PROLETAREC JE DELAVSKI LIST ZA MISLECE ClTATELJE
PROLETAREC
Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze in Prosvetne Matice
OFFICIAL ORGAN OF
J. S. F. AND ITS EDUCATIONAL BUREAU
ST.—NO. 2033.
IM nu, I>n. C. mr, *t Um PM« tihem umLm tkm Act al C«|r.H ml ftfercfc I. Uit
CHICAGO 23, UX., 18. SEPTEMBA (September 18), 1946. Published WeeJdy at 2S01 8. Lawndal« Ave.
•i«
LETO—VOL. XXXX1.

GORNJE JE ENA IZMED SLIK. ki predstavljajo pogrebne svečanosti petih ameriških letaleev, ki so bili ubiti v Jugoslaviji. Minuli teden so bile zaključene na pokopališču Arlington v Washingtonu, D. C., in potem lokalno nadaljevane kamor ie so odpeljali svojci ubite letalce. Vec o tem v komentarjih in v drugih člankih v tej številki.
Zamotanost vnanje politike naše vlade ni jamstvo za mir
VELIKA 0DPUSTUIV0ST ZAVEZNIKOV ITALIJI V VOJNIH ODŠKODNINAH
Ko je Molotov v imenu sovjetske vlade na mirovni konferenci zahteval, da ji mora Italija plačati najmanj $100,000,000 vojne odškodnine, sta Byrnes in Bevin pomišljala, a končno pristala v njen predlog, pogojno, da se s tem ne obremeni italijanske državne ekonomije.
Ob enem sta poudarjala—posebno Byrnes, da naj se Italiji pusti živeti. V ta namen so ji Zed. države v prošlih par letih pomagale z živežem, surovinami in finančno v vrednosti več sto milijonov dolarjev. Ne bodo pa ji pomagale, če bi iz naših dajatev drugi črpali vojno odškodnino od nje.
Jugoslavija je glasom poročil iz Rima in Pariza predložila Italiji račun za storjeno škodo v vsoti 11 milijard, Grčija šest milijard, Francija dve milijardi 350 milijonov, Etiopija 775 milijonov, Rusija, kot že omenjeno, 100 milijonov, Egipt 47 milijonov, Norveška 20 milijonov, Poljska 10 in Mehiko 4 milijone.
Te vsote Italija ne bi nikdar zmogla plačati, pravijo v Washingtonu in Londonu, zato naj se ji rajše pomaga k okrevanju namesto ji navezovati uteže na vrat.
Državni tajnik Byrnes je iz gole formalnosti predložil poročilo, v katerem podrobno navaja, da imajo Zed. države pravico tir jati od Italije 20 milijard vojne odškodnine. Toliko so namreč cenjeni stroiki, ki smo jih imeli na raznih bojiščih v vojni z Italijo. Toda je takoj dodal, da je to le simboličen račun9 kajti naša vlada od Italije ne zahteva nobene odškodnine.
Isto je storila angleška vlada, ki pravi, da znašajo njeni vojni stroški z Italijo 11 milijard dolarjev, a ne bo tirjala ničesar od nje.
Glede Jugoslavije je druga stvar. Ona ne samo da je imela v vojni ž Italijo ogromne stroške, ampak se je morala boriti z Mussolinijevo armado na svoji zemlji. Fašisti so morili, plenili in požigali. To je bil zločin italijanske invazijske armade, ki ga niMe ne more zanikati. In če je kdo upravičen do vojne odškodnine od
Predsednik Truman se v diplomaciji slabo izkazal. — Henry Wallace v stiski. — Molotov o tržaškem
vpraianju. - Utrjevanje zveze med USA tn Anglijo j Italije, je to v prvi vrsti Jugoslavija, ker fe sovražnik
lomastil in rušil po njenih krajih.
To da ji bo silno težavno plačati, je resnica. Ampak ker je imela Italija denarja za svoj militarizem in vojne bo menda na kak način tudi zmožna plačati nekaj odškodnine saj tistim deželam, ki so v fašistični invaziji najbolj trpele.
V Trumanovi administracij i, | ameriški delegati na mirovni
posebno v državnem departmen-tu ter med našo diplomacijo v Parizu, z državnim tajnikom Bvrnesom na čelu jo nastala koncem minulega tedna in pa te dni velika zmeda.
Koliko vnanjih politik imamo?
. Povzročil jo je najbolj predsednik Truman, ker je odobril govor trgovskega tajnika Hen-ryja Wallecea. Nastopil je dne 12. sept. v Madison Square gar-dnu v New Yorku pred množico okrog 19.000 ljudmi.
VVallace je poudarjal, da ako hočemo mir, je treba s Sovjetsko unijo iskati vzajemnosti in iskrenih sporazumov. Ako pa se bo naša politika oslanjala na politiko imperializma Velike Britanije in jo bi urejevali tako, da bo namenjena ščitenju angleških imperialističnih interesov, tedaj gremo prav gotovo v tretjo svetovno vojno.
"Čemu ne bi imela naša dežela rajše svoje vnanje politike, ki bi svetu pomagala v mir?" je vpraševal VVallace in avdijenca mu je burno pritrjevala. Toda ko je izvajal, da je sedanje napetosti med zapadom in vzhodom tudi ruska politika kriva, je dobil od avdijence sovražen odmev.
Ta shod, na katerem sta bila glavna govornika senator Peper iz Floride in trgovski tajnik VVallace, so sklicale organizacije, ki delujejo v politični akciji v področju CIO.
Vršil se je v namenu pomagati kampanji kandidatov demokratske stranke v Nevv Vorku, torej bistveno ne zaradi kake vnanje politike ali odnošajev med Zed. državami in Sovjetsko unijo.
Toda v New Yorku se za trenja po svetu zanimajo bolj kot v kateri koli drugi državi ameriške unije — bodisi bogataški kot delavski sloji. Zato sta se oba govornika — oba vodilna člana demokratske stranke — lotila vnanje politike in posredno in neposredno žigosala tisto, ki jo državni tajnik Byrnes zastopa in vodi.
Presenečenje v Parizu
Iz Pariza so časnikarji minulo nedeljo poročali, da so se
konferenci čudili ne toliko Wal-leceu, ker on že itak slovi za liberalca in za prijatelja Sovj. unije ampnk predsedniku Trumanu, ker je VVallaceu govor odobril. "Ali je s tem zavrgel vnanjo politiko svojega državnega tajnika Byrnesa, kateremu je zagotovil v mednarodni diplomaciji svojo pomoč?
Seveda, izgledalo je, da je to storil. Ko so začeli deževati v Belo hišo protesti — posebno s strani ameriške delegacije v Parizu — se je Truman spomnil, da je storil jako neroden, nepremišljen korak. Radio komenta-rec Drew Pearson ga je minulo nedeljo pozval, da naj si ustanovi "brain trust". Kajti ako se bo oslanjal za nasvete na "gango" missourskih "kvartopircev", ki si jih je nabral v politične urade v VVashingtonu, bo storil še marsikako polomijado.
Truman je zadnjo soboto svojo odobritev Wallaceovega govora preklical z izjavo, da se ga je napačno razumelo, češ, VVallaceu sem odobril le pravico povedati svoje misli o naši vnanji politiki, nisem pa njegovih iž-vajanj odobril. Kajti naša vnanja politika ostane nespremenjena.
Toda Byrnes se je vseeno raz-togotil, kajti škoda njegovemu (Konec na 5. strani.)
Boi za Trzii
Tržič je na Primorskem najvažnejše ladjegradniško mesto. Sploh menda edino na vsem Jadranu od Benetk pa skozi do konca jugoslovanske obali.
Jugoslovanska delegacija je na mirovni konferenci v "Parizu argumentirala, da ker Tržič po vseh prirodnih in narodnostnih pravih spada Jugoslaviji, naj se ga ji dodeli.
V pomoč ji je prišla tudi delegacija delavstva iz Tržiča samega. sestoječa iz Italijanov in Slovencev, v namenu, da vodilne sile na mirovni konferenci v Parizu uveri o pravičnosti in pravilnosti jugoslovanskih zahtev. "Tržič kot Trst imata bodočnost edino, če bosta prideljena Jugoslaviji," so rekli delavski zastopniki.
Ampak — kot od vsega začetka, imajo Zed. države in Anglija fiksno idejo, da je treba podpirati Italijo v njenem odporu proti jugoslovanskim zahtevam in pa proti boju italijanskega ljudstva, da se iznebi izpod privilegijev, ki ga tlačijo.
Manifestacijski shod Vseslovenskega kongresa v New Yorku
Tretji vseslovanski ameriški kongres, ki se je pričel ta teden, bo zaključen v nedeljo 22. septembra pop. s shodom v Madison Square gardnu. Na njemu nastopijo tudi vnanji zastopniki slovanskih narodov, med njimi sovjetski, jugoslovanski, češki, slovaški in poljski in bolgarski delegati.
Kot poroča pripravljalni odbor, tvorijo jugoslovansko delegacijo na tem kongresu zastopniki vseh republik federativne Jugoslavije, med njimi Stanko Skare, Jože Pokorn, Janko Smole, Marijan Stilinovič, Ceda Minderovič, Dobrosiav Tomaše-vič, Dobrosiav Rapajič, Nikola Rupčič, Soso Gavrilski, Niko Mličevič, Milan "Barsaco in Bla-žo Markovič.
Ako verujete v poslanstvo "Proletarca", priporočajte ga znancem in prijateljem v naro-čitev ob vsaki priložnosti.
Kaj s ' prešeljenci ki se v svoje rojstne kraje nočejo vrniti?
V	zavezniških taboriščih v okupiranih deželah — največ v Nemčiji — je okrog 830,000 ta-kozvanih preseljencev, ki delujo prizadetim deželam veliko nejevolje. V angleščini jih označujejo z "displaced persons". Največja skupina med njimi so Zidjc, ki nimajo kam iti. Žele v Palestino, kamor jih ne puste, Zed. države, kamor bi tudi radi šli. pa nočejo vseh.
V	Nemčiji, v Italiji in v Angliji je tudi več sto tisoč Poljakov. Med njimi je okrog 150,000 članov poljske zamejne armade, ki ji poveljuje sovražnik sedanje poljske vlade general An-ders. Drugo poljsko skupino v Nemčiji tvorijo tisti, ki so jih Nemci v vojni na Poljskem ujeli in odvedli v rajh na prisilno delo.
Isto velia za Jugoslovane v Nemčiji. Vsi so ali bivši ujetniki — večinoma iz Srbije — in pa delavci, ki so bili odgnani iz Jugoslavije na prisilno delo. Za vso to maso skrbi UNRRA, razen za zamejno poljsko armado, ki jo vzdržuje Anglija.
Poljska in jugoslovanska vlada sta te ljudi iz Njunih dežel ie dostikrat vabile domov... A le malo se jih ie odzvalo. Vzrok je med temi zamejci sovražna propaganda proti poljski in jugoslovanski vladi.
Na nedavni seji relifne administracije združenih narodov v Lake Success, N. Y., se je jugoslovanski delegat Stane Krašo-vec proti temu stanju pritožil in obdolžil ameriške in angleške častnike v begunskih taboriščih, da pomagajo hujskati, ali pa da ščuvanje tolerirajo.
Takih pritožb s strani jugo-slovunske vlade je bilo že mnogo.
Zadevo je preiskal načelnik UNRRA Fiorelo La Guardia in dne 11. septembra na omenjenem zborovanju ugotovil, da so pritožbe poljske in jugoslovanske vlade upravičene. Ljudje, ki jih je zavezniška vojaška oblast postavila za načelnike v taboriščih zamejcev, so reakcionarji in sovražniki omenjenih dveh vlad. La Guardia smatra, da se bi zamejci lahko vrnili kamor so vabljeni in pomagali k rekonstrukciji svojih dežel namesto da tvorijo breme za UNRRA in povzročajo nemire ter napetost.
KOMENTARJI
Zbira in presoja urednik
Glavni dvoboj na pariški konferenci (pravijo ji mirovna konferenca) je bil doslej radi Trsta in Gorice ter njunega zaledja. Jugoslovanski Ceiegati Edvard Kardelj, Aleš Bobier ter Moša Pijade so dali zastopnikom Anglije, Zed. držav, Italije in Francije veliko opraviti. Toda na sprotni blok je jačji kakor njihov, gospodarsko in vojaško mogočnejši in zato Jugoslaviji v njenih zahtevah ni in ne bo ugodeno toliko kot je upravičena ne samo kot zaveznica temveč
- v i
ste države, skozi katere tečo ta reka. In se res glasi pravuno, ako se tujim deželam reče, da se vprašanje Donave njih ne tiče.
Kolonec "Scrutator" v Londonu je na VVallaceva izvajanja o nagleškem imperializmu med drugim tole odgovoril: "Ni im-sperializcm Velike Britanije, ki ogroža mir, ampak ruski. Rusija hoče zasesti Dardanele. Ako se to zgodi, bo morala Turčija postati njena podložnica. In ako postane Turčija Rusiji podložna, se bo isto zgodilo nato z
tudi s stališča pravice. Pač	» ~ ... . .
imperialističnem svetu je	bilo iG™J°."«. e"' f "nHmorjal in z
*	I OPlhcIrimi rla-fnlnmi nn /J.H/.I
vedno tako.
Ker je ie Trst povzročil veliko boja skozi toliko dni, kako neki se bodo glede bodočnosti Nemčije domenili, kadar pride
arabskimi deželami na drugi. Svobodna (zapadna) Evropa bo s tem zajeta (v sovjetski obroč) in ne bo mogla obstajati." Torej nič govora o demokraciji ampak le, kdo naj ima vpliv v Sredo-
ona na vrsto? Po vseh zname- zemlju in kdo naj poseduje olj-njih sodeč veliko težje kot pa glede Trsta. Namreč ako glede bodoče Nemčije med veliko če-tvorico sploh kdaj pride do soglasja.
Stane Krašovec je na konferenci združenih narodov v Nevv Yorku zahteval, da naj Zed. države vrnejo Jugoslaviji 160 ladij, ki jih drže v avstrijskem delu Donave. Nemci so namreč na umiku iz Jugoslavije te ladje odvedli preko Madžarske v Avstrijo. kjer so padle v posest ameriškim okupacijskim četam. Krašovec je dejal, da jih Jugoslavija za svoj promet nujno rabi. Nekaj jugoslovanskih uradnikov je že šlo tja. da jih bi dobili nazaj, a vlada v Beogradu se pritožuje, da so jih ameriške okupacijske oblasti vrgle v zapor in z njimi zelo slabo in pro-vokativno postopale.
Zastopnik Zed. držav je na
Kraševčevo zahtevo za povrnitev jugoslovanskih ladij odgovoril naj se na konferenci razpravlja ne samo o njih ampak o splošnem vprašanju plovbe po Donavi. Naša vlada namreč zahteva, da naj pride promet po tej važni reki pod mednarodno kontrolo. Rusija ugovarja. Njen argument je, da imajo pravico sklepati o plovbi po Donavi in o regulacijah prometa po nji le ti-
ne vrelce ter morske ožine v njemu.
Ameriški duhovnik Hillis
Duggins iz St. Louisa je v svoji pridigi dne 15. sept pravil v Parizu, da ga ameriške verske organizacije brzojavno urgirajo, naj pridobi Molotova in druge visoke diplomate na mirovni konferenci priti v cerkev ter poklekniti pred oltarjem. "In vse se bo pravilno končalo'." Dobri svečenik menda ne ve, da so bili državniki in sloviti vojskovedje večinoma zelo pobožni in veliko molili, največ za zmage nad "sovražnikom", pa čeprav jim ni storil nič žalega in so ga često-krat sami napadli. N. pr. ko je Mussolini udri v Etiopijo, so v Italiji kardinali, škofje in vojaški dostojanstveniki molili za zmago križa in italijanske kulture. Bili so "uslišani". A koncem konca — koliko jim je to koristilo?
Etiopija zahteva sedaj od Italije vojno odškodnino. Italijanska vlada je v odgovor argumentirala, da Etiopija ni bila v svetovni vojni, temveč le v vojni z Italijo, o kateri se na sedanji mirovni konferenci ne skle-oa, ker stvar je bila takrat "zaključena". In vrh tega, Etiopci bi morali biti Italijanom hvale-(Konec na 5. strani.)
"Delavska politika" v Nevv Yorku
V državi Nevv York lahko as-pirant v politične urade kandidira na listah vseh strank, ako ga odobre. Tako se dogaja, da obe delavski stranki (ena se imenuje American Labor Par-ty in druga Liberal Party) dosledno nominirata samo kandidate bodisi demokratske ali pa republikanske stranke.
Omenjena American Labor Party je na svoji nedavni konvenciji nominirala za svojega governerskega kandidata senatorja Meada in za zveznega senatorja pa bivšega governerja Lehmana. ki je bil nekaj časa načelnik UNRRA. Oba pa sta v resnici kandidata demokratske stranke
Ameriška ekonomija monopol male skupine
Ekonomski veščaki v službi CIO so po dolgem raziskavanju izdali dokumentirano poročilo o pravem stanju ameriške ekonomije, tlamreč kdo so resnični gospodarji ameriškega bogastva. Poročilo je bilo objavljeno v reviji "Economic Outlook", ki jo izdaja'CIO. Dobilo je mnogo pozornosti tudi v dnevnepi tisku.
Osem skupin kontrolira 106 is-med	največjih proizvajal-
nih korporacij v tej deželi. ..Te skupine so Morgan, Kuhen Leo h, Rockefeller, Mellon. duPont in njihove velebanke v Nevv Vorku, Bostonu, Clevelandu in Chicagu. Ta mala skupina kontro-
lira dve tretjini imovine 250. največjih korporacij. Morgano-vi interesi sami kontrolirajo 15 odstotkov njihne imovine.
