruga v Sloveniji.
Strojna oprema in kapaciteta mlekarne-
Nu razstavi v Ljubljani je bila nadalje razstavljena tudi vsa strojna oprema nove gorenjske mlekarne. Stroji so bili prav zgodaj naročeni in že sedaj dobavljeni, tako da mlekarna že vse potrebne najmodernejše stroje ima in so veljali skupno din 350.000. . S temi stroji bo mlekarna mogla za začetek ua dan predelati 10.000 do 12.000 litrov mleka. Maksimalna kapaciteta mlekarne p« ho znašala 30.000 litrov mleka na dan. Tako spad i k strojem velik tank za 3000 litrov mleka. Dalje sprejemna tehnica, na kateri se naenkrat lahko stehta 500 kg mleka, dve hidravlični črpalki, ter sodoben posnemalnik za mleko. Posebnost in prav dragu naprava je a-parat za pasteriziranje mleka. Stroj je najnovejše konstrukcije. Potem je potreben velik hladilnik za pasterizirano mleko, ogromna pinja in stroja ».a gnetenje in formiranje masla. Vsi    stroji bodo na električni pogon.
Najmodernejša mlekarna na Balkanu. Mlekarna bo prihodnje poletje že v obratu. Bo pa to najlepša in najmodernejša mlekarna na Balkanu in po izjavah inozemskih strokovnjakov ne sicer največja, pač pa gotovo najlepša in najmodernejša naprava, v vsej srednji Evropi. Razume se samo ob sebi, da bo Kranj z novo mlekarno in šolo veliko pridobil tako v gospodarskem, kot tudi v razvojnem ozirn.
,.  , Čigave so zasluge.
Kot pripada po eni struni zasluga kmetijskemu oddelku banske Oprave, da \sj Gcrenjsfca dobila tako moderen mlekarski obrat, zvezan šc s pripadajočo strokovno mlekarsko šolo, ki je edina v državi in se v njej uče bodoči mlekarski mojstri iz vse države ter se bo šola v novih prostorih nedogledno razvila, tako je treba povdnriti še eno dejstvo, preko ka-teregu ne more objektiven in pravilno informiran poročevalec: „Današnje gorenjske mlekarske zadruge vsaj v takem obsesu ne bi bilo kljub podpori in zanimanju ■ stiani lin-novine, če l.i ne bilo že dosedanje Zveze gorenjskih zadrug, ki so se prostovoljno, z lastnimi žrtvami in trudom povezale v tako lepo in enotno skupnost in povezanost, ki so preizkusile vse težke čase krize in prebrodile vse težave na poti h končnemu cilju. To je bil temelj, na katerem je danes lahko zidati naprej, ker ni treba orati trde ledin« Ta že šest leta trajajoča skupnost dela gorenjskih zadrug je temelj vsega sedanjega in še bolj bodočega tlela, je garancija, da bo novi obrat, ki se bo de facto samo prenesel v drugi k ruj in drugo poslopje, v resnici že takoj v početku lahko do' ro in uspešno obratoval in delal,
ker je organizacijska mreža vseh pocdiiiih mlekarskih obratov, čeprav se bo poslovanje sedaj nekoliko spremenilo, že izdelana, člani že vklenjeni v to mrežo in poučeni o svojih dolžnostih in pravicah, ker je končno podan in preizkušen, kar je gluvno, trg odjemulcev, ki bodo v bodoče le šc bolje postreženi in še bolj zadovoljni. To pa je obenem tudi temelj za vse nadaljuje delo."
Ljubljana bo dobivala zdravo mleko. Mlekarna bo tretjino mleka predelavala v maslo, drugo tretjino v sir, tretjo pa bo svezo prodajala v Ljubljani. Ker so vse mlekarne, ki so doslej vsaka zase dovažale mleko v večjih količino h v Ljubljuno, vstopile v Go-renjsko mlekursko zadrugo, bo Ljubljana prejemala v bodoče res prvovrstno, higienično ><> enotno mleko, kajti posamezne mlekarne so že sedaj vršile strogo kontrolo krav, dobaviteljic mleka. Obenem bo pa to tudi lep napredek živinoreje in mlekarstva na Gorenjskem. Banska uprava ima namen v prihodnjih letih tudi še v drugih velikih okoliših organizirati take osrednje zbiralne mlekarne, ki bodo omogočile razvoj mlekarstva  pri nas.
Poenostavljenje obrata.
