Štev. 26. (Tek. račun s pošto. C. C. con la Posta) V Trstu, petek 24. junija 1927.
Leto V.
Izhaja vsak potak dopoldne. Izdaja konsoroij Malega lista. Naslov: Mali list, Trieste, ca-sella centro 37. — Urad : via Imbriani 9-111.
Odgovorni urednik : dr. L. BERCE.
POSAMEZNA ŠTEV. 30 STOTINK. NAKOčNlNA za colo loto 10 L., pol leta G L., Setrt lota3 L. - IZVEN ITAI.UE celo leto L., pol leta IH L., čotrt leta G h.
MALI
TEDNIK ZA NOVICE IN PO
Tiieste - C. Co
| -
\LI UST»
'l-MSKO KNJIŽ>1CA i' m uJUBl
L K
tatni leta)
50°/0
r vuta.
tink vsaka beseda v na*
 	—	—4o stotink beseda; z
^T.tiaiTtUKAMI 60 st. beseda. Pri sialnem oglašanju primeren popust.
Mali koledar.
Petek, 24.:	Presv.	Srce	Jez.;
Janez Krstnik. — Sobota, 25.: Viljem; Henrik. — Nejielja, 26.: Janez in Pavel. — Ponedeljek, 27.: Hema; Ladislav. — Torek, 28.:	Irenej; Leon. —
Sreda, 29.: apostola Peter in Pavel. — Četrtek, 30. junija: Spomin sv. Pavla. — Petek, 1. julija: Presv. Rešnja kri; Teo-bald. — Sobota, 2.: Mar. obiskovanje.
MALE NOVICE.
Tudi Trat dobi podeStata.
Dozdaj smo imeli v Trstu le občinske komisarje, nastavljene od prefekture. Odkar so vpeljani podeštatje, pride sedaj prvič pravi naslovni podeštat v naše mesto. Imenovan je general Jurij Nobili, komendator in generallajtnant fašistov-ske milicije. Nobili je rojen v 1'irencah 1. 1863., ima torej 64 let. Po poklicu je top ni carski general-brigadir in se je udeleževal raznih vojnih nastopov zlasti pa zadnje velike vojne proti Avstriji.
Sami atentati.
Koj po umoru poslanika Vojkova v Varšavi izvršili so nasprotniki boljše-viške vlade drug atentat v Leningradu (Petrogradu). Ko je neki odbor komunistične stranke imel sejo, sta prišla noter dva neznanca in vrgla bombo. Ranjenih je bilo 26 oseb. Na zasledovalce sta streljala z revolverji in tako ušla. Istočasno je bil v Minsku ubit policijski načelnik s svojim pribočnikom ravno ko je hotel aretirati nekega sumljivega Poljaka. Tisti Poljak je potem pobegnil.
Preganjanj a katoličanov v Mehiki.
V Rim so prispela nedavno sledeča najnovejša sporočila: v mestu Tabuca je bil mlad katoličan na križ pribit in na križu ustreljen. V Gvadalajari so nekega duhovnika s petrolejem oblili in živega zažgali. V mestu Mehiki je bilo zaprtih 17 duhovnikov. Te so gnali na pokopališče, jih postrelili in zakopali, nekatere še predno so izdihnili. Enemu krvniku se je od groze pamet zmešala, ko je pri tem sodeloval.
Popoln Bolučnl mrk.
Na dan sv. Petra, 29. t. m., bo solnce mrknilo. Mrk se začne ob 5. zjutraj in bo najjačji ob 6.20. Pri nas bo mrk samo delen, a v severnih krajih popoln. V tiste kraje so se podale trume znanstvenikov, da bodo opazovali solucno «koro-no» (žar, ki se vidi okrog temne ploskve, ko je mrk popoln).
Luoetti.
Dne 11. junija je posebno sodišče izreklo svojo obsodbo nad Gino Lucettijem, ki je lani 11. septembra vrgel bombo proti Mussolinijevemu avtomobilu. Obsojen je bil na 30 tet težke ječe, njegova tovariša anarhista Sorio na 20 in Vatteroni na 1« let mesecev ječe. Vsi izgube tudi državljanske pravice.
Sovraštvo je hudičevo.