Po vojni je postala moč teh magnatov še večja. Med vojno je vlada dala zgraditi za stotine milijone dolarjev novih indu-strialnih podvzetij in jih opremila. V obratovanje jih je dala 168. izmed 250. največjih korporacij. Sto izmed nejvečjih korporacij je obratovalo dve tretjini vladnih podvzetij. Polovico vseh vladnih naprav je bila pod kontrolo in v obratu samo petindvajsetih največjih korporacij.
Ako dobi to vladno industrijo 31 najmogočnejših korporacij. ki jih kontrolira pet bogataških familij, bo njihna ekonomska sila ie enkrat večja kakor je bila pred vojno, pravi poročilo.
Senator Morse je dejal, da v očigled tega ekonomskega razvoja bo treba več vladne kontrole nad monopoli, ali pa mislili na podržavljenje (veleindu-strije).
Monopoli imajo moč omejiti, produkcijo v svrho navijanja cen, ustvarjati umetna pomanjkanja in si kupičiti nova bogastva.
O oblačilni industriji pravi isto poročilo, da so skladišča pol> na belih srajc, dočim jih je v trgovinah skoro nemogoče dohiti. Isto velja glede usnja, tekstilnih izdelkov in raznih iivil. To je igra monopolov v namenu, da dvigajo cene svojemu blagu. Ljudske koristi so jim toliko mar kot lanski sneg.
Tak sistem je svojstvo kapitalizma. Z državnimi regulacijami se *eh hib in razmer ne bo odpravilo. To smo videli med vojno, ko so bile regulacije res stroge, in še bolj sedaj. In še slabše pride.
TEŽAVE S POSTNIMI POSlLJATVAMI, IN VZROKI, KI JIH NI MALO
V	tej številki je pismo Viktorja Eržena iz Maribora o Ljudski tiskarni, ki je dospelo v naš urad v 11 dneh. Bilo je registrirano in poslano po zračni pošti. A prejemamo tudi pisma, poslana od tam na enak način, ki potujejo po več tednov.
Mnogo pisem, ki si jih izmenjujemo rojaki v Ameriki s svojci in z drugimi v Jugoslaviji pa se izgubi. Mednarodni poštni promet je še vedno v velikem neredu in bo nedvomno še precej časa, posebno ako v mednarodni diplomaciji ne pride do pobotanja.
še večje težave, kakor s pismi, so s pošiljanjem paketov. Kradejo jih največ v Franciji in v Italiji. Pa tudi v Trstu se tatvine na debelo vrše, čeprav je mesto in pristanišče pod anglo - ameriško vojaško upravo. Kradnje so bile tolikšne, da se je proti njim pritožil na zavezniko vojaško oblast sam načelnik UNRRA Fiorelo La Guardia.
V	Italiji mora naše transporte spremljati vojaštvo, a se vseeno dogaja, da je izginilo s skladišč, ali pa s ceste, za sto in stotisoče vrednosti našega blaga, namenjenega okupacijski armadi in pa za relif.
Tudi tu sem pa tam dobimo pritožbo, da ta ali oni ne prejema redno Proletarca. Vse take prosimo, da nam to sporoče na dopisnicah, s pripombami, katerih številk niso dobili. Najprvo naj se pritožijo pismonoii ali pa lokalni pošti, če ne bi pomagalo, naj nam stvar sporoče, da podvzamemo korake s svoje strani.
Radi takih pritožb, ki so prihajale z bližine Pitts-burgha, je prišel v kašo razvažalec pošte 18-letni Edvvin K. Shriver iz VVashingtona, Pa. Vozil jo je v svojem okraju po deželi. Kadar se nr\u je zdelo preveč, je zmetal proč časopise, revije in razmnožena pisma, zato da je šiht prej izvršil. Vsega skupaj je na podlagi preiskave vrgel proč okrog pet tisoč komadov. Sedaj je seveda ob službo in pod poroštvom. In ljudje pošto odslej redno prejemajo.
PROLETAREC
LIST ZA INTERESE D^l-AVSKECA LJUDSTVA.
IZHAJA VSAKO SREDO.
Jnf-7ilovan»k« D«l«v«k« Tiikovn« Drutba, Chicago.
IU.
ClASlLO JUGOSLOVANSKE SOClALIfTICNE ZVEZE KA ROČNIMA v Zedinjenih drtavan za celo leto $3.0u; ta pol let* $1.7ft,
za četrt let« $1.00. Inozemstvo: za celo leto $3.50; za pol leta $2.00.
V »i rokopisi ui oglasi morajo hiti v našem uradu najpozneje do poadeljks popoldne za priobčitev v številki tekočega tedna.
P R O L E TA R E C
Puolmhed every Wedne.vlay by the Jugoslav Workmen's Publishing Co.
Inc. Established 1906.
Editor..__________________
.Frank Zaits
SUBSCRIPTION RATES: J nit* d States: One Year $3.00; Si* Months $1.75; Three Months $1.00 Foreign Countries. One Year $3.50: Six Months $2.00.
P R O L E TA R E C
2301 S. L*wndale Avenue	CHICAGO 23, ILL.
Telephone: ROČK VVELL 2864
Francoska socialistična stranka hoie ostati na svojih nogah
Obstojala je že velika nevarnost, da bo zmagala v francoski socialistični stranki struja, ki sta jo vabile v svoje toke angleška in ameriška vlada, v namenu, da s tem oslabita moč komunistične stranke. To bi ob enem zmanjšalo vpliv Sovjetske unije in zgolj za to se je slo.
Newyorški New Leader je glasno pojamral, da so zmagali na konvenciji francoskih socialistov levičarji in se ni tega prav nič radoval. A je bilo pravilno, da je bil izid zborovanja tak kot je.
V Franciji obstojajo sedaj tri glavne stranke. Komunistična je najjačja. Socialistična je vsled nesoglasij v svoji sredi precej trpela, a je približno enako močna. In stranka desnice, ki se smatra v sedanjih tokih evropske politike za krščansko liberalno — karkoli to je — pa se trudi, da bi dobila vodilno vlogo v državi. Ima jo sicer že v sedanji vladi. Zmagala je na referendumu, ko se je šlo za novo ustavo. Zagovarjali so jo komunisti in socialisti. A zmagala je na splošnem glasovanju desnica. Sedaj sestavlja konstituanta spet novo ustavo. V teh trenjih posebno anglo-ame-riški krogi delujejo, da bi šli socialisti rajše v koalicijo s krščansko demokratsko stranko kot pa da kolaborirajo s komunisti.
Konvencija socialistične strane pa je odločno sklenila, da se s krogi, ki zajemajo inspiracije in navodila v Vatikanu, socialisti v Franciji ne bodo pajdaših.
Ob enem so poudarili, da bodo sodelovali s komunisti v vseh ftvareh, ki so obema strankama skupnega značaja. Ampak na sugestijo za organično združenje obeh skupin v eno stranko je bila ogromna večina proti iz razloga, ker delegati še niso pozabili, kako naglo se je taktika francoskih komunistov spremenila proti Franciji čim je bil sklenjen v avgustu 1939 pakt prijateljstva med Berlinom in Moskvo.
Vendar pa je dobro, da se zapadnemu kapitalizmu ni posrečilo spraviti ti dve stranki v Franciji v borbo drugo proti drugi.
Leon Blum, ki je dobil v Zed. državah milijardno posojilo, je na konvenciji ostal v ozadju. Oziroma se v ospredje on ni več silil. V jetništvu pod Hitlerjem in v policijski kontroli pod Vi-chyjem je veliko prestal in se utrudil. Tako so ostali v ozadju z njim vred tudi mnogi drugi stari strankini prvaki. Nikomur izmed njih se ne more očitati, da bi kdaj izdali svoj razred. Toda v borbi med vzhodom in zapadom pomišljajo — s kom.
S stranko, ki je poslusna Vr*ikanu, nikakor ne, je rekla večina.
S komunisti direktno tudi še ne, dokler ne postanejo povsem francoska delavska stranka.
Rezultat je torej tak, da londonska in washingtOnska diplomacija nista zmagale, a tudi moskovska še ne. Je pa pot v sodelovanje med dvema delavskima strankama bolj odprta kot pa je bila do te konvencije soc. stranke.
To je dobro za Francijo in za delavstvo po vsem svetu.
PO VRAČ AN JE AMERIŠKIH DEKLET, ki so bile v vojaški službi, je v ncuvorški luki in v drugih napravilo veliko prijetnih momentov, bodisi sanje, sa njihne fante in za publiko, ki jih je radostno sprejela.
KATKA ZUPANČIČ:
IVERI
Mišice...
Tr-
//
Direktna akcija" brezdomcev v Angliji napravila vladi veliko preglavic
Pomanjkanje stanovanj je v Angliji še veliko hujši problem kakor v tej deželi. Kajti tam je bilo ogromno hiš porušenih. Vlada ima posebnega ministra, ki ima nalogo baviti se samo s stanovanjskim problemom. Vojaki — več milijonov vojakov je prišlo domov in prvo, kar so se vprašali, kje dobiti stanovanje zase in njihove neveste. Toda hiše je z bombami lahko podirati. Gradnje pa vzamejo časa.
Pred par tedni se je v Londonu in tydi drugje na Angleškem dogodilo, da so si brezdomci začeli iskati stanovanja z invazijo v take hiše, ki so bile prazne. Namreč vile bogatašev, katerih lastniki so domovali kje v letoviščih in zasedli so tudi nekaj napol izpraznjenih hotelov in sploh vsa prazna poslopja, ki jim bi uteg nila služiti za stanovanja.
Vlada je obdolžila za to akcijo komuniste. Policija jih je nekaj aretirala in udiralcem v tuje hiše pa zaprla vodo in plin.
Pač za vlado, ki je obljubila rešiti stanovanjski problem v rekordnem času, zelo neprijeten incident.
Ampak predstavimo si, ako se bi baj takega dogodilo v našem Chicagu. Vsa mestna in okrajna policija bi bila pokoncu v protektiranju praznih vil na takozvanem zlatem bregu (ob jeze ru), kjer je v njih na stotine in stotine praznih sob. Pri nas ni nikomur dovoljeno iskati si stanovanje z "direktno akcijo". Sicer tudi v Angliji ne. Razlika je le ta, da tukaj proti kršilcem postopamo z brutalno silo, dočim tam z njimi bolj človeško ravnajo.
Ime mu je bilo Ferdinand. Oče njegov je bil kočevskega rodu in zato je bil i mali seveda čistokrven Nemec, oziroma Ko-čevar, čeprav mu je slovenska mati komaj za silo tolkla kočev-ščino. Oče je hodil na zimo na Dunaj kostanj peč in prinašal domov toliko denarja, da je če*, leto lahko igral gospoda. Ali si je denar resnično napekel s kostanjem, ali si ga je kako drugače pripetnajstil. tega ni povedal nikomur, na denarju se pa tudi ni poznalo.
Pa menda ga je bilo več kriča kot ptiča, kajti njegovo gospodarstvo se ni raztezalo na ženo, ki je garala doma ln pri tujih ljudeh za tri, in ne na hišico, ki je reva komaj skrivala svoja rebra in ji je vsak vetrček poglc-daval pod šop Skrbel pa je za sinčka edinčka oče, kakor tudi mati. Zato je "Ferdele" živel veliko lepše, nego kateri kmet« ski otrok. Osebensko dete gor ali dol, manjkalo mu ni ničesar. Se telovadni drog mu je oče kupil, da je siti in spočiti sinko lahko telovadil, kar mu je bilo vse delo.
Ta "Ferdele", ki smo ga na skrivaj, v jezi pa tudi očito klicali za "harambašo", je rad prihajal v našo skupino. Največ seveda zavoljo tega. da je dražil in pa da nam je razkazoval svoje "muskelne". Stegnil je levico, zaokrenil pest navznoter proti sebi, pa pokazal na napeto laket. "Daj, potiplji tole!" Dobro ae mu je zdelo, ako se je kateri nas malih skušal umakniti, zakaj nobeden mu ni bil premaj-čken, da se mu ne bi hotelo po-šopiriti pred njim.
Njegov "Potiplji...!" ni bil nikoli vabeč, pač pa zahtevajoč, ukazujoč. In če se je kdo obotavljal, ali celo zavihnil nos, ali se kako drugače namrgodil, ali pa se je velikemu čudu premalo
no desno dlanjo in stegnjenih prstov vsekal križem čez laket, ter se nato posmehljivo in samozavestno popasel na učinku. | češ, aha. čutiš zdaj moje mišice? Oh, kako smo ga črtili!
Zapomnila sem si, kako tak udarec boli! Zakaj včasih je na tak način udaril tudi mene. Nekoč me je pa vendarle preveč zabolelo in sem ga od bolečine in jeze prevzeta precej na trdo sunila v želodec. To pa je bila nezaslišna predrznost od takega drobca, kot sem bila jaz. Tega seveda ni mogel mirno prenesti, temnianj, ko je "občinstvo" okrog naju hotelo popokati od prikritega smeha. Le nekateri so se smejali na ves glas.
Smeh in prhanje pa je pon> halr>, ko so otrbei opazili, kako ga je spreminjala barva. Najprej zelen, nato pa ko puran rdeč je krčil pesti. Bala sem se ga, vendar sem navznoter potegnjenih ustnic tudi jaz pripravila že pest, da ga sunem na vso moč. če bi se mi približal. Morala je biti to prav smešna sli-, ka. Drug proti drugemu sva si bila nekako tako, kakor vrana proti vrabcu. Jaz. najmanjša v vsej šoli* on pa za ponavijal-no šolo zrel vsaj po letih, če že ne po pameti. Saj se že iz te površno podane slike lahko razvidi. da ni mogel biti bistrega uma.
V najbolj napetem trenotku. ko mi je od straha in razburjenosti razbijalo srce prav že v vratu, se je oglasil neki Peter Oh." je dejal, "s prvorazredar-ji se pa jaz že no bi pretepal! Pa še z deklico ..." Peter ni svojih — največ ob motiki pridobljenih — mišic nikoli kazal Položil pa je Ferdeleta na tla, kadarkoli se mu je vzljubilo in zato je njegova beseda pri njem tudi nekaj zalegla.
Maščevanje je baje sladko; za za bi teže še posebno. Morda je vso naslednjo noč tuhtal, kako
JOSKO OVEN:
RAZGOVORI
namreč iztrgal iz rok v robček povezani in za kosilce odmerjeni kosec kruha, stekel z njim za ograjo in mi vse skupaj po pasje zamočil... Takega mi je potem vrgel pod noge.
Takrat je pa Ferdele skupil, čeprav Petra še ni bilo na šolski vrt. Kmetski otrok ve, kaj je kruh. Pozna njegovo ceno. Ve, koliko truda in brige in tveganja stane. Par takih dečkov je bilo zraven. Molče so se spogledali. Na zaradi mene, zaradi kruha so pogrroili paglavca, mu spodnesli noge, da je padel po tleh, mu sedli na prša, priskočilo jih je še nekaj, da so mu držali roke in noge. Nato so mu začeli tlačiti oskrunjeni kruh v usta. Ali ker jih ni hotel nikakor odpreti, so mu pa z njim obribali obraz. "Na. na naa, šče- vini "Vox populi, vox Dei \ ima
Nikdo ne more trditi, da ne živimo v dobi velikih dogodkov. V Parizu, na Kitajskem, v Indiji, Palestini, Balkanu in tukaj pri nas v Ameriki se pite zgodovina z velikim črkami. Ali kot je že navada v takih časih, gre večina ljudi mimo teh dogodkov kot da se vrše kje na Marsu.
Je pa tudi navadnemu človeku težko razumeti to vrvenje, ker ne pozna ne evropskih in ne svetovnih razmer in so mu vse te stvari znane samo toliko, kar sliši po radiu in pa kar mu dnevno zabijajo v glavo naši bur-žvazni dnevniki. Ciang Kai-šek mu je radi tega znan kot ne-vstrašen boritelj za demokracijo, in pa da je naš zaveznik, osvoboditelj ter narodni junak Kitajske Grški kralj Jurij, za katerega so pod našim in angleškim pokroviteljstvom glasovali 1. septembra "demokracijo" ljubeči Grki — je tudi naš zaveznik in velik demokrat. Cau-dillo Franco je; če čitate naše meščanske liste, tudi velik kristjan, borec proti krvoločnim nevernim komunistom ter rešenik* katoliške civilizacije v Španiji. Isto tako portugalski Salazar. Japonski mikad6 se je tudi po-demokratil ter je na potu "prave demokracije".
Kdo ve? Mogoče bomo kmalu potrebovali zaveznike. Da, časi se spreminjajo! Včeraj naši zavezniki — danes naši sovražniki in obratno. Trgovski interesi in moč propagande so mogočna sila, še posebno kadar so v ozadju atomske bombe
Po svetu
Ko to pišem, usoda Trsta in Primorja še ni odločena. Kajpada, znano je, kaj imajo pričakovati naši ljudje v stari domo-
Cemu naj bi delavci spet prispevali za "zmago", kakršno so izvojevali L 1944?
Politični odbor unij CIO je v kongresni volilni kampanji za izvolitev takih kandidatov, ki so naklonjeni delavskim težnjam. V ta namen zbira med člani unij CfO prispevke. Vsak član naj bi dal dolar. A odbor ve. da je v unijah ver kot polovica članov brezbrižnih za vsako resno stvar. A ob enem tudi ve. da je med onimi, ki so bili delavni v kampanji predsedniških volitev in zbrali v sklad politične akcije CIO precej stotisočakov, sedaj veliko razočaranih.
Tik po volitvah je politični odbor CIO ugotovil, da je dobila
začudil, ga je z navzdol obrnje- bi se osvetil. Drugi dan mi je
zvezna kongresna in senatna zbornica napredno večino in da je k temu posebno on (odbor za politično akcijo CIO) pripomogel. In zmagal je kajpada Roosevelt in Truman. To je-bil triumf tudi za načelnika politične akcije CIO pokojnega Sidneja Hillmana in tovariše.