V novi mlekarni bo tako združen in koncentriran ves obrat, ki je sedaj toliko trpel ! radi pomanjkanja prostorov in je bil narav-! nost čudež, da se je moglo obratovanje vršiti i v tako tesnih prostorih, /u komunikacijo med - posameznimi zadrugami skrbi tovorni avto, ; last zadruge, ki zjutraj ob dveh odpelje vsak j dan mleko v Ljubljano, nazaj grede pa pobira [ mleko v posameznih mlekarskih zadrugah. To J poslovanje, zlasti po obračunavanje se bo I sedaj poenostavilo in se bo vršilo samo v j glavni pisarni.
Mlekarska sobi. Nič manjša pridobitev za Kranj in vso Gorenjsko je tudi dveletna, mlekarska šolu, ki bo privabila učence z vseh strani države.
Razvoj obrata v novih prostorih. Kar se tiče mlekarne same, je upati, da bo šele obratovanje v primernejših, bolje o-premljenih prostorih pokazalo v zadostni luči rezultate dosedanjega skupnega poslovanja, ki ho nudilo konzumentom boljše izdelke, producentom, to je kmetom in živinorejcem pa boljše ce.ie. Tudi se bodo lahko izdelovale špe-cialitete, katere se dosedaj niso mogle.
Ko se danes nuhajamo pred novo razvojno stopnjo našega mlekarstva na Gorenjskem, ki se bo prihodnje leto selilo v nove in odgovarjajoče obratne prostore,  kateri trenutek bo pomenil  zmago dela, vseh dosedanjih žrtev in naporov, vztrajanja in borbe ter zaprek, ne moremo preko tega, da ne bi izrekli priznanje vodstvu dosedanje Zveze gorenjskih mlekarskih zadrug, katero je svoje članstvo v I smotrni organizaciji pripeljalo do tako lepega, I vidnega uspeha in napredka, kakor bo bodeč.i gorenjska mlekarna. Se bodo skrbi, delo in ; težave, toda  že danes so te skrbi  in težave poplačane z doseženimi uspehi iu kronane z lepimi izgledi za bodočnost.
I ' ' .*'
Delavski obzornik.
Kolesarska nesreča v Besniei
Smrtnonevarno se je ponesrečil Pegam Janez, ki je poškodbam podlegel.
\ nedeljo 24. septembru se je s koli-.oni smrtnonevarno ponesrečil nu poti iz sosednje vusi domov Pegam Janez iz Zg. Besnite. \ družbi z drugimi fanti se je peljal domov. N.i sredi potu pa je zaostal. Fantje temu niso posvečali pozornosti in so se peljali naprej. Ker ga pa le ni bilo za njimi, stu se podala Sušnik Stanko in Drolc Jože nazaj, du ugotovita vzrok njegove odsotnosti. Peljala stu se približno 4 km nuzuj, todu o njem ni bilo sledu. Obrnila sta se in šla nazaj proti Besniei peš. Kmalu zaslišita pod cesto stoknnje. Kakih 1 ni strun je ležal Pegam brez vsake moči. Eden izmed obeh je šel iskut ostale fante, ki so ju čakali   v   vasi.  nato pa še obvestili kranjsko
rešilno "postajo, fantje so ponesrečenca prinesli na njegov dom, kje, je bil previden s sv. zakramenti. Nato ga je rešilni avto odpeljal v ljubljansko bolnišnico, kjer BO ugotovili, da ima zlomljen tilnik. Njegovo stanje se je vedno bolj slabšalo, zuto so gu v torek 2<i. t. m. na željo staršev poslali domov, todu nesrečnež je nu poti domov izdihnil. Njegova nenadna smrt je vaščane hudo pretresla. Pogreb pokojnika je bil včeraj zjutraj ob 8 u ii.
Dragi Junez! Zapustil si nas. Tako naglo, nenadoma. Niti posloviti se nismo mogli ud tebe. Vsemogočni je pač hotel, da so Te pripeljali domov že mrtvega.
Kakor velo listje padajo mogočni hrasti, kakor trs se majejo velike jelke pred voljo Vsemogočnega. Klonil,, je Tvoje mlado življenje sredi pota. sretli dela in načrtov. Kot žrtev kolesarske nesreče si omahnil v naročje smrti. Ni ti bilo sojem, dozoreli v moža in doseči cilj, po katerem si tako hrepenel. V najlepših letih, sredi mludeniških sanj, je prišel angel smrti h Ti pritisni na čelo svoj ledenomrzli
poljub.
O, zakaj odhajate od nas ravno najbolji) iu najpoiiižnejši. Janez, odšel si od :ias iu nus zapustil same. Ne bomo te pozabili. Tvoj duh lio ostal med nami.
Zbogom zvesti tovariš! Zemljicu naj ii bo lahka, Vsemogočni pu naj podeli Tvoji duši mir in pokoj.