Izkazalo se je — kar socialisti vedno poudarjamo, da zmage kapitalističnih strank ne morejo biti zaeno zmage za delavsko stvar. In tako je moral končno tudi politični odbor unij CIO priznati, da je bil sedaj dokončani zvezni kongres eden najbolj reakcionarnih v zgodovini.
Kampanja za izvolitev kandidatov v novo zbornico je v teku in v nji je spet udeležena tudi politična akcija unij CIO.
Predsednik CIO, Philip Murray. je nedavno na konferenci zastopnikov unije jeklarskih delavcev dejal, da so se člani na apel za prispevanje po dolarju v "kampanjski sklad slabo odzvali. Urgiral je navzoče, naj jim predoče, kako potrebno je za delavce pomagati v volilnem boju, kajti če bodo brezbrižni —- kdo ve, kakšen kongres bomo dobili!
"Zato potrebujemo kampanjski sklad — saj kakih $400,000," je poudaril, "toda odziv doslej je bil nezadovoljiv."
Bržkone delavci niso pozabili "zmage" v letu 1944, v kateri so veliko prispevali gmotno in z aktivnostmi, pa sc jim zdi, da se za tako taktiko ni vredno truditi. Letos smo spet v iste sorte kampanji in rezultat bo nedvomno sličen kator je bil v novembru 1944, Delavstvo, ki se je ponašalo, da je Anagalo, pa je izprevi-delo. da so triumfirali privilegiji. In pa da jfe "new deal" povsem zatoni!,
Dokler bo ameriško delavstvo koncentriralo svoje politične energije v kapitalističnih strankah, bodo vladali privilegiji in v kongresu ne bo imelo drugega kot nekaj prijateljev. Šele kadar se odloči za socialistični program in si ^stanovi svojo stranko, postane drugače.	„
ne kočevsko .. •"
V ta nenavadni prizor zaverovani nismo videli učitelja, ki je orišel že toliko blizu, da je ujel "šcene kočevsko", a Kočevar je bil tudi — učitelj... Dečki so bili za svoj greh kaznovani. Morda bi se bilo izteklo kako drugače, če bi bili znali Ferdinandovo ostudno dejanje položiti v lepe in spodobne besede. Ali ker tega nismo še znali, smo le lepo in spodobno molčali, dočim je Ferdele triumfiral...
Zakaj sem se spomnila te davno minule zgodbe in zakaj vam jo pripovedujem? Zato pač, ker naletimo na neko sorto Ferdinandov povsod v življenju in ker se pojavljajo celo na dandanašnji svetovni pozornici. Čemu toliko groženj in žuganja in razkazovanja "muskelnov" v obliki oborožene sile na suhem, na vodf in v zraku, ako je velikim mogočnim narodom resnično do sprave in mirnega sožitja!?
Trpko je bilo čitati in poslušati gonjo proti Jugoslaviji zavoljo tistih dveh iz zraka zbitih earoplanov. Ne, ni se še dognalo, če se sploh kdaj bo, kako je bilo tisto z "oblaki" in so li Jugoslovani šteli' v zraku le muši-ce. ali pa resnična letala .. . Toda protestirali so! Ne enkrat, ampak večkrat so protestirali in mislim, da ne brez vzroka.
Trpko je bilo tudi gledati v ameriškem časopisju priobčene slike vojaških oddelkov, ki so— kot pravimo—do zob oboroženi marširali ob Morganovi liniji, da bodo videli oni tam . V. "Daj, potiplji tole ...!"
Oemobilizacija mornarice .. končana
Iz ameriške bojne mornarice je bilo po vojni odpuščenih okrog 3.100,000 mož. V nji je ostalo še 525.000 častnikov in mornarjev.
To seveda ne pomeni, da naša mornarica zmanjšana milijone mož. ker stotisoči med njih so ostali v rezervi ob enem je tu še vsa oprema, ki bi omogočila takojšnjo mobilizacijo. Torej se mornarični oddelek upravičeno ponaša, da
je za
iz-in
imamo najmogočnejšo bojno floto — večjo, kot vse druge drža- Zedinjene države žele centrali-
zelo malo pomena v današnjih časih. Kadar demonstrirajo naši ljudje v Trstu — so napadeni od najete fašistične policije ter od zavezniškega vojaštva. S kakšnimi imeni se osipa naše ljudi v zavezniški vojaški zoni, o tem je bilo že večkrat poročano. Kot je nedavno pisal neki časniški poročevalec — citiral je besede ameriškega vojaškega poveljnika: "Mi tukaj smo edina jez ki drži nazaj val komunizma. da ne bo poplavil vso zapadno civilizacijo."
"Zapadna krščanska civilizacija", kot jo nazi vajo naši državniki. mora biti pač na zelo slabih nogah — če je res v nevarnosti pohrustanja te velike institucije po Jugoslovanih. Se posebno po tistem nesrečnem dogodku izbitja ameriškega letala po jugoslovanskih letalcih se je stvar še veliko bolj poslabšala Ali eno je, na kar so naši ljudje v Sloveniji lahko ponosni — na mirovni konferenci v Parizu imajo dobre zastopnike. To priznava tudi naša ameriška diplomacija in naši časnikarski zastopniki.
Na Grškem so odglasovali za kralja. Kot pravijo, je bila za monarhijo velika večina, katera pa se-je kljub štetju po rojali-stičnih odborih precej skrčila. Stvar je bila tako sramotna, da še celo naše časopisje ni hotelo veliko pisati o tej zmagi. Ali dovolj o tem.
Na Bolgarskem je bilo ravno' narobe Mali kraljiček, ali bolje njegov regent je dobil to kar bi I bil dobil grški Jurij v drugem položaju. — Brco! Ko čitam iz-črpke knjige "As He Saw It", v j reviji "Look" — knjigo je spisal sin pokojnega predsednika Elliott Roosevelt, mi je natanko znano, kaj bi se dogodilo z Jugoslavijo, ako bi prišli v njo Angleži prvi in pa naša ameriška armada Peter bi imel zagotovljen prestol in pa "demokracija" ter "krščanstvo" bi bilo rešeno.
Državni tajnik Byrnes je imel predzadnji teden v Stuttgartu zelo zanimiv govor. Nemcem je povedal precej stvari, med drugim, da meje, kot so bile določene na Jalti, za Ameriko niso obvezne. Povedal je Francozom, da Porenje in Porurje niso francoska ozemlja Omenil je, da
ga omenil Nemcem par tednov prej. Ali posebno je to udarilo Poljake, kateri so že zasedli vse ozemlje do reke Oder, ter so v večini že izgnali nemško prebivalstvo. V prihodnjih dnevih bomo več slišali o tem
Da to ni človeKoljubna ljubezen do Nemcev, ampak samo diplomatska bitka kdo si bo pridobil Nemčijo, je razvidno tudi slepemu človeku. Da se to tudi več ne skriva., je jasno povedal kolonar David Lawrence, kateri piše v Knightovih dnevnikih. Povedal je: "Če se nadaljuje kot je sedaj, je jasno, da ako pride do spora med sovjeti in njih sateliti, bodo naši zavezniki med drugimi — Nemčija in Japonska. Edina rešitev v drugem slučaju bi bil padec komunistične vlade v Kremlinu ter ustanovitev "demokratične" vla.de v Rusiji. To so odprte besede, kajne»da?
Pri nas
Ni treba omenjati, da če tudi so jesenske volitve še dober mesec naprej, je kampanja že v polnem tiru. Tudi naše unije so na delu, ali žalostno — ameriško delavstvo v teh zgodovinskih, tako strahovito resnih časih—nima nobene politično organizirane sile. Tudi v državah, kjer je včasih imelo socialistično delavstvo svojo moč. kot na primer v Wisconsinu. je danes zamrlo. Samo tu in tam je še nekaj ostankov nekdanje sile. Da je reakcija na delu in si že sedaj napoveduje zmago — vemo, — ali kje je tista demokracija. kamor bi se človek obrnil? V VVashingtonu je danes ni!
Za jesensko kampanjo se še posebno rabi vse napake, katere je v zadnjem letu doprinesla stranka, o tem ni dvoma Ali kadar pridejo ljudje, kot je bivši predsednik Hoover, ali pa naš illinoiški governer Green, ki se dušajo o grehih demokratske stranke, potem mora vedeti vsak politični diletant, kaj ga šele čaka pod novim gospodarstvom. Ne. za delavstvo, katero jc politično neorganizirano, se ne obeta nič dobrega.
Za špekulante na borzi, ter za tiste, kateri radi jedo obilico mesa, tudi ni dobro v zadnjih dnevih, čudno, vojna je minila že več kot pred letom dni, ali pri mesarju ni mesa, v prodajalnah ni mila, ne rjuh. ne riža, ne papirnih obrisač itd. Samo vprašaj ženo — pa ti bo povedala .
Ženske v lepotišnicah
veliko potrošijo
Cenijo, da bodo letos ženske v tej deželi potrošile v lepotišnicah (beauty parlors* nad 200 milijonov dolarjev. Obiskuje jih 41 milijonov žensk v starosti od 16. do 60. leta.
Ista statistika pravi, da je v tej deželi 85.000 lepotišnic, ki izdajo za plače svojim delavkam $70.000.000 na leto.
• Kadar sc spomnite svojcev ▼ staram kraju, pošljite jim lanski in pa letošnji Ameriški družinski koledar! Stane letošnji $1.65. lanski $1.50. Pošljite nam naslov in vsoto, drugo izvršimo mi.
Tole mi ne gre v glavo?
ve na svetu skupaj.
Da-li bo služila miru, ali pa netila novo vojno, to je odvisno od državnikov, ki odločujejo o takih stvareh.
Veliki mitleci imajo namene.
žira no novo Nemčijo, katera bo lahko sodelovala v zapadni Evropi. ter končno, da Zed države ne pojdejo v izolacijo, temveč ostanejo v Evropi še dolgo časa V prvi vrsti je bil namenjen ta govor Rusom, kot odgovor
drugi le ielje - Wsshlngton Irving. i Molotovu, kateri je nekaj slična-
Kako to da niti. predsednik in njegmK' aVti/ha ne ve, kaj pravzaprav je ali hi morala biti vnanja politika naše vlade, to mi nikakor ne gre v glavo!
Moja mama se je vrnila
(Iz ruščine.)
To je bilo pred tremi leti v Sibiriji, v mestu Kemeron. V dvajsetih dneh je odšlo iz mestnega dečjega doma za drobcene sirote 20 otrok.
Malčki so odšli k novim družinam. Preprosti rudarji in visoko kvalificirani specialisti, kolhozniki iz bližnjih vasi in so-trudniki državnih ustanov so posinjavali otroke, ki so v domovinski vojni izgubili svoje starše.
V dečjem domu posvečajo otrokom ganljivo pozornost in skrbnost. Vsega imajo dovolj, živijo mirno in na toplem. In vendar gleda vsak odrasel s posebnim sočutjem na te malčke, razumevajoč, da nc uživajo roditeljske dobrote.
Vprav zato se je tudi začelo to čudovito, prelepo, blagorodno gibanje med državljani Sovjetske zveze Najrazličnejši ljudje po svojem značaju, nagnenjih, poklicu, načinu življenja, so začeli posinavljati male sirote, ki jih je dala vojna.
Nikdar ne bomo pozabili prvega otroka, ki je zapustil Ke-meronski dečji dom, modrooke-ga triletnega Aljošo. Vsi so ga ljubili, tega neugnanega šaljiv-ca. Kot burja je divjal po prostornih sobah dečjega doma, izmišljajoč si — za stare ljudi — nepojmljive, fantastične igre.
samo službeno pot sem imela in izgubila sva se. Sedaj sem se vrnila.
— Moja mamica se je vrnila! — je po kratkem premoru zmagoslavno za vriskal dečko in ob-visel na vratu žene, ki je to minuto postala njegova edina prava mati.
... Tri leta so pretekla. Zopet je januar. Zopet metejo snežni viharji. Po razčiščeni stezi, ki pelje med zameti preko vrta se približujem k močno osvetljeni hiši Jevstignejevih. Na moje trkanje se odzove zvonki deški glas. Kako je zrasel, kako se je popravil pobalin! Če ne bi bilo teh modrih oči, bi v tem rdeče-
me-
i
plašču Tri odlikovanja mu krasijo prsi. Nalahno šepa.
Iz globine stanovanja se sli-* šijo zvoki; nekdo se na klavirju prizadevno uči popularno otroško pesem. Nato zvoki klavirja naenkrat utihnejo. Slišim hak ženski glas:
"Sašenka, sinko, zaigraj še enkrat, saj ne znaš še preveč dobro."
Ko je Ana Svidorovna izvedela, da sem prišla, je vstopila v predsobo. Za njenim hrbtom zagledam radovedno ličece pobi-ču. Naenkrat je izginil in čez minuto zopet slišim igranje klavirja.
Enega za drugim obredem vseh dvanajst naslovov Vsi otroci so bodri, zdravi in veseli. Aločka, ki so jo pripeljali izpod
ličnem, močnem fantu, ki stoji Lvova. je pred kratkim izpolni-pred menoj, ne mogla spoznati Ia ^^ |eto Vsak dan preživi majhno siroto, ki je takrat v j osem ur v otroškem vrtcu, med-moji navzočnosti zapustila dečji j tem ko ošteva njena mama v dom.
Ponovno se seznanjava. Previdno pravim otroku, da sem ga videla pred tremi leti.
—	Ah. to je bilo takrat, ko sva se zgubila z mamo in me je ona potem našla? •. . izprašuje on hitro in ravnodušno.
—	Se spominjaš?
—	Ne, — odgovarja deček mirno, — mama je pripovedovala.
Pelje me v toplo zakurjene sobe. V jedilnici stoji na omari posoda z mandarinami.
—	Hočete?
Zvečer gre mama sama po Alo-čko; deklico ogrne preko plašča s toplo volneno ruto in jo pelje domov, v rudniško naselje. Ob nedeljah pa se skupaj sankata: mama jih vleče, Aločka pa trdno oprijemajoč se naslanjala sank, klepeče in vriska od veselja.
V eni od dvanajstih hiš sem naletela na hudo človeško gorje. Moš Ekatarine Fedorovne, uslužbenec mestne bolnišnice, ki je vzel pred tremi leti dve leti staro Tomočko iz Dnjepropetrov-ska, je ubit v borbah za osvoboditev Rige.
"Ni videl hfcerkice," govori potihoma Ekatarina Fedorovna, "fotografijo sem mu poslala, zelo se je veselil..
Za trenotek se ustavi in še bolj tiho konča:
"Če ne bi imela hčerke, ne vem, kako bi prenesla njegovo smrt. Ne vem ... A Tomočka rešuje ..
Obe dolgo molčiva Vendar so najine misli verjetno iste. Misliva na male sirote, ki niso več sirote, in o sreči, ki so jo prinesle svojim novim družinam.
kože svojih zaveznikov! Seve.	Avstrije in Čehoslovaške — za, čeval narodom: Združite se ali
kar se tiče Grkov in maloazij-	dobro mero? Tudi ti deželi spa- pa boste poginili!
skega področja, je pa zadeva	data k tržaškemu zaledju. (Amerikanec, Rus in Anglež
nekoliko drugačna; vzlic temu,	MISS THOMPSON (debelo se tesnobno spogledajo. Vsi tri-
da so tla spolzka zaradi obilice	pogleda Jugoslovana; se popra- je mislijo na atomsko bombo,
olja obstojajo možnosti za spo-	ska za ušesom): Hmm, o tem pa Vsem trem je znano, da so bili
razum .,.	nisem še razmišljala. By golly, njihovi generalni štabi priprav-
Anglei (raztreseno prikima):	ampak stvar ne zveni napačno, ljeni na atomsko vojno. V očeh
Saj... O tem bomo še govorili	Čakajte, grem vprašat grofa
... Za danes je dovolj tega. Po-	Sforzo za nasvet Z njim se do-
slušajmo rajši, kaj ve povedati	bro razumeva. (Odvihra proč.)
italijanski signor...	| Italijan (zmagoslavno^: Ste
jim lebdi isto vprašanje: Ali je res počilo? Kdo je napravil to strašno napako?)
Predsednik (zmajuje z glavo
vo-
(Medtem ko se Titani pomeni- čuli, gospodje? Trst je naš! Si- nad rediteljem): Za božjo kujejo dobi besedo Italijan.) gnorina Thompson priznava, da ljo, povejte nam vendar, kaj se
Italijan (jokavo): .. In po vseh Italija ne more živeti brez nje-krivicah, ki ham jih prizadeva ga. da bi se italijanska demokra-osnutek mirovne pogodbe nam cija brez njega zadušila! je naložena še strašna peza iz- Jugoslovan (porogljivo): Kako gube Trsta, punčice v očesu de- se bo zadušila, če se še spočeti
je zgodilo!
Reditelj (vstane, razširi roke; z brezkončnim obupom): Gospodje, atomska vojna je izbruhnila! Brez napovedi! Brez vidne-
rudniški pisarni tone premoga.
Peter Kopriva:
Poslednja *mirovna konferenca
Sanjski prizor
in
Sledeči prizor je posnet po sejah pariške mirovne konference sličnih zborovanj, ki so dandanes v modi.
Vrši so v veliki dvorani Luksemburške palače v Parizu. Dnevni čatf ni važen, toda zaradi kontnega efekta sem izbral večer.