Besniški fant.
Od našega dopisnika iz Besnice smo prejeli še naslednje poročilo.
Preteklo nedeljo, dne 24. septembra »e je podala mula skupina fantov s kolesi iz Zg. Desnice, v sosedno vas Rovte, kjer je bilo žegnun je.
Okrog polnoči so se fantje vračali nuzuj v Besnico, kjer so na obč. cesti, katera vodi preko bril u Rovniku, srečali posestnika Mohori-ca iv. vasi Njivu i, ki se ji vračil iz BesniC • tudi na svoj dom.
\si drugi fantje, ki so bili na kolesih so vozili srečno mimo Mohoriča. Zadnji je vozil Pegam ni privozil za njim, so gu šli nuzuj žel. delavca, star okrog 23 let, iz /g. Besnice. h o teč se Mohoriču izogniti, je zavozil preveč na levo, kar je bilo zanj usodno. Zdrkni! je tez cesto v prepad, kjer je nezavesten obležal.
Ko so fantje privozili v Besnico. videč da Pegam ni privozil za njimi so gu šli nazaj iskat, gu našli kake - metre pod cesto nezavestnega z zlomljenim tilnikom.
Na nosilih so gu prinesli domov in gu spravili k zavesti. Prejel je sv. obhajilo in luko z Bogom spravljenega je reševalni avlo, ki je prispel iz Kranja, peljal naravnost v Ljubljano v bolnišnico, kjer je v torek poškodbam podlegel.
Njegovo truplo je bilo pripeljano iz Ljubljano v Zg. Besnico, kjer so ga položili k večnemu počitku. Bog bodi  mu milosten sodnik.
Za zdrav in čvrst rod!
Tovarniško delavstvo je bolj kakor drugi stanovi izpostavljena uevarnosti obolenj. Šo pri toliki skrbi oblasti, da se vzdržujejo tovarniški, objekti v zdravem higienskem stanju ni mogoče odstraniti vsega, kar ogroža življenje in zdravje delavca. Zato je zlasti pri delavstvu treba skrbeti za čvrst rod, ki '»o Kos vsem tem slabim vplivom. Zdrav rod pa jc možno vzgojiti le tedaj, če so delavski otroci .preskrbljeni z zadostno in naravno hrano. Ravno pri delavskih dojenčkih pa opažamo, du morajo pogrešati naravno hrano, ker gre mati že po 6 tednih zopet na delo in ne more v delovnem času skrbeti za svojega otroka. Nadomestilo za naravno hrano pa povzroča oslabelost in slabokrvnost dojenčkov. Radi tega bi bilo treba ali spremeniti tozadevne zakinc, da bi se materi dala možnost hraniti svojega otroka sorazmerno večjo dobo, kakor pa sumo 6 tednov. Seveda bi ta sprememba zadela na velike gospodarske težave, katerih bi se zaenkrat ne moglo premostiti. Zato bi bilo treba j ta nedostatek odpraviti pač na drug način, j Sprožila se je misel, da bi vsaj večja podjet-{ ja dala na razpolago za dojenčke stare preko j 6 tednov, posebno sobo, kamor bi matere pri-| nesle za svoj delovni čas svoje dojenčke tako,
i da bi ti otroci mogli tudi med delovnim ča-' som dobiti hrano. Seveda bi morala te dojen-j čke oskrbovati kaka zaščitna sestra aii za to j sposobna tovarišica. Za to svrho pa bi bila I potrebna pomoč delavskih organizacij, ki bi i potom svojih članic vršile morebiti menjaje to snmaritansko delo. Mordu bi pomagala tudi dobrodelna društva zlasti tam, kjer bi se samopomoč delavk ne mogla izvesti. Seveda bi bil uspeh odvisen tudi od uvidevnosti podjetij, ki bi pač mogla dati za te svrhe na razpolago posebno sobo in jo oskrbeti tudi s kurjavo ter potrebnim pohištvom. Ako upoštevamo, da jc povprečno kakih 60 dojenčkov v oskrbi OUZD, bi potemtakem prišlo na večja podjetja 10, 15, ali 20 dojenčkov. Za toliko število pa se že izplača urediti posebno sobo. Kakor čujemo, namerava ZZD pokreniti vprašanje pri vseh podjetnikih in organizirati taka dnevna zavetišča za dojenčke Prepričani smo, da bo ZZD našla pri vseh podjetjih potrebno uvidevnost in naklonjene ' Seveda se bo morala izkazati tudi zadostna zavednost in požrtvovalnost delavstva samega, ako mu je resno na tem, da ostane zdrav in čvrst ves slovenski narod.