Seja je dokaj burna in brez pravega reda. Na rešetu so pritožbe in zahteve Hitlerjevih tepenih podrepnikov. Besedo ima Madžar.
mokratične Italije. Ali si more- ne more? In kakšne so tiste pra-	ga vzroka! Morda celo po pomote misliti strašnejše krivice? vice, na katere se sklicujete vi	ti? Nihče ne ve. Ampak pred Jugoslovan (ga trpko preki- in vaša prismojena ameriška	desetimi minutami je izginila ne); Signor bi moral nasloviti prijateljica? Pravice nasilja in	Moskva v stebru ognja in dima! svoje vprašanje na tiste stoti- laži!	Nekaj trenutkov pozneje je za-soče Jugoslovanov, katere so Italijan (ogorčeno, užaljeno):	dela usoda London, New York, njegovi "demokratični" rojaki Tržačani so Italijani!	VVashington in San Francisco... na smrt trpinčili in na debelo Jugoslovan (sarkastično): V	V petih minutah je bil vesoljni klali tekom štiriletne okupacije New Yorku je več Italijanov kot	svet v plamenih: Belgrad, Vla-
v Trstu. Zakaj ne zahtevate	divostok, Atene, Chicago, Trst,
New Yorka od Amerike?	Benetke — vsepovsod se dviga-
Rus (se smeje v pest; pome-	jo mesta v zrak! O Bog, kakšna
žikne Amerikancul: Ta moj Ju-	strahota! Gospodje, molimo! (Se
goslovan mu res sijajno levite	spet spusti na kolena ) bere in štrene meša! Najrajši bi Člani konference se bledih
ga objel.	obrazov preplašeno spogledu-
Včasih pa, v vrtincu svojega	ponuja mali gospodar, — to je
bujnega veselja, je naenkrat	prinesel papa za novo leto.
utihnil, njegovo živo ličece je	V kotu sobe stoji ogromna, da
čudno okamenelo, ročice so se	stropa segajoča okinčana smre-
mu brez moči povesile, —.spo-	ka. Velik plišast medved udob-
minjal se je tega, kar je preži-	no sedi ob njenem vznožju,
vel, na mater, ki so jo ubili fa-	— Tvoj? šisti. i — Aha! Babuška ga je poda-
Sergej Jevstignejev, strugar	rila. Jo Vi ne poznate? Midva z
iz tovarne za strelivo, ki ni imel	babuško gospodariva, a papa in
otrok, je prišel skupaj s svojo	mama delata. Tudi mizo sem že
ženo v dečji dom, da bi si izbral	pripravil.
sina.	Ozrem se na mizo, ki je po-
Zelo težko je izbirati sina! Vsi	grnjena za pet ljudi in nehote
malčki te gledajo z zaupanjem	vprašam: Mama, papa. babuška.
in prijazno, vsi imajo svetle oči	ti... Kdo pa je pri vas peti?
in prifrknjene noske in vsakega	— Nataša, sestra,
bi rad vzel. A naenkrat se ti za-	Gotovo bere na mojem obrazu iskreno nerazumevanje in
Madžar (patetično): Vprašam	Rus (sarkastično): Takšne de-
mi gostoljubno | vas gospoda kakšna pravica je	mokracije, kakršno ste prinesli
to, da mora biti Madžarska stis-	Grkom — pa tržaškim in gori-
njena v tako ozke meje? Ze prej	škim Slovencem — na konicah
čenja dozdevati, da je prav ta. svetlolasi z jasnimi očmi — tisti edini, ki ga pogrešaš v svoji hiši.
Jevstignejevim se je zazdelo, da je tak edini Aljo.ša. V tej naj-
molči nekaj trenotkov. Potem stopi na prste in mi šepeče v uho.
— Ni še dolgo pri nas. samo
važnejši minuti svojega življe- tri tedne. Sirota je, iz detdoma
nja je fantek, zapihan in zasop-ljen tlačil v igračko — tovarniški tovorni avto — starega, lenega mačka Vaško, ki se je brezskrbno redil v detdomski kuhinji.
(dečjega domai smo jo vzeli. Sa mo nočemo, da bi vedela, da ni naša. *
... Od Jevstignejevih grem k inženirju Sviridovu. Tudi on je vzel takrat, ko sem bila še jaz v
— Tu je tvoja mama, — so dečjem domu za svojega štiri-mu rekli in pokazali na Jevstig- letnega Belorusa Sašo. Za celo
nejevo zeno.
Aljoša je resno pogledal na žensko, ki je stala pred njim.
—	Ne! — je zanikujoč zmajal z glavico, — ne, jaz vem, moja mama je umrla.
Za sekundo je nastal neprijeten molk, A žena, ki je hotela nadomestiti temu otroku mater, se je materinsko znašla:
—	Kaj praviš, kaj praviš, Aljošenko — je vzkliknila, —
življenje so se mi vtisnile v spomin besede tega priletnega človeka:
— Seveda, oba z ženo nisva več mlada, rojstno leto imava isti — 1888. Imava že velike sinove, i rt vsi trije so sedaj v armadi. V hiši je postalo tako tiho .. . Dajte nam še enega sina!
Svidorovi imajo stanovanje v novi lepo urejeni hiši. Vrata mi odpre mlad človek v oficirskem
PRISTOPAJTE K
SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI
USTANAVLJAJTE NOVA DRUŠTVA. DESET ČLANOV(IC) JE TREBA ZA NOVO DRUŠTVO

NAROČITE SI DNEVNIK
PROSVETA
99
Naročnina za Zdruiene države (Izviemšl Chicaga) In Kanado $6.00 na leto; $3.00 za pol leta; $1.50 sa četrt leta; za Chicago in Clccro $7.50 za celo leto; $3.75 za pol leta; sa inozemstvo $9.00.
nismo mogli dihati, zdaj nas pa obsolutno duši! In kakor da bi mera krivic še ne bila polna, hočejo zdaj Čehoslovaki pognati preko svojih mej nadaljnje tisoče Madžarov, češ, da niso bili zvesti državljani! Gospodje, kam bomo z njimi, ko še za nas ni prostora0 Ko bi nam vsaj vrnili Transilvanijo pa Bačko in Banat, potem —
Roniunec (zbadljivo): Saj, pa se Hrvaško in Slovaško za povrh — za nagrado, ker ste tako verno služili Hitlerju, kajne? Da si le upate odpreti gobec po vsem hudem, kar ste prizadejali svojim sosedom! Vaša predrznost —
Madžar (zavije oči kot da bi ga v trebuhu ščipalo): Prosim, jaz imam besedo! Mi ne zahte-*: varno drugega razen pravice — navadne človeške pravice, ki — Romunec (besno): Ki je vi Madžari niste nikdar poznali za druge! Z vami je bilo vedno tako. da se vam je vedno videlo vse v redu, dokler ste kakor mačka čepeli drugim za vratom ter jih grizli in praskali; čim pa vam kdo stopi na rep pa cvi-lite ko —
Čehoslovak (dvinge roko): Prosim predsednika, da mi dovoli odgovor na izvajanja zastopnika Madžarske. Čehoslova-ška je četrt stoletja gojila gade na svojih prsih, toda poslej ne maramo več tuje svojati v svojih mejah. Čehoslovaška zemlja pripada Čehom in Slovakom. Amen.
Madžar (ogorčeno): Kaj, svo-jat nas imenujete? Sramota!
Romunec i porogljivo): Ali želite, da vas imenujemo angelčke?
Predsednik (tolče s svojim kladivcem po mizi): Prosim, gospoda! Brzdajte svoje strasti! To se vendar ne spodobi na tem mestu. Ali smo mirovna konferenca ali babji semenj?
Rus (se obrne k Amerikancu; posmehljivo): Vidite? Slišite? Kakor paglavci se pričkajo in zmerjajo! A vi vzlic temu vztrajate, da jim je treba dovoliti več svobode ... Palice, palice!
Amerikanec (pogleda Rusa izpod čela; zbadljivo): Če bi bila palica v vaših rokah, kajne? Ampak iz te moke ne bo kruha, prijatelj! Mi nismo žrtvovali sto-tisočev mladih fantov in štirih sto milijard dolarjev zato, da bi vi pobasali Evropo v svojo malho! Mi smo zfi demokracijo. Kar Evropa potrebuje, je več demokracije.
bajonetov?
Amerikanec (pobožno upira oči v strop): Kadar mala ljudstva ne vedo, kaj je dobro zanje, jih je treba o tem na en ali drug način prepričati •.. Vsem ljudem pa ipak nikdar ne ustre-žete.
Rus (lokavo): Saj to je tisto, kar vam skušam zabiti v glavo: da je namreč treba tem ljudem neprestano zabičevati, kaj je dobro zanje in kaj ni. Ali ni nespametno, da se mi veliki, ki imamo dejansko moč v svojih rokah pričkamo med seboj na veselje te sodrge, ko se v jedru vendar strinjamo v svojih zahtevah? Mar bi se lepo med sabo pomenili in sporazumeli-tvoja roka seže do tu, moja do tja in — mirna Bosna!
Anglež (posluša z veliko pozornostjo; zašepeta Amerikancu na uho): Ne poslušaj izkuš-njavca, bratec! Vrag je poln sleparije! Ne pozabi, da moramo Anglo-Amerikanci držati skupaj, sicer nas bo rdeči zlodej pohrustal s« kostmi in dlako vred
Amerikanec (prikima Angležu; ostro pogleda Rusa): No soap, mister! Vi zahtevate preveč Se reče, vi ste že preveč pobasali v svojo brezdanjo bisago.
Anglež (se obrne k Rusu; lokavo): Well, morda bi se dalo govoriti o tem. Seve, če ste pripravljeni na pošten kompromis. Dvignite na primer tisti svoj železni zastor med Stettinom in Jadranom, nehajte vtikati svoj nos v zadeve Bližnjega vzhoda, ki so po vseh postavah izključno naše zadeve, izročite Donavo svobodnemu prometu in —
Rus (ga porogljivo prekine): Da bi lahko po starih receptih nemoteno izkoriščali podonavske narode in jim pili kri, kajne?
Anglež (cinično): Saj ne zahtevamo ničesar zastonj. Vam se cede sline po Trstu in Darda-nelah: odprite nam Podonavje, pa vam bomo dali koncesije v Trstu in Dardanelah. Roka roko umiva ...
Rus (odločno odkima): Niče-vo. Sovjetska zveza ne trguje s človeškim mesom. Mi zahtevamo samo pravico — za Jugoslovane, za Romunce, za Bolgare in naposled zase. Podonavski narodi so se zatekli pod naše varstvo In mi na barantamo za
naših krajev! Ali pa primorske Slovence in Hrvate, ki so ječali četrt stoletja pod krvavim jarmom tolikanj hvalisane italijanske kulture! Oni bi mu pač najlažje raztolmačili, kaj je krivica — vnebovpijoča krivica!
Italijan (strupeno pogleda Jugoslovana, nato nadaljuje): S čim smo si zaslužili takšno kazen? Zakaj nas hočete bičati in ponižati? Zato, ker smo pomagali vaši stvari do zmage? Zato, ker smo strmoglavili Mussoiinija in pognali Nemce iz Italije? Zato —
Jugoslovan (se zakrohota): Nehaj vendar, človeče, sicer počim od smeha! Vi — strmoglavili Mussoiinija! Haha. ta je pa debela! Kakor da bi ves svet ne vedel, da pri tem niste imeli nič opraviti vi, zakrknjeni učenci Orlanda in Sforze in duce j a samega, ne vaše ljudstvo, temveč
Italijan (ogorčeno): Mi — italijansko ljudstvo ga je zavrglo!
Jugoslovan (porogljivo): Figo ga je strmoglavilo! Resnica je, da sta to izvršila vaš pedenj-kraljiček Emanuel in njegov oproda Badoglio. da si z njim odkupita svoji ničvredni koži. Nu, poteza se jima je sijajno posrečila ...
Amerikanec (nejevoljno pogleda Rusa, nato zamrmra Angležu):* Damn it! To je pa res od sile! Ti Balkanci nimajo nobenih maoir!
Anglež (toiaži- Amerikanca): Ampak tudi najin Talijanček se dobro drži. By Jove, kdo bi si mislil, da je v ti šlapici toliko drznosti!
Amerikanec (pomirjen, zadovoljno prikima): Imenitno zavrača rdečega falota! Jaz mu bom čestital čim skonča. Jugoslovan in Italijan se nadalje krtačita.
Besedo zahtevajo Grk, Finec. Francoz, Bolgar in drugi.
Predsednik mlati s svojim kladivom po mizi in poziva k redu, toda se nihče ne zmeni zanj.
Amerikanec in Anglež si nekaj prišepetavata.
Rus se zagonetno smehlja.
Dvorana odmeva od krika in vika. Glasovi se križajo vsevprek :
Trst je naš! Italijan <se peni od jeze): To je bedak!
Kdor to zanika.
Naslov za list in tajništvo je:
2657 SOUTH LAWNDALE AVENUE CHICAGO 23, ILLINOIS

•	Poslušajte
j vsako nedeljo prvo in naj-J starejšo jugoslovansko ra-
•	di o uro v Chicagu od 9. do 10. ure dopoldne, postaja
WGES, 1360 kilocycles. Vodi jo George Marchan.
je vnebovpijoča žalitev hrabrega italijanskega naroda! Predsednik, jaz zahtevam, da izre-čete najstrožji ukor jugoslovanskemu zastopniku!
Predsednik (razbija s kladivom po mizi): Prosim, gospoda, da se nehata obkladati s priimki! (Italijanu): Ali je signor zaključil svojo tirado — pardon! — mislim reči, govor?
Italijan (vzboči prša. gleda okrog ko petelin na plotu): Gotovo bi ga bil že skončal, če bi ta le jugoslovanska zgaga ne vtikala vmes svojega strupenega jezika! Kar želim še povedati je to, da Italija nikakor ne more pristati na internacionalizacijo Trsta, ker bi italijansko ljudstvo tega udarca nikdar ne preneslo. Trst je naš po vseh božjih in človeških pravicah!
Jugoslovan (ga spet prekine): Mazzini je govoril drugače. On vam je zabičeval, da nima Italija nobene pravice do pednja zemlje onostran Soče. (Zmigne z rameni; zbadljivo.) Ampak jaz seveda govorim gluhim ušesom. Vi ste učenec imperialistov Orlanda in Sforze in Benita Mussoiinija, ne oboževalec Mazzi-nija . •.
Italijan (oholo): Jaz vztrajam, da je Trst naš!
(Med nasprotnikoma se nenadoma pojavi neka obilna ženska jesenskih let z beležnico in svinčnikom v rokah—ameriška čas-nikarica Dorothy Thompson,)
MISS THOMPSON (krili z rokami po zraku): Jaz se strinjam s signorom. Pa ne samo Trst — tudi Ljubljana in Trbovlje so vaše! To je povsem logično: Ljubljana in Trbovlje so del tržaškega zaledja, brez katerega Trst ne more dihati; in ker je Trst italijanski, spada k Trstu tudi njegovo naravno zaledje. Zadeva je vendar tako enostavna, da bolj ne more biti.
Jugoslovan (osuplo): Odkod pa je prifrčala ta coprnica? (Porogljivo.) Zakaj ne navržete še
BARETINCIC & SON
POGREBNI ZAVOD
Tal. 20-SG1
424 Broad Str«*t JOHNSTOWN, PA.
HHtjj^lllllMIIIMI"
In kdor se strinja, je sam lažnivec in razbojnik!
Južna Albanija je grška!
Figo je vaša! Vse Grke tamkaj vam naštejem na prste ene roke!
Transilvanija spada Madžarom!
Hudiča, če hočete, pa ne Transilvanijo! Kar pridite tja. pa vam bomo zamašili gobce s transilvanskim kamenjem, da boste siti transilvanske zemlje za vse večne čase.
Neki delegat (oponaša gos): Kva-kva-kva—kva! Ali ste ljudje ali živina?
(Nenadoma pridrvi v dvorano eden izmed rediteljev in zdrvi naravnost k predsedniku. Mož je prepaden od groze in ves poten od strahu.)
RKDITFJJ (z drhtečim glasom): Ooo, to je grozno! Konec sveta! Sodnji dan! Molimo, gospodje! (Se spusti na kolena, sklene roke.)
(V dvorani nastane smrtna tišina. Oči navzočih so vprte v klečečega reditelja )
Predsednik (osuplo): Človek, ali se vam blede? Kaj se je vendar zgodilo?
Reditelj (si z rokami zakrije obraz; obupno stoče): Ooo, to je grozno! Strašno! Neverjetno pošastno! Konec sveta! Kako prav je imel moj dobri ranjki gospodar Aristide Briand, ko je zabi-
jajo.
Po dvorani gre pritajen šepet: Ali je mogoče? Kdo je zagrešil to strahotno blaznost?
Drugi reditelj (se prikaže med vrati; prepadeno): Gospodje, najnovejše poročilo: Berlinr Co-penhagen. Rim in Stockholm so pravkar zleteli v zrak
(Splošna prepadenost. Rus, Anglež in Amerikanec odhite iz dvorane v namenu, da poskusijo stopiti v stik s svojimi glavnimi mesti.)
Italijan (strupeno pogleda Jugoslovana): Si čul, zagrizenec? (Porogljivo.) Ali hočeš Trst? Če ti je res toliko zanj, ga lahko dobiš . . . Saj Italijani nismo tako trmasti ko; se zdimo. Bi rad Trst? Nu, govori. Jaz sem zdajle čudovito velikodušno razpoložen. Samo besedo reci, pa bo vaš
Jugoslovan (se s studom obrne proč).
Grk (Jugoslovanu): Udari mr-cino po gobcu, sicer ga bom jaz oplazil!
Jugoslovan (pomilovalno): To bi bila absolutna potrata energije. prijatelj! Škoda je le, da mora ves svet poginiti zaradi takih le bedakov, ki sebe imenujejo državnike. (Odhiti ven.)
Italijan t se blazno reži za Jugoslovanom): Haha, ne maraš Trsta, a? Naposled priznaš, da je naš — naš na vse večne čase!
Grk (s studom): Hudič je znorel! (Se obrne proč.)
Reditelj (javka): Molimo, gospodje, molimo!
Delegati se začno spuščati na kolena.
Neki delegat (ironično): In mi smo se pričkali na žive in mrtve, čigav je svet! Kdo mu< bo gospodaril sedaj? Mrčes in golazen?
Dvorana nenadoma zažari v silni svetlobi, ki v hipu vse oslepi.
Sledi strašen grom.
Pariz z Luksemburško palačo vred izgine v silnem stebru gorečih plinov in dima, ki se dviga od zemlje pa do neba.
tenske v industriji
Po vojni je bilo prerokovano, da se bodo ženske vrnile iz industrije "nazaj v kuhinje". To se ni zgodilo. Okrog 28 odstotkov vseh delavcev v tej deželi tvorijo delavske.
Prva in najgrša izmed vseh goljufij, je varati samega sebe. —Bailev.

PRVA SLOVENSKA PRALNICA
Parkview Laundry Co.
1727-1731 W. 21 st Street CHICAGO 8, ILL j; Fina postrežba — Cene zmerne — Delo jamčeno !!
TELEFONI i CANAL 7171—7173 ....................................................
ZA LIČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UN1JSKO TISKARNO
! ADRIA PRINTING CO.!
Tel. MOHANVK 4707
: 1838 N. HALSTED ST. CHICAGO 14, ILL
PROLETAREC SE TISKA PRI NAS .....................................
Poročilo o Ljudski tiskarni v Mariboru med vojno in sedaj
Ko se je po prvi vojni zanesla borba za program JSZ v Jugoslavijo, predvsem v Slove nijo, da se pridobi konstituanto za ustanovitev federativne jugoslovanske republike, so rekli tam, da potrebujejo za tisk zanesljivo tiskarno.
Tako se je poverjeništvo JRZ, oziroma takratna njegova eksekutiva, odločila dati v ta namen posojilo. Tu sta bila takrat na posebni misiji ljubljanski župan dr. Ljudevit Perič ir pa vodja strokovnih unij Frane Svetek. Prvi je že umrl, drugi je po minuli vojni dobil važne mesto pri sedanji vladi Jugoslavije v Beogradu.
Posojilo je bilo na posvetovanjih z omenjenima dvema ter z Antonom Kristanom končno določeno tiskarni Blasnikovih naslednikov v Ljubljani. Toda stvar se ni obnesla, kei tisti, ki so imeli nalogo transakcijo izvršiti, so ob enem obljubili zadevo urediti tako, da bc večinski delež pripadal poverjeništvu JRZ.
Vsled nastalih nesoglasij je bilo po par letih to posojilo preneseno na Ljudsko tiskarne v Mariborji, a tudi tje ne tako, kakor so se glasila navodila, ampak vendar v pravi namen kateremu je bilo posvečeno
Ta vsota je omogočila izdati veliko brošur in letakov v kampanji za program JRZ, do kler ni ustavoelajna skupščina zaključila, da bo Jugoslavija monarhija in da mora vsa pro paganda proti nji nehati.
V Ljudski tiskarni so se potem skozi do te vojne še tiskale reči, ki so pripravljale ljud stvo za dan, ko program JRZ spet pride do veljave.
Ko je nastala druga svetovna vojna, so naciji udrli v Maribor in aretirali urednika De lavske Politike Viktorja Eržena, ki je bil ob enem eden glavnih funkcionarjev Ljudske ti skarne in ga vrgli v ječo. In zatem ga odgnali v jetniški logar. Enako vse druge delavske funkcionarje, ker niso imeli kam pobegniti.
Med vojno smo o teh ljudeh malo čuli. Vedeli smo le, da so zavezniški bombniki napravili nekaj napadov na Maribor in precej mesta porušili.
Tako je postala ruševina i Ljudska tiskarna. Po vojni je njeno posestvo prešlo v last države. Sliko o vsem tem podaja v sledečem pismu njen takratni upravitelj Viktor Eržen ki se glasi:
Poverjeništvu Jugoslovanskega republikanskega združenja
Cenjeni sodrugi!
Kot poslevodeči podpredsednik "Ljudske tiskarne d. d." v
zopet prišel čas, da bi dalje slu- j secu spravili vse skupaj pod za žilo svrham za katere je bilo silni krov. Letošnjo pomlad b
ustanovljeno.
Prišlo pa je drugače. Maribor je kot železniško prometno sre-
bilo mogoče začeti z obnovo.
V septembru 1945 je Upravi narodne imovine postavila pe>d
Mariboru imam dolžnost, da dišče postalo koncem 1. 1944 pri- jelju za<.asneKa upravitelja. k
Vas, četudi nekoliko kasno, obvestim o stanju podjetja, kateremu ste pred leti, ko je bilo v stiski za denar, priskočili na pomoč z dolgoročnim posojilom. Četudi je bil položaj česta tak, da ste mogli dvomiti o gospodarskih sposobnostih ljudi, ki
vlačna točka za zračne napade. Okolica kolodvora in mostov je pri tem hudo trpela. Prvič je
je bil na našo vlogo dne 27. 11 1945 razrešen in podjetje vr njeno v našo upravo. Nato sme
padla bomba v jeseni 1. 1944 tik dne , ,2 m5 predla)?ali pri
ob severnem zidu našega pod jetja. ki pa ni napravila pomembne škode. Ko pa je bil 1. aprila 1945 izvršen na vojaško važne
ste jim zaupali upravljanje po-! objekte v našem mestu posled-
sojentga denarja, smo pa vendarle storili vse, kar je bilo v
nji in najhujši bopabni napad, so padle štiri bombe, po dve na
naših močeh, potem ko smo pre- hiši južno in severno od našega magali mnoge križe in težave, da bi Vam prej ali slej povrnili z obrestmi kar je bilo posojeno. Prepričan sem, da bi se bilo to vsaj deloma tudi že zgodilo, ako ne bi bila prišla vojna z vsemi svojimi grozotami in posledicami.
Naši stiki pred vojno niso bili preveč pogosti. Mogoče nam je zaradi preobilice dela primanjkovalo časa. mogoče pa smo bili večkrat tudi v zadregi, kaj naj
okrajnem sodišču v Mariboru da naj izda odločbo o prenosu imovine nazaj na našo družbo Okrajno sodišče je temu naše mu predlogu 3. 12. 1945 ugodilo. Proti tej odločbi pa se je pritožil Javni tožilec Slovenije in Vrhovno sodišče v Sloveniji
drla vsled silnega zračnega pritiska Ostrešje, strop in stena se je zrušilo na brzotiskalne stroje, ki so izginili pod ruševinami, pa tudi sicer je bilo poslopje močno poškodovano. Obrat je bil na mah prekinjen.
V mestu je bilo pred vojno pet tiskarn. Največja je bila Vam rečemo, ko Vam nismo I Mariborska tiskarna, potem tis-imeli povedati kaj drugega, kot karna sv. Cirila, nato naša in prositi Vas potrpljenja-	še dva manjši. Nemci so zaple-
Ker Vam o našem položaju nili vse te tiskarne. Cirilovo so od izbruha vojne sem ni ničesar prenesli v Mariborsko, obe
podjetja Eksplozija teh bomb je dne 30 , 1946 ra2Veljavilo
je bila tako silna, da se je se- (>dločb<) okrajnega sodišča v verna stena poslopja, zrahljana MariborUi iz razl da gre pri prvem bombardiranju, po- y danem prjmeru
za industrij-
znano, hočem čim bolj na krat-
manjši tiskarni so združili, na-
ko omeniti potek dogodkov, da šo pa so pustili, ker jim je li-boste imeli, četudi površen pa kvidac-ija (številni delničarji) ir
vendarle točen pregled stanja.
Namen, kateremu je služilo podjetje. Vam je znan. Zato se ni čuditi, ako je nemški fašizem smrtni sovražnik svobodnega delavskega gibanja, takoj po svojem prihodu zasegel naše podjetje in postavil komisarja, nekaj članov upravnega sveta družbe, ki so bili vidnejši sodelavci v gibanju, pa takoj zaprl, in po par mesecih zapora izgnal v Srbijo. Med izgnanimi je bil tudi predsednik naše družbe, g. Viktor Grčar, ki je 6. I. 1942 umrl v izgnanstvu blizu Cačka.
Vsa leta okupacije je podjetje obratovalo. Nekaj uslužbencev in delavcev, ki so ostali, se je jtošte^.o trudilo, da bi podjetje ohranili v čim boljšem stanju In ga celo izpopolnilo na račun nasilnega fašizma, ko bi po vojni
pa Vaše dolarsko posojilo, de lala preglavice. Ko je bila po rušena naša tiskarna, je bih spremenjena skoro do polovici v ruševine tudi Mariborska tiskarna. Ta pa je vkljub temu četudi v zelo zmanjšanem obse gu, mogla nadaljevati z obra tovanjem Ko so Nemci bil5 pregnani, je Mariborska tis karna prišla pod državno upra vo. V to tiskarno so bili tedaj po nalogu Začasne glavne uprave tiska v Sloveniji, prepelja ni iz naše tiskarne stroji (dva stavna stroja in dva mala tiskarska stroja), ves črkovni material in zaloga papirja.
Sredi avgusta smo začeli odstranjevati ruševine na zemljišču nase tiskarne. Izkopali smo zasipane in poškodovane tiskarske stroje in po poldrugem me-
!_Tfr
help wantei>
V C j DANSKK M (Danzing) Je bilo nedavno obešenih enajst vojnih kriminalcev pred množico 35,00 ljudi. Te vrste prizori ta civilizacijo niso razveseljivi, ampak dokler bodo vzroki za vojne, bodo tudi "vojni zločinci" na svetu. Ti obešene! so prej morili Poljake in Žide, sedaj pa so dokončali po pravilu, da "kakor seješ, tako boš zel".
/enije pristanek večinskih del- To pa se Washingtonu ni dopa-ličarjev za prodajo delnic. dlo in naša vlada je naslovila Upamo, da smo s tem kar naj- proti taki pogodbi protest Mo-x>lj zaščitili interese naših up- skvi in Stockholmu. Iz obeh likov, predvsem JRZ. Kajti od- mest so ji odgovorili, da je to jlačilo tega, kot tudi vseh osta- predvsem in pravzaprav edino ih dolgov bo z odkupom delnic , notranja zadeva sovjetske in )revzela država. Dočim se ter- švedske vlade, atve domačih upnikov likvidi- ~~ ajo po zakonu 1:10, je Vaše po- Konec karijere .ojilo knjiženo že od 22. 1. 1931 Sloviti proti boljševiški po-<ot dolarsko posojilo. 10.000 veljnik general Semenov, ki se lolarjev, s 4% obrestmi, ki bo je boril do konca, je bil v pre-ikvidirano, kot vsa ostala ame- maganju nad Japonsko od rde-riška posojila po posebnem med- čih čet vjet in po obravnavi pro-iržavnem dogovoru.	ti njemu dne 31.. avgusta obe-
Posojilo, ki ste ga dali 15. 10. ; šen. Pet njegovih pomočnikov 1924 in čigar odplačilni rok ste pa je bilo ustreljenih. Semenov ine 1 6. 1925 podaljški do 1. je bil kozaški poveljnik in v ci-marca 1944, znaša danes naj- vilni vojni ter potem v Sibiriji manj prvotni znesek, ker med in v Mandžuriji je prizadeval vojno niso bile plačane niti ob- Sovjetski uniji veliko preglavic.
resti, niti anuitete. Pred Vami!-
je V zemljiški knjigi samo -ena Madžarska v stiski za kruh vknjižba na 300,000 din. pred-j £)asj siovj Ogrska za žitno de-vojnih ali 30,000 din. FLRJ. Ja- že]0 je postala med vojno v sti->no je, četudi ni posebej zazna- j ski ^ kruh in jj ga ^ ^aj movano, da je podlaga za jam- manjka. Vendar pa je letošnji stvo ne samo zemljišče, ampak pridelek tolikšen, da je vlada tudi vse nepremičnine.	odmerke kruha zvišala, a ne še i
Sedaj, ko poznate položaj, bo- toliko, da bi se odpravilo poste lahko ukrenili kar se Vam manjkanje med najrevnejše t>o zdelo potrebno. Zaenkrat la- maso.
hko pošljete dopise v tej zadevi	-----------
še na moj naslov, oziroma mi	f > • •
sporočite, ako bosto koga poob-1	ViFIIrw|W
GIRLS
LIGHT CLEAN VVORK IN PRINTING PLANT HAND OR MACHINE OPERATORS
ROTATING SHIFTS — NIGHT PREMIUM PLEASANT WORKING CONDITIONS HOSPITALIZATION PLAN — GROUP INSURANCE PAID VACATION — CAFETERIA IN BUILDING
APPLY — EMPLOVMENT OFFICE
UARC0 INC0RP0RATED
5000 SOUTH CALIFORNIA AVENUE
Good Transportation — California Bus to Door
sko podjetje in, da v smislu zakona in nave)dil k zakonu o u-pravljanu narodne imovine zaplenjene od okupatorja, take imovine ni takoj vrniti lastniku, če temu nasprotujejo pre-težnejši interesi narodnega gospodarstva. "V kolikor pa se tiče <xlločba vrnitve nepremičnine same." pravi Vrhovno sodišče, "je ta po trditvah pritožbe poslopja vsled bombardira-ija v ruševinah in potemtakem ni videti, da bi tu bila kaka ivira vrnitvi z ozirom na čl- 7
»I. cit navodil Zato ostane pri I uvidevnost in potrpežljivo ca-j ameriska annada okrog dva ti-ozadenvi odločb, okrajnega so- kanje ter naklonjenost, k. ste jo j ^ R0Meralov Izmed nJih jih je
lastili z zastopstvom Vaših in- fu(jj fjQ bo//ŠČf/l
teresov. Za pojasnila sem Vam j Svojeiasno jc veljalo pravilo, ah pa Vašemu zastopniku ve- da moderni gencrali umirajo sa. dno radevolje na razpolago mo na ()OS(eljahi ne na ^ji-Zah valju jem se Vam za Va.so;šejh y m|m|U yojni je ime)a
naročite
1 AMERIŠKI DRUŽINSKI KOLEDAR
*
SVOJCEM V STAREM KRAJU
Stane $1.65 s poštnino vred. Pošljite nam točen naslov in vsoto, drugo izvršimo mi.
PROLETAREC, 2301 So. Lanwdale Ave. CHICAGO 23, ILL
==E
lisca." Upoštevajoč to odločbo Vrhovnega sexlišča. je okrajno sodišče dne 1. 3. 1946 odločalo Kjnovno in odločilo, da se za-iteva Ljudske tiskarne za vrni-ev inventarja, ki se nahaja v Mariborski tiskarni, začasno zagrne (brez označbe roka), ker n bilo sicer onemogočeno ne-noteno obratovanje te tiskarne. S to odločbo, ki bi jo tudi s tožbo ne bilo mogoče izpodbijati, le vsaka pomisel na obnovitev tiskarne postala iluzorna In lo ne glede na to, da bi bile potrebne tudi znatne investicije m obnovo obrata, ki bi jih morali doprinesti delničarji, ker vsled hipotekarne obremenitve ne bi bilo mogoče dobiti še novega hipotekarnega kredita. Pa tudi, ako bi bilo mogoče tak kredit dobiti, bi bilo odplačilo skoro nemogoče. Industrija je domala vsa pe)državljena in sme naročati tiskovine samo v državnih tiskarnah. Zadružništvo In privatna trgovina kot naročnika skoro ne prideta v poštev. Za-tožništev, ki bi naročala časopise in knjige v tiskarni privatnega sektorja, kot je naša, ni. Da bi pa naše podjetje moglo kaj takega poskušati v lastnem delokrogu, ni misliti, da ne govorim o pomanjkanju papirja, pri čemer je pokritje državnih potreb, samo ob sebi umevno, na prvem mestu.
Se pred tem nam je bilo z me-roda j nega mesta sporočeno, da smatra država tiskarsko industrijo kot svoje posebno interesno področje in stavljena nam je bila ponudba za odkup delnic, z vpoštevanjem zakona o valorizaciji in zakona o ureditvi predvojnih obveznosti (relacija 1:10). Mi smo o tem obvestili delničarje. Največji med njimi so društva, ki so prešla v sklop sindikatov, sindikati in zadruge- Tako smo predložili ministrstvu za industrijo in rudarstvo ljudske republike Slo-
izkazali stvari, prepričan, da sem topogledno tolmač občutkov nas vseh
Se>družno pozdravlja.
Viktor Eržen.
Naslov: Viktor Eržen, Prešernova ul. 30 a, Maribor.
Gornje pismo torej dokazuje, da se je s tem |K*»ojilom pošteno ravnalo vseskozi, da pa so bile okolščine take, in toliko težavne. da se z njim ni moglo doseči toliko kakor se je nameravalo.
Vendar ni bilo zaman!
Boj za trge
Anglija je svojo izvozno trgovino povečala toliko, da je predvojno kvantiteto že presegla. To ji je potrebno, ker je e>dvisna od izvoza. Toda z Zed. državami ima vsled štirimilijardnega posojila sporazum, ki določa, da nam v konkurenci ne bo nagajala s kakimi prednostnimi pogodbami, pač pa trgovala po svetu po pravilu, da naj bodo priložnosti v mednarodni trgovini enake za vse dežele.
Med tem pa Sovjetska unija sklepa ugodnostne trgovske pogodbe. Namreč take. ki tekmujoče države izključujejo, ali pa jih saj toliko odrivajo, da jim je uspešno konkuriranje onemogočeno.
Tako je Kusija sklenila te vrste pogodbo z Madžarsko, nato z Rumunijo in eno poslednjih je zbarantala s Švedsko.