Delavstvo in okrožni uradi
Zelo pogosto mnenje, ki prevladuje med delavci, je zlasti to, da gledajo z nekim neruzpoloženjem na okrožne urade, zlasti njihove nasvete, uredbe, predloge itd. V tem je Seveda veliko zmotnega, kajti temu so vzrok nuvudno nepoučenost in nezaupanje.
Okrožni uradi so delavske ustanove, delavci jih vzdržujejo in zuto dobivajo od njih pomoč. Zaradi tega ni pametno, tla se okrožni urad smatra le kot neka ustanova, ki izrablja delavsko maso ali pa, ki naj se izrablja od strani delavstvu. Zato se tudi ne sme izrabljati v zle namene. Kdor je res bolan, tu prejme brez dvoma pomoč b.ez izjeme. Mnogo pa je seveda špekulantov, ki simulirajo svoje bolezni, se s tem odtegnejo delu, na drugi strani pu zlorabljajo zdravnikovo naklonjenost. Povrhu pa ti laži-bolniki imajo to grdo navado, da v čakalnicah, kjer čakajo ostali resni bolniki, zabavljajo in godrnjajo, če niso takoj na vrsti in če zdravnik po njihovi želji ne ordinira dovolj hitro. S tem v zvezi so nepotrebna kritiziranju in ruzburjanja zaradi poslovanju zdravnikov in s tem v zvezi tudi poslovanje okrožnih urudov.
Prepričani smo, da zdravnik, če vidi da ima opravka z res bolnim človekom, tutli gleda na to, da mu nudi skrbno pomoč. ■
Potrebno bi bilo, da bi zlesti delavske organizacije vzbudile in vzgojile v svojih članih tisto pruvo zuvest, da ni okrožni urad nobena izkoriščeva.lna ustanova, ampak ustanova, ki vrši res veliko delo. Neumestna zabavljanju so popolnoma odveč. Zato je treba ljudi piuči-ti, treba jc tudi vzgojiti v njih srčno izobruzbo in jih navajati k poštenosti. Če sem res bolan, potem grem k zdravniku in mu povem kaj mi je. Napačno je tisto izmišljevanje, l;u tak navidezni bolnik sumega sebe spravi v zadrego, ko ga začne zdravnik izpraševat, kje čuti liolečine in težave. Delavec mora imeti zavest, da mu je tudi okrožni zdravnik to, kar bi mu bil n. pr. privatni zdravnik. Mora mu zaupati in se z njim posvetovati.
Če bo delavstvo imelo pred očmi te misli, potem smo prepričani, da ne bo več neumestnega zaletavanja v okrožne urade in tudi ne v zdravnike. Na ta način bo vsakdo gledal z drugačnimi očmi na tiste maloštevilne, ki bodo mogoče še kritizirali.
TEDENSKE NOVICE
■j'" France Košir
Smrt je zopet posegla v vrste najboljših. Po dolgi in mučni bolezni je preminul včeraj aku-demski slikar France Košir, doma iz Škofje Loke. Njegova smrt je presenetila vse njegove številne prijatelje in znance, čeprav smo vedeli zu njegovo zahrbtno bolezen. Pokojni prof c o i- Košir •.• Je zadnji čas zopet zdravil nu Golniku, todu vsu zdravniška pomoč je bila zaman.
Zadnja letu je pokojni Košir poučevul risanje na gimnaziji v Kranju, kolikor mu je pač dopuščalo njegovo zdravje. Bil je zelo nadarjen slikar in se je v prostem času precej pe-čul s slikarstvom. Bil je tudi dober pedagog in pri učencih zelo priljubljen. Ves je živel le
I za svojo umetnost, kateri se je popolnoma po-
| svetil.
Ko je služboval v Kranju, je rad zahajal v j Ljudski dom k prosvetnim prireditvam, in v ! družbo katoliških starešin. Tudi pri „Go-! renjcu" je sodeloval. Kot človek je bil rud ve-i sel. šega v in v dru/bi temperamenten. Zato gu bodo  njegovi prijatelji zelo pogrešali.
Naj dobri profesor iu slikar Košir pri Bogu najde počitek, mi vsi, ki smo gu poznali, gu bomo ohranili v toplem Spominu. Njegovim svojcem   pu   izrckumo    nujiskrenejše sožulje!
f Vida /!{/«
V ponedeljek zvečer je po hudem trpljenju umrla v Ljublani : lugu gospa Vidu Ilija, žena : uredniku „Slovencu" in bivšega uredniku „Go-, renjcu" g. Alojziju Ilije, ki gu poznamo tudi iz šenčurskega procesa.