Švedska je v izvozni trgovini ena najvažnejših držav v Evropi in na svetu. Med v6jno je bil njen izvoz osredote>čen skoro ves na Nemčijo, ker drugam bi vsled nacijskih podmornic ne mogel iti. Prej pa je Švedska veliko trgovala posebno z Anglijo in na drugem mestu z Zed. državami.
Po sedanji pogoelbi bi švedska izvozna In uvozna trgovina bila oprt« zgolj na Sovjetsko unijo
ATTENTION
SL0VENES and JUG0SLAVS
We Need Good Men
VVILLING W OKKKRS GOOD PAY
Laborers for General Shop VVork
APPLY
RAMAP0 AJAX DIVISION
of AMERICAN BRAKE SHOE CO.
2503 Blue Island Avenue MEN WANTED--LABORERS
AND
OTHER FOUNDRY HELP
GOOD VVAGES — STEADY VVORK -
IROOUOIS FOUNDRY COMPANY
1600 LAYARD AVENUE KACINE, WISCONSIN
AUTO MECHANICS AUTO PAINTERS
SKILLED MEN — TOP RATE IDEAL WORKING CONDITIONS
G. M. C.
TRUCK AND COACH DIVISION
1700 We$t Pershing Road
3047 North California 3909 VVest Harrison Street
CLERK
FOR FACTORY OFFICE
YOUNG MAN—19 to 25 years old Good at figures — 5 day vveek. Good vvorking conditions
Phone — MR. BODLENNER
un p WANTFn Central Waxed p°per c°
1 fni1 ■	5659 VVEST TAYLOR STREET
Operators, Sewing Machine
Here is an exceptional opportunitv for girls and vvomen to earn good, steady incoine. Experience is NOT necessary. Light work; vaeation vvith pay; pleasant working conditions. Frofit Bonus Quarterly
Contact:
F. b. AUER, Manager
Personnel
Bear se Manufacturing Co.
3015 VVest Cortland Street
(EXPERIENCED)
FINISHERS
on LADIES COATS
Steady — Good Pay — Pleasant VVorking Conditions
VVEISS
Room 703 302 SOUTH MARKET STREET
OLIVE PACKERS
EXPERIENCED — OR
GIRLS
17 to 25 years of age — vvilling to learn a good trade. Clean, easy vvork. Good vvages to start Regular bonus Call in person
MAVVER-GULDEN-ANNIS, INC.
589 EAST ILLINOIS ST.
bilo na frontah 100 ubitih, ranjenih in ujetih.
NE ČAKAJTE,
da prejmete drugi ali tretji opomin o potečeni naročnini. Obnovite jo čim vam poteče. S tem prihranite upravi na času in stroških, ob enem pa izvršite svojo obveznost napram listu.
Ničesar ni grosnejšega kakor gledati ignoranco v akciji.—Goethe.
Etperienced Stenographer. Good opening for capable girl. 40 hours week. Opportunity for advancement. Highest vvages if you qualify Apply
Iron & Steel Product«. Inc.
E 1351 h A S. Brainard on S. S. L.
4 BUS GIRLS VVANTED Meals and Uniforms furnished
Good wages; $28.00 per vveek, plus $2 00 a vveek bus money. Apply
LANDERS RESTAURANT «34 8. VVabash Ave. FRA 4086 1
nunam handlers — s shift*
Steady, year-round vvork. Excellent earn ing opportunities. Oaod vvork conditions. Apply immediately to International Forwarding Co. 431 S. Dearborn St., or phone VVABash 345«
TYPIST and BILLER
5 DAY VVEEK GOOD VVORKING CONDITIONS Phone: MR. BODLENNER MANSFIELD 2710 FOR APPOINTMENT
Central Waxed Paper Co.
5659 VVEST TAYLOR STREET
GIRLS — VVOMEN
for easy "Elcctrtcat Assembllng". Good pay •— Pleasant working conditions M. & J. PRODUCTS CORP. 3730 N. South port Ave. BIT. 1181
VVAITRESSES WlHHd. — Str
Good pay. Uniforms and food furniahed.
SUBURRAN' RESTAURANT Austin Blvd. and Chicago Ave. Village lSSfo	Oak Park
Don*t Pas* Up This Opportunitv
Skilled Iron Workers
Must knc*v ornamental vvork Salary according to ability 40 hour week — Time Vi overtime Apply
Devon Ornamental Iron Co.
1835 VVEST BRYN MAVVR
VVOMEN for fthlrts ironing. Day and night shifts. Ali year round
Good work. cond. Apply immed.
114 VV. NORTH AVK. or phone MOHAVVK 6290
Laboratory Assistant MALE OR FEMALE
19 to 25 years of age vvith some experienee in Chemistry 5- day week. Good vvorking conditions Phone Mr. BODLENNER MANsfield 2710
Central Waxed Paper Co.
5659 VVest Taylor St.
TYPIST with some experienee, good permanent position vvith future sec., 5 day, 40 hr. vveek. in congenial loop ins. office, good starting sal. with opp. for advanc. Apply novv: Room 841. Insurance Exchange, 175«VVest Jackson
DOCKMEN and PLATFORM VVORKERS
90c per hour. Overtime if you vvant Apply novv FOSTER GREY LINES 2437 VVest 21st Street
STENOGRAPHERS — TVPISTS
Experienced or inexperienc. Good perm. positions with future seeur-ity. Chance for advancement. Good starting salary. 5 day vveek. TRAVELERS INSURANCE CO. 175 VV. Jackson — VV AR 3000
VVANTED GIRLS and VVOMEN
Ligtit clean job. Good pay vvhile learning. Paid vaeation
TYKE STYLES, Inc. 1263 N. Paulina Street ' Armitage 4029
VVE NEED MEN FOR STEADY YEAR AROUND GENERAL FACTORY VVORK. OOOD PAY. VACATIONS.
PROFIT SHARING, Etc, GIBBS BOARDTILE CORP. 615 N. Aberdeen St., Chicago
MEN OR VVOMEN TO CLEAN OFFICE SPACE 5-day week.—Permanent position Applv at once to: DIAMOND MATCH CO. 3254 N. Kilbourn Phone Kildare 7972
SCRATCH RRUSHERS and PLATER S IIF.LPF.RS Steady work. Time and half for over time. Paid vaeation. Hospital-ifation. Good vvorking conditions
ACME PHOTO FRAME 674 N. Klngsbury Superior 1875
YOUNG MF.N to be trained for laboratory assistants and testers UNIVERSAL OIL PRODUCTS
Call LYONS 7141 for appointment
OFFICE BOY
40 hour vveek 8 a m. to 4:15 p m UNIVERSAL OIL PRODUCTS Call LYONS 7141 for appointment
Iz SANSovega urada
3935 W. 26th St., Chicago 23, ILL
S se/e izvršnega odseka SANSa
V soboto 7. septembra se je vršila v Chicagu redna seja eksekutive SANSa Seje so se udeležili predsednik Kristan, prvi podpredsednik Rogelj, drugi podpredsednik Vider, tajnik Kuhel. blagajnik Cainkar, zapisnikar Zupan ter odborniki Jurjovcc, Krapenc in Zaitz. Oprostila sta se odbornika Leo
tajnik Kuhel pa sta bila izvoljena. da zastopata SANS na prihodnjem kongresu, ki se bo vršil v Now Yorku 20 , 21. in 22. septembra. Pričakuje se, da bodo na ta kongres poslale svoje zastopnike tudi večje SANSove
čina uradnikov so mladi ljudje brez posebnih izkušenj, ki se obračajo za pomoč na vsakega, k cije ga naslov jim pride |>od roke Koordinacija in enoUia akcija v predlaganju takih apelov in pisem pa bo mnogo bolj uspešna. obenem pa bo prihranila njim samim mnogo dragocenega časa in nepotrebnega dela.
Seja se je bavila tudi s pritožbami glede kradnje zalog in paketov v Trstu. Potom raznih zasebnih pisem in poročil v ljubljanskih listih je ugotovljeno, da je bilo v Trstu ukradenih ve-
P'>družnice društva,
zacije in skupine, zlasti one iz |	*	Tr^ isu
• • «• . * ry j j X	iliko število paketov, ki so jih
vzhodmh delov Zed držav. | , dje ull svojim sorod.
Seja j« nadalje odločil«, da si njk J / jigosUvijo. Tega ^
SANS nabavi 150 izvodov Adamičeve nove knjige "Dinner at Kušlan in Albina Novak ter the White House" (Večerja v častni predsednik L. Adamič. Btli hiši> ter da tajništvo iste častna podpredsednica M.' Pri- razpošlje glavnim odbornikom rland in častni odbornik dr. Kern.
Ker se zaradi raznih konven- pisatelj obdeluje v tej zanimivi I * ~	dogodljajev sil„„
cij in polletnih sej glavnih od- j k"J'«'A P" črtanju tega svojstve- razburjene in	upravl^.
borov naših bratskih organiza- "<;ga Adamičevega dela bo mar- ter pričakujejo, da bi SANS
4__j_______i_»i_______»__ ! <iKiii#»rr!nii holi razumliivn za-	*. . _
baje največ krive zavezniške
vojaške oblasti, ki brezbrižno
dopuščajo, da se tatvine vršijo
celo ob belem dnevu in pred
• . . _ r. 1 camo i očmi civilne policije. Mnogo pa-
n podružnicam. Delo SANSa je t, . . ... T «. 4 .__4i. ? ..
/	j •• . -u ketov je bilo tudv odprtih in del
zelo povezano s predmeti, ki lih 7. J , , . .,D i—
a ii • , t . . . , i . vsebine je izginil. Prizadete ose-
nicoln i n KH o Mlin l r Ini lani ni 11 f I	»	°
cij ter drugih zadržkov redne sikateremu bolj razumljivo, za
seje eksekutive niso obdržavale.	kaJ ie bila politična akcija ZOJ-
se je ta seja imela baviti z raz-	SA in SANSa tako krvavo po-
nimi zadevami in jih rešiti.	1 trebna in zakaJ Je potrebna še
Sključeno je bilo, da se vrši	najJaUe-prihodnja seja SANSovih odse- Razpravljalo se je tudi glede
kov (glavnega odbora! v Chica-, ",ri'skc bo,n,sn'^ v SloVemJ{'' .„......„„................
gu v soboto 12. oktobra. Ekse-	Z\ , r°.fS0J»,, casu.,eJe zc burkanem Trstu, je SANSu se-kutiva bo priporočala gl odbo- izražena je	pomanjkanja temeljitih
ru, da skliče drugo redno kon-	'elJa' f Jf_ AZ^Ti ** dokazov nemogoče vložiti pri-
vencijo SANSa enkrat ,,r,hod-	kvote, ^k0 p'	tožbo bodisi pri poštnem, držav-
„ • _____, . ,f . . .	se tekom septembra. Pismo od	..	r . 4 ,__
njo pomlad. Med tem časom pa	. . ,.4 - , v , . , . . • nem ali vojnim departmentom
' se bo vršila akcija za razgiba,£	taJn,stva f renske vlade k. sc- ^ v,Jade Izk^nje so ^
in povečanje naše organizacije	Y T™ s'°.v^"ske«a "aroda.za- ka/a,e. da obtasti novinarskih
ter pritegniti k SANSivemu gi-	SANSu m amenskim	in ^ na.
i___r '	.. ... &	Slovenccm za velikodušno dan- , ' .J /
banju se večje število naših ro-	, . , .. . .	. vadno opirajo le na izjave in po-
j..,:!., .	..	lo, je bilo z odobravanjem vzeto ... K ' . .
jakov, društev in organizacij, ki J	- K	ročila svojih astnih organov.
podvzel kakšne korake pri ameriških oblasteh, da se take ne-rednosti v bodočnosti ukinejo.
O predmetu se je razvila obširna razprava in prevladovalo je mnenje, da vzlic verjetnosti o resničnosti takih razmer v raz-
se zanimajo za politično akcijo, ter* poživeti nekatere podružni-
ca znanje. Ker pa je umevno, ......	. .
da vsled raznih zadrlkov in do- ^ ^ skušajo vse podobne ne-
rednosti odstraniti ter da ^o za-
» ; ______, . .	, končnega načrta nameravane ,	,
S°:5Vadnje, case nekam otroške bolnišnice v Sloveniji devna P°roclla ,z dru^h^v.rov
pomrtvile. Razne kampanje za materialno pomoč Sloveniji in Jugoslaviji, kakor tudi kampanja za otroško bolnišnico, so žo delj časa monopoliziralc našo politično akcijo ter skrčile do-
. Slovenij. ,	, .
,	. . , . S	pretirana z namenom, da diskre-
ne bo mogoče se nekaj časa de- . .	... .	.
f .. . i _ .	ditirajo zavezniške vojaške ob-
narja poslati v staro domovino,	, * f	. * . ..
• i i- - i j	u	lasti ter s tem polagajo temelje
je seja zaključila, da se nabrana	... . . .	y
gotovina obrestonosno vloži v|" nad. 1 j no upiranje in nesod«-
zvezne bonde, hranilna društva lovanje prebivalstva. Ki je baj.
■ s federalnim iamstvom ter na **** vPllvom jugoslovanske pro-hodke za politično delo, za ka-,, » , .. J . .. . r pacande v sosednji coni B Na-
- u-1 c muc	bančno hranilno vlogo. Vse take 7 K . ... .J.. . ,
terega je bil SANS v prvi vrsti ,	s , . . -a seja je zaključila, da bo po-
,, . ® A • ^	! vloge je mogoče nemudoma dvi- \ J. J , .J	. r
ustanovljen.	f. J . ?	. svečala zadevi vso svojo pozor-
Eksekutiva SANSa uvideva fniU' Pnnasalc bodo d" nost ter storila protestne kora-
potrebo za nadaljni obstoj in	l'c"e«a casa pnrnerne '	ke. čim imamo na rokah teme-
j 1 7, .	ki bodo seveda pripisane skladu	... . . .
delovanje Združenega odbora	. , . • o • a j-	ljite slučaje m dokaze.
. . 1 . .. a «	otroške bolnišnice. Seja je tudi	J . , ' . . .
južnoslovanskih Amerikancev , . ...	.. .J' .J.. .	Istočasno je seja razmotnvala
< ZOJSA > ter bo istega še nad- določila poroštvo za tajnika in sovra,mhJ tJopklh Ijc finančno podpiral/ dokler Wa«ajnika, in sicer po $5,000,^ ^toFoMasti bodo finančna sredstva dovolje- za vsakc8a
vala	Centralni odbor SANSovih
Na apel Tiskovnega urada pri: podružnic v Chicagu se je obr-predsedstvu vlade Ljudske re- j nil na eksekutivo, da povzame Dublike Slovenije za denarno potrebne korake, da se ražne podporo Tiskovnemu skladu za prošnje in apeli za pomoč, ki pn-Primorsko in Koroško, je izvrš-1 lajajo iz stare domovine na rani odbor odobril iz unr«vnega izne posameznike in organizaci-sklada vsoto $500; ki se naj ta- polagajo le skozi SANS, ki koj odpošlje v Ljubljano, po za- Je poklican, da služi kot neka ključku SANSove kampanje za posredovalnica med nami in sta-otroško bolnišnico v Sloveniji ro domovino. Tajništvo je se pa bo SANS zbiral prispevke za Pred prejemom tega pisma pod-Tiskovni sklad tudi od članstva vzelo potrebne korake, da se vse in podružnic ter izven organi- podobne zadeve koordinirajo in zacije. Na prošnjo Državnega osredotočijo, sicer bi nastale filmskega podjetja, oddelek za prevelike zmešnjave. Oblastem Slovenijo, bo SANS skušal na- v Jugoslaviji je bilo nasvetova-bavljati za omenjeno podjetje no, da se v vseh slučajih obraca-filmske trakove v zameno za iz- jo na SANS. prejemnikom takih
gotovljcne filme. V Jugoslaviji j pisem «n apelov v Ameriki pa ^______________________ ____
je veliko pomanjkanje filmske- se priporoča, da svojim kores- goslovani v primorju s svojim ga traku in to je tudi razlog, da pondentom v stari domovini ogromnim doprino*>m za ^^ je v Ameriko težko dobiti no- svetujejo isto. Razvidno je, da n..kQ gtyir zaslužiI| vse druga.
zavezni-v zoni A napram Jugoslaviji naklonjenim elementom, ki so podvrženi zapostavljanju od strani anglo-ameriške vojaške uprave in še večjemu preganjanju nego pod staro fašistično Italijo. Slovenci v Primorju so ogorčeni, ker zavezniki teptajo po demokratičnih pravicah slovenskega naroda v Primorju ter javno prote-žirajo fašiste in neofašiste, ki ob vsaki priliki izkoristijo položaj v prid nadaljevanja poitali-jančevanja slovenskega ozemlja in slovenskega prebivalstva. Ker ima SANS o tem položaju precej utemeljene dokaze, je eksekutiva zaključila podvzeti protestne korake proti oblasti, ki dopušča tako postopanje v sporni coni A. Vsekakor so Ju
vejših filmov iz Slovenije.
Ameriškemu slovanskemu
so se nove oblasti zlasti v Slove-
čno priznanje, postopanje in
niji z veliko vnemo in navduši . ravnanje nego ga pa uživajo kongresu je bila odobrena vso pjem poprijele dela za obnovo . «zavezniško kontrolo'\ ta £250, predsednik Kristan in in vzpostavitev normalnosti. Ve-
Nova "KUHARICA"
ZA AMERIŠKE SLOVENKE
— "SLOVENSKO-AMERIŠKA KUHARICA" — Izdala MRS. IVANKA ZAKRAJŠEK
KNJIGA, KI JO JE VSAKA GOSPODINJA ŽELELA IMETI!