Gospu Vida je umrla kot žrtev materinstva. Pretekli četrtek je dala življenje svojemu prvemu otroku, muli Marjetici. Z veliko vdanostjo v voljo božjo je po hudem trpljenju izilih-i nila svojo blago dušo in odšla k Bogu, ki ji je bil vse /iv ljenje njeno prvo in gHavno doživetje.
Pokojna gospa Vidu izhuju iz poznane. II-gledne Logarjeve družine v Kranju. Po smili : matere spomladi I. I93K. se je jeseni poročilu ■ z g. 1 Ii jo in si tako ustvarila svoj dom. i Bila je blagega, usmiljenega srca in je zluMi I slovelu  po svojem   lepem   krščanskem živijc-
1 ii j ti, kar je bila tradicija Logarjeve hiše. Naj blaga gospa Vida počivu v Bogu. težko preizkušenemu soprogo nuše iskreno sožalje!
KRANJ
7S letnica Vreekore mame
75 letnico svojega skromnega življenja slavi danes v krogu svojih peterih otrok ga. Uršula Vreček. Ne samo meščani tudi precejšen del okolice dobro pozna to tiho in skromno zenico. Ravno danes je poteklo tri četrt stoletju, ko je z.ugledula luč svetu v tihi vusici ua Bregu pri Kranju, kamor osobito radi Kranjčani pohajajo v lepem mescu mujiiiku k šin.ir-iiicam.
V starosti 47 let ji je krutu usodu vzela moža, kateri je bil ne samo dober mož, temveč tudi dober rednik celi družini. Prepuščena n.i nemilost usode je ostala slavijenka samu s petorico nepreskrbljenih otrok. Skrb za otroke ni vrgla dobre ženice radi njene trdne volje i v obup, temveč je s svojimi žuljavimi roka-I mi skrbela za vse otroke, ki so danes vsi pre-| skrbljeni.
Najhujša doba njenega živ'jen ju pa je bila ! svetovna  vojnu, ki je vpoklicala troje sinov j na bojne poljane. Tudi to je ni strlo. temveč i se je udala v usodo z zavestjo, du ji bo ljubi Bog vrnil vse troje sinov dobre in zdrave v njeno sredo. In res vrnili so se vsi trije, eden siier kot invalid.Pridno kot mravlja še dtine^ 1 gospodinji  dvema sinovoma. ;    K jubileju ji častitamo tudi mi z željo, da ! naj  jo  ljubi  Bog  ohrani še dolgo vrsto let zdravo in zadovoljno v krogu svojih domačih. Pripominjamo, da je že lepo vrsto let članica ..Marijine družbe" ter zvesto čitateljica našega tednika -Gorenjca"
Občni zbor Dekliškega krožka v Kranju bo v sredo 4. oktobra v knjižnici Ljudskega doma j ol) S. uri zvečer.  V se članice lepo vabljeni j Tudi  nove dobrodošle.
Sestanek mladenk lin \ soboto 5(1. septein-j bra ob 4. uri popoldne v knjižnici Ljudski g i i domu. \ se prisrčno vabljene! j Telovadba Fantovskega odseka je v poii'-: deljkih. sredah in petkih zvečer v telovadnici I na novi ljudski šoli.
STRAN 4
»GORENJEC«
Dežurna služba zdravnikov OLZD v mescu oktobru 1939. Dne 1. dr. Bežek Josip, H. đr. Herfort Joža, 15. dr. Vrbnjak Vinko, 22. dr. VrbnJ k Vinko in 29. dr. Bezič Josip.
„Kako naj si uredimo naše domove za o-brambo pred letalskimi napadi", je naslov brošure, ki jo je spisal ing. Stanko Dimnik in jo iadal in založil Komite tehničnega drla v Ljubljani. — Brošura vsebuje praktična navodila zu napravo zaklonišč pred letalskimi bombami. Prodaja se v \seli knjigarnah po ceni din 5.—,
SMARTIN PRI KRANJU
Fantovski odsek obvešča vse člane, da se vrši II. redni občni zbor 11. oktobra t. 1. ob H. uri zvečer v Smartinskem domu. Udeležba je za članstvo strogo obveznu Vabimo tudi fante, ki še niso člani, pu imujo veselje do dela in telovadbe, da pridejo na občni zbor kjer se lahko vpišejo  kot člani.
Odbor H). Smurtin.
PREDOSLJE
Sestanek JRZ in MJRZ za občino Predoslje.
Ker je potrebno, da se pristuši naše siranke točno seznanijo z notrunje in zunan je-politič-nimi dogodki, zato sklicujemo za občino Predoslje sestanek v torek 3. oktobru t. I. ob S. uri zvečer v Prosvetnem domu. Na sestanku bosta govorila gg. Zabret Jožko, tovarnar iz Biitofa in Murnik Ciril iz Kranja. Poživljamo vse pristaše JRZ in MJItZ. da se v čim večjem številu udeleže tega sestunka in da pokažemo, da odobravamo delo našega voditelja.
Člani JRZ in MJRZ, ne pozabite v torek ob S. uri v dom!
TRŽIČ
Visoki obisk. Pretekli teden je bil r.ij grudu pri g. Gassnerju gost prevzvišeni g. nadškof m primas Srbije Dobrečić. Maševal i;- v župni cerkvi. Ogledal si je tudi tržiški okolico.
Na Kofcah je nu oddihu čg. monsi:;. Viktor Zakrajšek. številni njegovi prijatelji, s katerimi je prenušul nekdaj skupno gorje in pregu-njanjc, so tega zelo veseli in ga tudi ob delavnikih obiskujejo. Želimo, da bi se med nu-mi pošteno oddahnil in tudi pozdravil.
Oj ta presnet špirit! Ne sumo za grlo. tudi za mis je močen tu šment.    Če pu goljllfuš zu
trošarino drŽava iu občino, ima pn tu dobrotu ! se močnejši dub. Pur sto litrov te „užigajoče" i kapljice ti zudiši prav tja doli v i.jubljuno, pa I če imaš še tako dobro zaprtega in skritega v temnih skladiščih.  Tu  „blaženi"  vonj   ti po-j tem privabi nu vrat silu neljubi' in nezažclje-j ne goste. Ko pn te ta čust doleti, da ti? unifnr-j mi rani    gostje obiščejo, ti niti ne pomaga iz I zadrege dejstvo, da si  nacionalist  ali  pa še celo kakšeh starosta Prav brez potrebe p«,tem uprizurjaš naporno letanje po bregovih iu ne-nupovedane  avtomobilske dirke. Uniformirani gledalci se ti pri teh predstuvah sicer smejejo, končno pa jim moraš plačati vstopnice. Te pa niso prav poceni. V zadnjem dejanju take špiritne  predstave pa  nastopijo zelo številni „Jurji". Takemu koncu sledi seveda hud glavobol, katerega ne preboliš zlepa, pa čeprav si posestnik, trgovec in starosta hkruti. — Oj u presneti špirit!
Pravi nacionalizem! So ljudje, kateri se ponosno trkajo na prsa. češ: Mi smo pravi nueio-nalni Jugoslovani. Samo mi smo državotvorni vse drugo je protidržavno in državi v škodo. In ravno isti ljudje dunes, ko se nad vsemi evropskimi narodi zbirajo temni oblaki iu je poštenje potrebno bolj kot kdaj prej. goljufajo vse oblasti počenši od državne do občinske. Ko se je pred kratkim pri enem izmed teh oglasil uradni organ radi kršenja postav, ga je ta nagnal s takimi besedami, s kakršnimi se še nikdar niso obdelovali pastirji na paši Tak izraz nacionalizma seveda ne bo ostal brez posledic.
Iz tržnice. Tudi Belokranjiee, ki prinušuj" v naš kraj sadje, rade skrijejo med sadje kakšen prepovedan sad. Oko občinskega tržnega organa v zadnjem času zapazilo med grozi!-jem steklenico žganja, vsled ee;ur je bila čina za utihotapljeno blago zares nizka.
Na tržnici bi rad'' "kateri prekupčevali, po tudi tega jim ne uovoli tržni organ. Trgovci do enajstih dopoldne nimajo pravice do nakupa blaga, katero se je pripeljalo nu trg. Kdor se proti temu pregreši, se mu blago zupleni in proda v korist občine.
ŠKOFJA LOKA
Občni zbor okrožja DK. V nedeljo 1. okt.i-bra se bo vršil ob 9. uri v Društvenem domu v Škofji Loki občni zbor okrožja Dekliških krožkov za škofjeloški okruj. Vabimo vse za-
; stopnice krožkov, da se v polnem številu ude-
! leže občnega zboru.
..Škofjeloška predilnica" je obvestilu delav-
I stvo, da se i;o zučelo delati v skrajšanem de-
! lovnem času, to je 4 dni tedensko, ,iko ne bi prišlo do ugodnejših razmer glede dobave surovin. Upamo, du do skrajšanega delovnega času ne bo prišlo, kur je želja tako tovarne kakor delavstva.