Poleg obilnega informativnega gradiva svoje stroke vsebuje tudi okrog 1200 receptov za amerikanska in starokrajska, oziroma evropska Jedila. — V njej Je tudi ANGLEŠKI ODDELEK, kjer 90 v angleščini podana pojasnila in recepti za take naše jedilno posebnosti kot POTICE, &ARKLJI, KRAPI, BUHTELJ-
NI CMOKI itd. _ To bo našim tu rojenim kuharicam zelo
dobrodošlo in se Jim ne bo težko navaditi pripraviti "speclali-tete", ki so Jih vedno tako rade imele doma.
Ker ameriSke Slovenke do sedaj niso imele svoje KUHARSKE KNJIGE, BO TA NOVA "KUHARICA" veliki večini naSih gospodinj in kuharic zelo dobrodoSla.
Nova knjiga ima velikost 8x5^ inČe, obsega skoro 500 strani. (40 poglavij), ter Je vezana v trde in močne platnice Tiskana na dobrem papirju, z vidnimi črkami.
Cena $5.00 s poštnino
NAROČILA SPREJEMA
PROLETAREC
2301 SO. LAWNDALE AVE.,	CHICAGO 23, ILL.
Naša mladina na delu za otroško bolnišnico
V tej koloni sem že nedavno omenil, da se tudi tu rojena mladina zanima za deželo svojih očetov in mater in skuša po svoji priliki pomagati svojim krvnim bratom in sestram v Sloveniji. Zanimanje za otroško bolnišnico v Sloveniji, za katero vodimo kampanjo in zbiramo sredstva že pretežno večino tega leta. je našlo potezen odmev tudi med člani mladinskega krožka "Perfect Circle" SNPJ v Chicagu. Krožek je prispeval v ta sklad že iz svoje blagajne ter lansko leto priredil veselico v prilog SANSove pomožne akcije za staro domovino Enako so že priskočili na pomoč mlad. krožki SNPJ v Sharonu, Straba-nu, Pa., Salemu in Povver Poin-tu. O., itd. Tozadevno iniciativo je sprožil predvsem brat Mihael Vrhovnik, mladinski direktor SNPJ, ki je v svojih člankih v mesečniku "Voice of the Youth" in v Prosveti, kakor tudi ob raz nih prireditvah, ko je v prid SANSa predvajal filme iz stare domovine, vzbudil veliko zanimanja med tu rojeno mladino in jo navdušil za to humanitarno akcijo.
Čikaški krožek prireja v soboto 28. septembra posebno prireditev in veselico v prid sklada otoške bolnišnice v Sloveniji. Vršila se bo v dvorani SNPJ, ki
jo je isvršni odbor dovolil krožku v ta namen brezplačno. Prepričani cmo. da bo program, ki si ga je zamislila sestra Annj Sannemun, voditeljica krožka, povsem zanimiv in vztrežen in bo povlekel v dvorano obilo občinstva. Godbo bo nudil orkester Franka Kovačiča iz S Chica ga, govoril pa bo brat Filip Godina, upravitelj jednotinih publikacij.
Druge prireditve v Chicagu .
V soboto 5. oktobra priredi podružnica št. 54 v So. Chicagu
veselico in ples v prid politične akcije SANSa. Vrši se v dvorani I. O S. na 101. cesti in Evving Ave. To bo po dolgem času prva prireditev te vrste v omenjenem južnem delu Chica-ga in je vredna obilnega poseta od strani občinstva Za ples bo sviral Gomilarjev trio.
Komaj tri tedne kasneje pa prireja v dvorani SNPJ Centralni odbor SANSovih podružnic v Chicagu podobno veselico in tudi ta prebitek je namenjen politični akciji. Cikažani bodo torej imeli veliko prilike za dobro zabavo, obenem pa bodo podprli politično akcijo SANSa in s svojim posetom nudili našim zavednim delavcem moralno podporo in vzpodbudo za na-daljno delovanje v prid Amerike in stare domovine.
Mirko C*- Kuhel, tajnik.
Jugoslovanski dan v Pilzen parku
Chicago, III. — V nedeljo 1 decembra se bo vršila v Pilzen parku proslava prve obletnice ustanovitve jugoslovanske federativne republike. Za glavnega govornika je povabljen jugoslovanski ambassador v VVashingtonu Sava Kosanovič.
Predsednik centralnega odbora za to slavnost je Geo. M. Opu-hič in tajnik pa Frank Zornjak Naslov slednjega je 5606 Natch-ez Ave.. Chicago 28, 111.
Pišite po novo knjigo "Slo-vensko-ameriška kuharica" v Proletarčevo knjigarno. Cena $5.00. Naročite si jo še danes.
Zamotanost vrtanje politike nase vlade ni iamstvo ia mir
(Nadaljevanje s i. strani.) , prestidžu je bila v Beli hiši stor-Ijena in VVallacev govor je bil razglašen po vsem svetu.
Očividno je, da jih je v demokratski stranki precej vplivnih osebnosti, ki ne vidijo radi, da bi nad Rusijo vihteli pest močne roke. Posebno ne, ker se sedanji spori med zapadnimi silami in Sovj. unijo vrše največ zaradi imperialističnih interesov britanskega cerstva, s katerim smo v zvezi.
Napori za militaristično zvezo med nami in Anglijo
Nobena skrivnost ni, da je ameriška vnanja politika že tako globoko spojena z angleško, da bi jo bilo od nje mogoče le s težavo ločiti. In spojena z njo ni šele sedaj, pač pa je le še trdnejša, kakor je bila v prvi svetovni vojni in potem v drugi.
V Moskvi označujejo to spojitev za "anglo-ameriški blok", ki je naperjen proti Sovj. uniji in cilj mu je nadvlada nad svetom.
Ko je Truman peljal meseca marca t. 1. VVinstona Churchilla v malo naselje Fulton, Mo., kjer mu je s svojo prisotnostjo pomagal dramatizirati apel za vojno zvezo Zed. držav z Veliko Britanijo proti "železnemu za-storu" ki se razteza od Stettina do Trsta so v Moskvi razumeli. za kaj gre, in razumeli so vsi tisti Američani, ki se zanimajo še za kaj drugega kakor za šport in vsakdanji kruh. Kajti Churchillov govor jim je bil dokaz, da je taka zveza tajno že osnovana in da se jo le še izpopolnu-je. Sicer ni javna in je ni na papirju. Ampak obstoja vzlic temu.
Poročevalec dnevnika Chicago Tribune, Chesly Manly v VVashingtonu, poroča v depeši z dne 15. septembra, da je angleški vrhovni poveljnik feldmar-šal Viscount Montgomery prišel zato na obisk v Ameriko, da se vojaški in mornarični vešča-
ki temboljše domenijo za koordiniranje ameriške i.-i britanske vojne sile v slučaju, da nastane i vojna s sovjetskim blokom.
Montgomery je bil zelo pom-pozno sprejet. Je gost načelnika •jmeriškega generalnega štaba generala Eisenhovverja. Bil je seveda tudi pri Trumanu, največ pa je na konferencah z visokimi ameriškimi armadnimi in mornaričnimi častniki. Slič-nih sestankov je bilo že precej tudi v Kanadi in v Londonu.
Ta kombinacija ima vojaške in mornarične baze po vsem svetu -tudi krog in krog Rusije, posebno na Atlantiku skozi do severnega tečaja, na Pacifiku, na Kitajskem, Jajjonskcm, v Koreji in v Sredozemlju.
Tak položaj Moskvi ne dcH veselja in je naravno, da je nervozna in da se tudi Sovj. unija oripravlja na vojno.
Ali je Trst le pretveza za napetost
Za en vzrok svoje politik j močne roke proti Rusiji navaja | naš državni tajnik Byrnes trža-i ško vprašanje. Motel je Primorje na vsak rtačin ohraniti za Italijo in se bi mu to tudi posrečilo. če bi sc po minuli vojni vrnila čaršija v Beograd s svojim Petrom na čelu. A vlado so prevzeli energični ljudje, ki vedo kaj hočejo in vedo, da to kar zahtevajo. spada po pravici njim.
To so skušali dokazati naši ir. angleški ter drugim delegacijam aglo-saškega bloka z dokumenti. s statistikami in z zdravo logiko.
Minuli teden je to storil tudi Molotov v 75 minut dolgem govoru. Predočeval je,, da ima Trst, ako se ga ne dodeli Jugoslaviji, bodočnost le, ako postane politično avtonomen, gospodarsko pa najtesneje povezan z Jugoslavijo. Navedel je v ta namen deset točk. Reporter j i ameriškega in drugega tiska so priznali. da so bili njegovi argumenti prepričevalni — ampak — ampak Trst nc sme priti v ekonomski in politični objem Jugoslavije.
V naši in angleški diplomaciji torej odločuje, kar sc tržaškega
f vprašanja tiče — ne logika, ne dobrobit mesta, ampak politika z imperialističnimi motivi tako-zvanega anglo-am^riskega bloka.
Ako bi se mogla mirovna konferenca v Parizu otresti teh hib ter sum ni čeri j in si začela iskreno zaupati, pa bi res dobili mir. Tako pa se govori čezda!je več o novi vojni in vedno manj o miru.
KOMENTARJI
(Korec s 1. atrnni.) /ni, ker so jim zgradili ceste, moderne stavbe, jezove, in pu-i stili veliko avtov ter drugih strojev — sploh bi na podlagi i toga morala Etiopija Italiji plačati vojno odškodnino., -^
Miltfiaii Lemin, ki komentira
dogodke v moskovskem radiu, jc svoji avdijenci dejal, da so umesavanja ameriške vlade v t evropske zadeve največja zapreka miru. Pojasnil je, da ni (proti ameriškemu sodelovanju v evropskih problemih, toda mora biti enakopravno z drugimi deželami. A namesto tega Zed. države podpirajo le reakcijo vsepovsod in to je. kar ovira razmah demokracije po svetu in zastavlja pot napredku. Torej znajo tudi v Moskvi dobro očitati, ne samo razni Kaltenborni.
Bolgarski kralj Simeon se je
po plebiscitu poslovil z dvora ter se preselil s svojo materjo, ki je hči italijanskega ekskra-lja. k tastu v Egipt. Vlada v Sofiji mu je dala za dvorno šaro $20.000 v tujih <dobrih > valutah. kar bo že za začetek. Pot^m pa si bo pomagal z ostalimi vlogami, ki mu jih je njegov pokojni oče gotovo preskrbel. Kajti mladi kralj in mati sta vzela j s sabo v Egipt tudi 15 služabnikov in služkinj, kar prilično stane V času njih nega odhoda so v Sofiji praznovali zmago republike in konec monarhije, ki je bila vedno le zlo za Bolgarijo.
Ignoranca je prekletstvo od I!o«;a. Znanje je perot, ki te ponese v nebea. — Shakespeare.
Vsa zgodovina je laž. Robert WalpoIe.
Sir
"Jaz Kupujem Blago Za Neko Čikaško Veletrgovino
. .in v sedanjih težavah dostavljanja blaga gotovo vidim ugodnost, da sem 'soseda' virom mojih notrebšCm. Za to gre zahvala ccntralni čikaški legi. kajti potrebščine prihajajo v mesto z vlaki, po cestah in 00 zraku iz vseh delov deiele, kakor tudi iz glavnih mest Errooe in Azije. Baš tukaj v naši lastni okolici je na stotine tovarn, ki zalagajo noše trgovine, in vsaka trvrmca splošnih izdelkov deiele ima svojega zastopnika na čikaškem tržišču. Cikaianke. kakor tudi žene iz bližnjih držav, ki kupujejo v tej okolici, imajo izredno leno priliko nakupovanja v tem 'velikem centralnem tržišču . Mi Cikažani dobimo pravo vrednost za naš denar, in rt pač veste, kaj to pomeni za ženske! Poleg tega RADA živim v Chicagu tudi zato, ker mi nudi kulturne prilike živahnega mesta in domače sosedstvo, ki jc često last le majhnih mest."
^pa kupovalka* za veletrgovino je ena izmed mnogih ljudi, ki oskrbujejo blago za pet milijonov ljudi, ki kupujejo v Chicagu in sever- \ nem lllinoisu. V 58 glavnih veletrgovinah v mestu se strži za 372 milijonov dolarjev letno, in samo osem trgovin na State Streetu je leta 1945 stržilo za približno 229 milijonov dolarjev. Poleg tega velikega in popolnega nakupovalnega središča je več kot 75 bližnjih naselbin, vsaka teh s svojim lastnim tržiščem v svojih mejah.
Skupni dohodek ljudi v Chicagu in severnem delu Illinoisa dosega milijarde dolarjev. Ta dohodek se odraža v trgovanju na drobno v vsoti $3,580,000,000, kar predstavlja drugo največje tržišče na drobno na svetu. Tukaj so tudi tri največje trgovine na svetu, ki pošiljajo blago po pošti, in največja od teh strži za milijardo dolarjev letno.
•Ime na zahtevo.
Ah*ow rfs ^/MTMMf,,«
**murtn mr/*r
Ta družba je tudi potreben del Chicaga in ima veliko zaupanje v bodočnost Chicaga. Geslo tega oglasa Je slifno enemu izmed serij ogla-sov, ki so priobčeni v revijah in časopisih po vsej deželi. Vsebuje dejstva, ki vam kot prebivalec Chi-caga morajo hiti znana o vašem mestu.
C0MM0NWEALTH EDISON COMPANT
TERRITORIAL INFORMATION PE PART MENT
140 Sto«* D^trUrm	), lllmtv-Pbn, KASJ+t, 1617
A Vugoslav Weekly Devoted to tha
Interest of t h« Work«r» •
OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. and Its Educational Buroau
PROLETAREC
KDUCATION
ORGANIZATION C O-O P I R A T I V 1
COMMON WIAITH
NO. 2033.
P«blUk«l w—k\r •» 2301 5«. L.wnd.U A«.
CHICAGO, ILL. September 18, 1946.
VOL XXXXL
FRENCH SOCIALISTS REFUSE TO TURN TO THE RIGHT
The importance of the Socialist Party congress that ended on Sep tember 1, in Pariš, reaches beyond the area of internal party disputes into the entire domain of French polities. To begin with, the congress •.vili have an immediate effect on the nevv Constitution which in its present form depended upon the combined support of Socialists and Ivfouvement Rcpublicain Populaire (M. R. P.) to counterbalance tlu nore and moiv belligerent opposition of the Communists in the Assem bly. It will also destroy some of the hopes entertained in moderate eircles that the next elections might bring about a government of Socialists and M. R. P. representatives with some additions from thc Radical-Socialists and other minor groups, but leaving the Communist; outside. If one thing has clearly emerged from the congress. in thi »nidst of aH kinds of reciprocal eoncessions to avoid a split in thc party, it has been the uneompromising vvill of the majority to ruli out any flirtation vvith the party of M. Bidault. The M. R. P. vvas tht main target of the delegates from the provinees vvhere the traditional anti-eleriealism of the French masaes had been aroused by the cre-ation of a Cabinet under Catholic leadership. VVith his experienee of so many years in the labor movement, Leon Jouhaux had alread> vvarned thj Socialist leaders not to allow themselves to appear as "thc ellies of the priests." Since the elections this feeling. strongly ex-pressed at the Montrouge meeting in May, has swept evcry regional and local pre-eongress gathering. It is not any personal objeetion to Bidault, whom everybody likes; it is fear of the Vatican smuggling itself, against ali logic, into the France of the Liberation. From the point of vievv of personalities, there is not one among the nevv members of the National Executive Committee vvho can compare vvith thc dv»-feated leaders. Neither the young though successful Minister of Agri-culture, Pierre Tanguy-Prigent, nor Guy Mollet, in spite of his ex cellent record in the Resistance, has the authority of a Leon Blum or a Vincent Auriol, but they have become the voice of the Socialist youth and tho Socialist vvorkers vvho, vvhile favoring collaboration vvith the Communists for limited ends, demand party independencc and leadership—leadership in direeting France tovvard socialism and cheeking the incrcasing aggression of the reactionary forces.
—The Nation.
Or LABOR
1756 -TUB VVEAVFRS' GUILV OF FLAND6RS
STRUCK AGAINST -THE £M PLOVB RS' CuTflMG OF	ANO WOJ.
©RGANirED LABoR lisi 1U€ uQ. RČACMBO Its GREATEar efa&sfSTU iM OAMWH£AJ 14,500,000 EAPtCfcD OnOCR OouezTiVt BARGAitf-iwc OoNTftACTS.
Cr?HB FIRST PRIVATE CoRPORATlON »N "the U.fc. kavk REPRESENTATIVES OF BOTU AFL Asi D CIO oN ITS Board OF DiREOToPS iS THE DYMAXlOM DWELL ING S. iMC, MAA/UFACTUR^G TWE PRE-FABRlCATED DY-MA*lOH HOU8e,
Quit Hiding
■tf^tS ONlOH IA0TL flOTOHlst "ftUS
voo iuat mat yoo eoy &
UAJlON MAPE - rr ASSUR£S yfcU OF 'BEST v^LU^fcR Vouft^
/APNEY/


'Ctl
"If the Consumers Cooperative movement is as good as you think it is, you should quit hiding its light under a bushel." said Rovvland Burnstan to a group of regional and national co-op employees recently.
This is the kind of eritical appraisal vve ali need often. And it s especially vvell-taken in these uncertain days vvhen the consumers inain thought is ' government priče control or bust "
Cooperators knovv that the only effective and enduring priče control measure is "buy co-op. join co-op, ovvn co-op " But hovv about the rest of the folks vvho vvant to get out from under rising prices— and establish a stable economy of the American people vvho have never heard of co-ops.
Now's the time to remove the bushel and let the light of voluntar> cooperation shine clear and far.—Cooperative Builder.
Sounds Like Fascism, Doesnt It?
"We are rapidly going to hell in a handbasket. The great United States of America, mightiest nation the vvorld has evelr seen. simultane-ous vvinner of tvvo eolossal vvars in Europe and Asia. is tottering tovvard a eollapse. It is staggering dovvnvvard in complete stagnation, prost ration and paralysis."