Tovarna ..Brumen-Thalcr" se je premislila in ni ustavilh obrata. V gluvnem bo tudi pri tej tovurni igrulu glavno vlogo dobavu surovin. Seveda to je eno poglavje, drugo poglavje pu je razmerje tovurne do delavstvu. Lahko je dujati v časopise odvetniške popravke, težje pa je gospodu pri srcu, če bi bilo treba popraviti eksistenčni minimum delavstvu z zvišanjem plač in z drugimi pravicami.
Kolodvorska cesta bo razsvetljena. Z deli so začeli ta teden. S tem bo izpolnjena velika zelju delavk, ki se vračajo ponoči z đela.
MALI OGLASI
Za vsako besedo v malih oglasih so plača D. 0*50. Najmanjši znesek je 8 D.
Važno! Modroce, otomane, spalne diva-ne i. i. d. izdeluje solidno in po nirki ceni BERNARD MAKS, tapetmfc Na skali 5 (v hiši g. Šipita).
Služkinja, dobra kahurlca, za samostojno gospodinjstvo, se sprejme k 4 članski družini. Naslov pri upravi lista.
Služkinja, mlada in poštena, išče mesta za pomoč pri gospodinjstvu. Naslov v upravi listu.
! Odda se lepo stanovanje, dve sobi In kuhinja s pritiklinarui. Naslov v upravi ..Gorenjcu".
Zlata zapestnica s kamni se je izgubila v ne-'    deljo pred Bekselnom. Najditelj naj jo vrne  proti  nagradi v  upravo -Gorenjca".
Oddam lepo parketirano stanovanje, kuhinjo na Klancu št.   68 takoj.
2 -obi in
Lepa parcela na Planini se proda takoj proti gotovini. Naslov v upravi „Gorenjca".
Iščem učitelja!-ico) za hrvatski in nemški jezik po 2 krut tedensko od pol ene do pol 2 ure. Dopisi nu Črnjač, Kranj. Jugočeška.
NAZNANILO!
V Gorenjski obiačilnici v Kranju,
dobite vseh vrst obleke, hubcrttise, površnike, modne hlače, pumpnric», obleke za šolarje, damske kostume, pl:;.šče vseh barv, dežne plašče itd. ,Se priporoča krojaštvo
Čenčič Štefan in Koželj Franc
POZOR!
Kdor ima od kontrole zavrnjeno katerokoli tehtnico ali uteži, naj odda meni v popravilo. Dobil bo nazaj v kratkem času popravljeno in žigosano.
Pesjak Stanko - Kranj
izdelovanje tehtnie.
Ako imnte kniJja očesa in se Vam dela trda koža, pridite v našo higienično urejeno pe-<l i k uro. kjer Vam naš pediker odstrani vse te neprijetnosti brez bolečin in brez kemičnib sredstev za din 6.-. Ne mučite se s krpanjem nogavic, ker Vam za malo denarja strokov-njaško popravimo moške, ženske in otroške nogavice. Samo pri Bata.
■illMI 11 lil ■
Vldmvdmnnmn «. 6
Pozor!
Pozor!
Najboljše in najmodernejše lončene peči in štedilnike, ploščice za oblaganje: kuhinj, kopalnic, mesnic itd. dobite po zmerni ceni pri tvrdki
GOLOB ANTON
PEČARSTVO
TRŽIČ, v hiši kavarne »3avornik«
Cenj. občinstvu naznanjava, da sva prevzela
HOTEL „JELEN"
V KRANJU
Postregla bova z dobro kuhinjo in prvovrstnimi vini iz lastnih vinogradov • Sprejemajo se tudi abonenti • Kosilo din 6, 8 in 10 • Hrana in stanovanje mesečno din 550
Se priporočata Karei in Alojzija Pehar
Miniica Zagorska:
36
Marija Taborska
(Zgodovinska povest iz dobe turških časov.) (Dalje.)
ječari ki mu je strah že iel iz ko.ti. te je /are/al in je zagrabil kratki pasji bič. „Koliko udarcev, gospod?" ...Ne štej, le bij ga, morilca!"
ječnr je potegnil Martinu Srajco čez glavo in po širokih plečih so začeli padati udarci. Martin se je iresel, bledel, grizel si ustne, oči so mu teninele. Ječui se pu zato ni menil, tolkel je iu tolkel, da je koža pikala in so steknie |>o hrbtu modre iu rdeče niti. Martin -e je pu čisio umiril, oči je zaprl in obležal, kukoi bi ne tulil bolečine, \  mislih pu mu je neprestano kovalo:
..Marija Taborska, ali sem to zasluzil, ker sem bolel Volbenkn zažgeti kočo? Saj je pravičnu pokora, pravična! luda, Marija, ii ne bo£ dopustila, da l>i nedolžnega kaznovali."
Ječur je nenadoma odnehal.
..Gospod sodnik, nič se  ne gane,  Mi sem ga preveč?" ..L, kmečka kožu je trda Okoli ga obrni in iz klad (ju potegni."
Ječur gu je obrnil in potegnil iz. klade. Martin je odprl široke, črne oči.
„Ni še mrtev, ne, ima pa dosti za danes."
Martin je poskusil vstati, todu noge >o mu v kladi otrpnile, sesedel se  je. Sodnik se je sklonil  k njemu.
..Ali zdaj  priznaš, dn  si  tujcu  umoril  m oropal?'
Martin ni odprl ust.
»Poslušaj me, župana Vilihuldu sjn. če ne boš priznal, te bomo vsuk dun mučili tako in še huje."
Tedaj je Martin molče siknil in sodniku je priletel pljunek v obraz.
_Ka.j? Ti mi boi pljuval v obraz?" je z.uijul sodnik. -Škripec sem, škripec in roko mu stisni notri! \ i gu pa primite!"
Biliči so ohotavljaje prijeli Martinu, ječur Lovrenc je pu prinesel škripec in je Martinovo levico stisnil, da so se zobje zajedli globoko v meso in je kri kar lila po škripcu in na kamenita tla. Martin ni stokal, le glavo je sklonil prav nad kolenu in beli zobje so se zagrizli  v  irhuste hlače, du je prikri bolečino.
ko se gu je že začela lotevati omedlevica, so mu odprli roko. Ječar mu je zlil po njej vedro vode, da je splaknil runo, poieiu mu je pa bolno loko obvezal s platneno krpo.
...\li zduj priznaš" je spet vprašal sodnik.
..Mučite me do smrti, vendar ne morem priznati tega, kar nisem storil," je mukoma stisnil Martin  i/ sebe.
..Priznuj!" mu je medeno prigovarjal sodnik. ..Če boš priznal, te ne bo nihče več mučil."
„Ne morem."
.Trdovraten si."
..Za pravico mi je, zu tisto pravico, ki jo bo na meni Bog izpričal, lakrat pa gorje vam!" Samo to je rekel, potem pa je zopet molčal.
»Lovrenc, v  luknjo na spravi!"
Ječur je odgnal Martina \ luknjo, Spremljali so ga luiiči in sodnik. Skrbno je za njim /okleni! in ga pustil samega  v  vlažni  temnici z duševnimi  in  telesnimi mu-
I .IDI i -
Drugi dan jo bila v Radovljici pred graščino sodna razprava, Ljudi je privrelo toliko, du so ves trg kar zagrnili. Pred graščino je bil narejen velik lesen oder, ki je imel narejene sedeže za sodnike po vrsti po njihov eni dostojanstvu.
Valerij Kraig, mestni vicedotn in'sodnik v tej zadevi, je sedel nu stolu, ki je bil postavljen sredi odra, pred drugimi sedeži. Pred njim je stala miza. nu njej pa razpelo in dve sveči. Za Krnigom so sedeli kar po vrsti: oskrbnik Leopold, ki je nadomestovnl presvetlega grofu nato pisarji, nanie-tniki begunjski!: in blejskih gospodov, imenitni meščani radovljiški, zastopniki deželnih itanov, prvi cehovski mojster in nazadnje še župan \ilibnld. Sodnikov je bilo trideset, ječar pa je prignal samega Martinu, funt je obstal sredi odra pred sodniki, roko je imel v obvezi, vzravna! se je in se ni bal.
Sodnik Valerij Kraig se je najprej prekrižal potem je pa zaprisegel sodni zbor. da bo sodil po svoji vesti in po postavah, ki jih je izdal presvetli cesar in so jih ljudstvu dali razglasiti deželni stanovi na pobudo plemenitega deželnega vojvode. Nato je poklical pričo. Volbenk.? -klancu in gu je pozval:
-Pripoveduj nam. kar veš o umoru!"
Starec je napol odgrnil dolgi, črni plašč in pričel pripovedovati:
Pred dvema večeroma sem se vračal precej pozno domov, v Ljubnem sem namreč zdravil moža. ki se je urezal z nožem in se mu je rana prisadila. Ko sem prišel že skoraj do tistega mostu, ki vodi čez l.ešnico, sem nenadoma začni zamolkle klice na pomoč. Potem je nekaj votlo udarilo, nekdo je pridušeno kriknil. nato je nekaj padlo na tla. Prišel sem bliže in ostrmel. svojim očem nisem mogel  verjeti. \   mesečini sem  videl  Vilibaldovegn sina.
Z«  uradnika iu izdajatelja odgovarja Venovšek Mdan v Kranju.
Tiska tiskana Tiskovnega društvo v Kranju.