Who said that? Some "crackpot" on a soapbox? No; that comes to us from the "Committee for Constitutional Government. Inc " Its high priest is Frank Gannett, multi-millionaire nevvspaper publisher. Its treasurer is Sumner Gerard, also a millionaire. Its chief "mouth-piece" is a former Democratic Congressman from Indiana named Petten-glll. and it? "m*ster brain" is a gentleman vvho vvas «ent to prison during the first VVorld War on the ground that he vvas the paid agent of the German kaiser.
The way to save America, according to this precious outfit. vvhich apparently is collecting immense sums from the gullible rich, is to destroy trade unionism. You vvill remember Hitler and Mussolini took the same position.—Labor.
HIST0RY MADE AT TVVO HAR80RS
An important milestonc for Cooperation in America vvas posted at Tvvo Harbors, Minn., when delegates of co-op health care plans voted tO" establish thc Cooperative Health Federation of America.
Until novv, the national movement has concentraied more on consumers' goods and farm supplies, particularlv petroleum, and vvherever co-op health care plans have sprung up, they've developed <pontane;>usly as expressions of the bitter need of the people. There's been no central organization to coordinate experience» and to offer aid and advice. As a rt-sult, each group has groped its ovvn vvav, making the same errors over and over again, and thus losing valuable» time, and stunting its ovvn grovivth.
Health care. like every other consumer need, is a natural for thc democratic eooptrative movement. Buying,your beanj and pork ehops cooperatively is vital, but if you lack adequate preventive medical care, you vvon t need pork ehops for very long.
Is our present fee system of medical cart adequate? The stand-patter medies think so. But. then, the standpattem are always short-sighted, alwa>* masterful at rationalization. They are like the Bour-bens. vvho fought ali change so'much that their nation ended up in thc throcs of a destruetive revolution and they themselves rode the tumbril to the guillotine. The rumbling thunder of diseontent vvith the fee system of medicino is in thc air—if it weren't so, America wouldn't iend its ear to thc advocate of state medicine, vvhich. in this ease. representj that total revolution that the medical Bourbons are inviting through th#»ir obstinacy.
Change is in the air for Ameriea's medical care, and vvhether that change be tovvard bottom-up demoeracy or tovvard top-dovvn stateism depends on the people s, and the doctors' vvillingness to push organizations such as the one set up at Tvvo Harbors.—The Cooperative Builder.
NO-VVf VVILL NOT BECOME A "HAVE NOT NATION" IF VVE DONT VVANT TO
By RAYMOND HOFSES, Editor, Reading Labor Advocate
One can not be quite sure about the stories appearing in our nevvspapers from time to time, telling us that this nation vvill soon be a have-not nation in respect to many things that are essential to the Ameriean standard of living. Some of the scare stuff may be just plain hokum, but some is clearly true and understandably alarming.
Anyway, here is the condition that government sources vvhich should be reliable teli us exist. Listing »tulv a fevv of our esjen-tials:
The nation's supply of vana-dium is likely to be exhausted in seven years; tungstan, four years; tin, less than a year; lead, less than 12 years—etc., etc. In addition, vve have been vvarned that America can't "oil another vvar" and that the famous Messabi Range of high grade iron ore is nearing exhaustion. Also that our lumber resources have been used up much faster than they were replaeed.
Even this sketchy pieture of hovv our nation stands in economic indispensibles should serve as an explanation of why our diplomata are so interested in vvho is going to control the resources that are to be found in Middle East and other parts of the vvorld.
For capitalism is a class economy and altogether individualistic in its objeetives. That is to say that it operates to serve the purposes of the individuals vvho ovvn the na- J tion and not to preserve the nation as a vvhole or to promote its ultimate vvelfare.
A.F.L.C. /. O. P. A. C.
That conglomeration of letters means American Federation of Labor, Congress of Industrial Organizations and Political Action Com-mfttee.
CIO started the PAC several ycars ago. AFL held completely aloof, oven vvent so far asJ to oppose candidates for office supported by CIO
IF—and that is a big IF—PAC of AFL and CIO can agree on candidates, they are as good as elected. If they take opposite sides merely to be imid" at each other, than labor itself is the loser.
VVondcr vvhen AFL and CIO vvill. vvake up to their mutual res-ponsibilities to the vvorking voter?— Thc Progressive Miner.
IN THE WIND
From THE NATION
VVhat? No discount? Bread and Butter, Consumers Union's weekly, reprints the follovving letter to a Congressman from an irate citizen in Melrose, Mass., vvho had been comparing his June and July food bills: "Congressman Angier L. Goodvvin, Debtor, House Office Bldg., VVashington, D. C. For the money you have picked from my pocket by your votes to sabotage priče control as a ventriloquist dummy for the National Association of Manufavturers, balance due, July 1-20—$18 07. Please remit promptly. (Signed) A long suffering vietim of Congressional mis-
representation."
• • «
Bedfellovvs Hali: The Nevv Leader, vvhich calls itself "Ameri^a's Leading Liberal-Labor Weekly,M is featuring the European correspondence of VVilliam Henry Cham-berlin. So is America's leading conservative-capitalist daily — the
VVall Street Journal.
• • •
Long arm of the lavv! A Nevv York Sun story about a police officer's malfeasance reads: "He vvas found five blocks off post, in uniform, vvhen he should have been on duty, vvith his arms around a vvoman s neek. Tvvo vvomen, vvho remonstrated vvith him, said that he vvaved his nightstiek at them and said, 'Get along or I'll arrest you for interfering vvith an officer
in the performance of his duty.' " • • •
VVhat priče vision! Philip W Pillsbury, president of the Pills-bury Mills, makes this comment in his firm's annual report: "For Ameriean agriculture, vve should already have planned—and should be planning novv—vvhat to do vvith the coming grain surplus." An ad-mirable thought; perhaps something should be done, instead of
letting the grain rot.
• • •
Insurance for a best seller. The Nevv York Times comments: "VVith aH the books p o u r i n g off the presses nowadays, a person vvhose time is not aH his ovvn vvould cer-tainly miss out on some of the most absorbing ones, if it weren't for the anti-vice societies. The deuce of it is that other people also read the anti-vice nevvs, and before a busy man can find time to get to thc book store, there isn't a copy left."
MAKING PLENTY SEEM DIFFICULT
VVhen vve read the ponderous articles of some of capitalism s columnists and ponder the charts and graphs of economists we sometimes suspect that a conspiracy has been formed against the thinking
ipparatus of the American people.	„ 4
It seems to be the purpose of our "wUe" men and nhinkers to make the common citizen believe that there is a great and somevvhat mysterious difficulty that obstructs the enjoyment of ali the things
ihat vvorkers need.
VVe challenge any such suggestion. It is not hard for vvorkers to produce the things they need. There is no mystery connected vvith the
satislaction of human desires.
Take housing as an example There are plenty of people to produce the ravv materials vvhich go into houses There is an abundanee o/ human beings vvho can or could be taught to build Why, then, is it that there isn't an all-out drive to fill this most reasonable of demands?
The ansvver is that the people vvho rule our economy and our nation aren t interested in building houses. VVhat they are interested in is making profits. And vvhile it vvould be a simple and easy matter to construet homes for people to live in, it is not so easy for the collapsing capitalist economy to do the Job ln a manner vvhich vvould be profitable to the fevv people vvho control materials and hire labor.
Thir nation vvas able to produce abundanee for vvar because the vvinning of the vvar vvas of such importance that the way vvas cleared for profits by government action. VVe say that the way could be cleared for building and producing by government action if profits for the fevv vvere not the first consideration and if the purpose sought vvas the vvelfare of human beings.
People stand in their ovvn way vvhen they continue to tolerate the profit economy. They are playing the other fellow's game and concerned about matters vvhich should not concern them at ali vvhen they accept the proposition that they must vvait for the things they need until private business is able to find some way to supply them.
Here in these United States there stili is plenty of everythlng The only reason the people don't have plenty Is because th«y don't ovvn the nation's resources.
Frankly, vve sometimes vvonder what's loose in the skulls of Americans VVhat is it that makes veterans. vvho defied Hitler's legions to vvin a vvar, novv meekly permit a fevv puny ovvners, vvith nothing more dangerous in their hands than stock certificates, to teli them thev can t enjoy the riches of the nation they saved?
It vvould be a simple matter to have a full life in this country. Ali the people vvould have to do vvould be to make things and use them. The only reason they can t do that is because they stili recognize the right of the fevv to ovvn the nation and exploit the many vvho ovvn nothing—Reading Labor Advocate.
Double Standard on Emperor s
Henry Pu Yi, former puppet emperor of Manchukuo, is a tragic-comic figure in his vvar erimes trial at Tokyo. But he vvas a tragic-comic emperor, ali along. He did vvhat the Japanes$ vvar lords told him, and got pomp and pay in return.
We're not much interested in vvhat happens to the ridiculous little man novv. Obviously he deserves eonvietion, but if the punish-ment is to fit the erime it need not be too severe, beyond the disgrace he alnady has. VVhat really Interests us is the contrast betvveen Pu Yi, on trial under the Allies, and the Emperor of Japan. protected and held in povver by the Allied (i.e., American) occupying authorities. He, too, vvas, personally, a vveak tool of the Japanese vvar lords, but he served them immensely more powerfully against America, China and the United Nations than Pu Yi evev dreamed of doing. VVe vvould recommend eonvietion of vvar guilt and then clemency for the Mikado vvere he on trial. He need not lose his head But the least he ought to lose is his throne. Instead, i!*e occupying tegime is saving it for him.—The Chicago Sun.
LIKE THROVVING AWAY $20 GOLD PIECES
The Veterans' Administration is authority for the statement that 10,000,000 veterans have refused Uncle Sam'j urgent plea that they renevv their government insurance. This is most unfortunate.
A government insurance policy! is the cheapest and best in the vvorld. It is literally "vvorth its vveight in gold."
The day vvill come vvhen every veteran vvill realize that, but for many of them it vvill then be too late.—Labor.
Hovvever, it vvould be vvell for Americans to turn the situation around and look at it from an angle that is seldom explained by the economists of capitalism.
Why is it that vve have been so profligate in the use of irre-placeable necessities in the past?
The ansvver is that, in an econ-omy that has sale and private profit as its objeetive, the purpose of human activity is not primar-lly to get real vvealth, but to get rld of it.
BALINA TOURNAMENT
CHICAGO—VVe are inviting the members of the Slovene Center Social club and their friends to par-ticipate in our balina toumament Sunday, Sept. 22, at the Center, 2301 S. Lavvndale ave. Many members from VVaukegan are planning to attend, and also invite other cities vvho are interested. The en-try fee is $1.50 for three person team. There vvill be separate divisions for men and vvomen. The ex-act number of entries vvill deter-mine the starting time.
Ali those interested turn in your names vvith entry fees to the Balina Committee, 2301 S. Lavvndale ave., Chicago 23, 111. No entry blanks have been prepared, aH the information vve vvant is the names of the three team members, name of organization they vvill represent (if any) and entry fee. Entries vvill close on VVed., Sept. 18, thereby giving the committee sufficient time to prepare the schedule and notlfy the participants as to their approximate starting time.
The Center Club vvill also donate money so that a substantial amount vvill be available for prizes. For more information contact any member of the committee or vvrite to the Center. Members of thc committee are Louis Zorko, Ed Hudale and Frank Groser. Re-freshments and sandvviches vvill be available for aH.
For the Balina Committee,
FRANK GROSER
TURN DOVVN SALES TAX, MR. PRESIDENT
Povverful interests in the District of Columbia, including the grcat property ovvners and the "royal families," vvhich control the daily press, arc urging President Truman to assist in imposing a sales tax on the people of the Na-tion's Capital.
In the main, this vvould be a tax on the stomachs of the poor. VVe are sure the President knovvs that. In addition, there are plenty of other sources of revenue vvithin easy reaeh.
Taxes in VVashington are lovver than in any other city in the coun-try, or in the vvorld, for that matter. Naturally, the great pro-perty ovvners vvish to continue that system, and among the largest of these property ovvners are the pub-lishers of the profitable VVashington nevvspapers.
These greedy interests have en-listed the support of gentlemen vvho are supposed to be "close to the VVhite House," and they are boasting that these emissaries have succeeded In convinclng the President. Wo can t believe it, but. nevertheless, vve Indulge in this vvord of vvarning.
JUST SO IT S MEAT
Chicago.—Anywny, It vvas meat. That s vvhat a long line of vvomen vvaiting to buy hamburger at a local bute^er shop protested vvhen police put in an appearance, stop ped the sale and arrested the pro-prietor for palming off horse meat.
SYNTETIC VS. NATURAL RUBBER
Put this dovvn in your notc-book: There is a fierce fight on betvveen the producers of natural rubber and the makers of the syn-thetie product. The British and Dutch governmeriTs are backing the natural rubber boys. They vvould strangle the synthetic rubin r industry if they could get away vvith it.
They'll get a lot of help from some of the big Amcrican bankers, and in return, may permit them to get in on the juicy profits of the natural rubber industry.
It is encouraging to find that the synthetic rubber makers are confi-dent they can hold their ovvn. "Ali vve need Is an even break." they .<ay. "But the danger is vve vvill be stabbed in the back by our ovvn government, especially by that crovvd in the State Department.— Labor.
MANNA FROM HEAVEN
Oakland, Calif, — To illustrate the d a n g e r s of uncontrolled prices. the Alameda County Emer-genc.v Committee to Combat Inflation rhovvered from a plane 100,-000 million-dollar bills, "currency" of "The Disunited State of Inflation" and redeemable on demand in old bottle tops—good only ln payfrent for illegal debts and campaign promises."
Portrait on the bills vvas that of a melancholy goat. •
NOT GUILTY
Traveler—Your son just threvv a stone at me.
Irishman—Did he hit you? Traveler—No.
Irishman—VVell, then, he wasn't
my boy.
And Stili Go On
By MAX PRESS
To be maimed, broken, blind and stili go on, Rising vvith each bleak davvn to meet the day;
To be bound and noosed and avvalt the hour, Silent, vvhile minutes wear the brain away.
r
To drink to the last acid drop of grief,
Too strong to die though one has drained the cup;
To walk vvith a pounding heart to the vvall, And to look at the guns and stili stand up.
To bear the black vvound vvith a ribald jest, Cursing vvithout tears the throb and the pain;
To rise from blood and dust vvher« loved ones lle, And yet to stumble on and on again.
To vvateh vvith stole calm the last, wan sun As it sinks lrrevocably in the VVest;
To endure ali these things and yet not break— Such the heart that beats ln the human breast.
Foreign-Policy Makers
The action of the International Longshoremen's Association in re-fusing to load UNRRA supplies destined for Yugoslavia, as a protest against the shooting dovvn of United States fliers last month, sets a precedent vvith dangerous impli-cations. In effect, President Joseph Ryan and his longshoremen have taken it into their ovvn hands to decide vvhat our foreign policy shall be. They have arrogates to themselves the right to overrule the State Department and an international relief agency; vve are making the largest contribution to UNRRA. of course, but it is nevertheless an international body.
The matter is not a question of vvhether vve should or should not continue to send supplies through UNRRA to Belgrade. It is vvhether a single group of unofficial persons in this country has the right to decide vvhat action this country shall take in its relations vvith another country, The fact that many vvill applaud this action vvithout thinking does not make it right. Certainly it is, not in the democratic tradition. Mr. Ryan and the longshoremen are not elected representatives of the people. They do not speak for the country. They are using the economic vveapon of the strike—vvhich is vvhat their action amounts to—for international political purposes.
The ILA is in considerable part antl-Comunist. This factor prob-abl.v played a part ln the decision, as vvell as righteous anger against the killing of American fliers. But hovv vvould the same men vvho are taking direct action in this instance like it if another group of longshoremen, vvhose sympath!es lay vvith the Communists and not against them should decide that the United States should puli its troops out of Korea and the Marine« out of China and should re-fuse to handle any supplies for our men there, as an implementa-tion of that decision? Should such an action be taken, it vvould be argued logically that those estab-lishing that embargo vvere only follovving the precedent that has been set by the ILA.
H vvill be a bad day for ali of us
vvhen vve allovv our foreign relations to be direeted by longshoremen, or any other group, instead of by responsible Government authorities —The Nevv York Times, September 10.
BABSON'S CURIOUS PROPHECY
Roger W. Babson is a queer old bird. He makes a handsome income by vvriting a "column" for the nevvspapers and giving gullible citizens "tips" on the stock market. Of course, if Roger could accur-ately forecast the course of the stock market, he vvould soon become one of the richest men in America.
Hovvever, that is not the point of this story. Roger is spending the summer at Gloucester, Mass.— "the world's largest fishing port." He reports that there has recently been a radical "break" in the vvholesale priče of fish. He says the same thing happened In 1920, after the first VVorld VVar, and that the drop in fish vvas follovved by a drop in other commodities.
If fish is again to be a leoder, then cattle and cotton wlll tumble vvithin a year, vvhile shoes and tex-tiles vvill tumble vvithin tvvo years, says Roger —Labor.
GREEK KING WINS
The elections in Greece vvere part of the povver struggle betvveen Russia and the west, vvith Great Britain dealing the cards in this particular session. The British Labor government, follovving the traditional policy of continulty— doing just vvhat its predeceasors had planned to do—«imply dealt the Greeks a king. The Greeks actually had about aa much to say about it as did the people in Lithuanla and Poland about vvhat was to happen to tham In this colosaal game of povver polities, the righU of small nations Is a eolossal farce.—Industrial VVorker.
PRIČE GAUGING CHARGED
Furniture manufacturers com-plaln they are being gouged on the prlce of Philipplne rsttan. A chalr made ta>m*the product they say vvould cost from $100 to $l»o! against a prevvar cost of $lfi to $20