V Leobnu na Štajerskem se je zgodil pač redek slučaj. Star penzijonist je moral odstopiti neko službico drugemu, ki je imel vojaški certifikat, torej prednost. Od tedaj ga je sovražil. Ko je ta umrl, je priSel v hišo in ga na mrtvaškem odru oklofutal. Zadeva je prišla pred sodišče, ki je nespravljivega nasprotnika obsodilo na 14 dni zapora. Mož je gotovo velik «dohtar», pa je mislil, da za klofute, pri-Soljene mrtvim, ni paragrafa. Pa se je paragraf našel in prav je.
Prvi bodo zadnji.
Roljševiška stranka v Rusiji jc imela nedavno neko sejo, na kateri sta bila iz stranke izključena Trocki in Zinovjev. V stranki bodo ostali nazadnje samo še Luka Rrus, Janez Popit in Jur s Kamna.
Kdor z mečem dela, z mečem pogine.
S5&odbe rusltega diplomata.
Umor Vojkova, ruskega poslanika v Varšavi, je razburil Rusijo in Poljsko do skrajnosti, a vzbudil je tudi drugod nenavadno zanimanje. Listi so zdaj objavili tudi zgodbe iz preteklosti Vojkova (ali Volkova, kar je baje pravilno).
Vojkov je priSel v Rusijo skupaj z Ljeninom iz Ženeve leta 1917. Po bolj-kevikkem prevratu je postal komisar za prehrano na Uralu in sicer v Jekaterinburgu. Tu je bil soudeležen na zverinskem umoru carske rodbine. Nakazal je kol «komisar prehrane» 175 kg žveplene kisline in 300 I bencina, s katerimi so polili trupla umorjenih članov carske rodbine in jih potem sežgali ter zakopali v nekem gozdu pri Jekaterinburgu. To nakazilo se je slučajno ohranilo in je priloženo znanemu poročilu sodnika Sokolova, ki je pod Kolčakovo vlado to
zadevo proučeval in preiskoval. Vojkov je takrat v gledališču damski družbi na vprašanje o usodi carske rodovine izjavil-. aSvet nikoli ne bo izvedel, kaj smo z njimi storili». Pozneje je bil Vojkov kakor vsi ostali udeleženci tega umora, odlikovan s premestitvijo v Moskvo. Ker je znal dobro francosko in nemško, je prišel v zunanji komisarijat, odkoder jc bil naznačen v Varšavo. Tu ni imel prijetnega stališča in njegove žene niso vabili v nobeno družbo ali na diplomatski ples. Vojkov je bil jako zgovoren, velik veseljak in prijatelj razkošnega življenja ter strasten avtomobilist. Radi udeležbe pri umoru carjeve rodbine so ga monarhisti strastno sovražili. Bil je izmed udeležencev tega umora edini, ki je dobil nameščenje v inozemstvu.
Deško semenišče v Kopru.
Blagoslov novega poslopja.
V	starodavnem Kopru je bil že dolgo let.konvikt ali zavod za mladeniče, ki so obiskovali javno gimnazijo. Konvikt je bil last poreško-puljske škofije; njega namen je bil, da bi se dečki pripravljali na vstop v duhovsko semenišče in se posvetili duhovskemu poklicu, ko bi dovršili gimnazijo. V zavodu so bili tudi gojenci tržaške škofije.
Po vojni se je v zavodu osnovala lastna notranja gimnazija, tako da imajo gojenci v hiši ne samo stanovanje in hrano, ampak tudi šolo. Nižjih pet razredov se po italijanskem običaju zove «gimnazija», višji trije pa «licej».
Letos je bilo v zavodu vsega skupaj 108 dijakov iz tržaške in poreške škofije. Od teh 108 je 30 Hrvatov in Slovencev. Najvišji razred je bil letos 7. (2. licej), s prihodnjim letom bo zavod popoln.
Stavba, v kateri se je dozdaj nahajal konvikt, ni mogla več zadostovati vsem zahtevam in škofje so pravočasno skrbeli za povečanje. Ker sami niso imeli zadostnih sredstev, so se obrnili na sv. Očeta. Sv. Stolica je celotni zavod prevzela v svojo last in darovala 300 tisoč lir za zgradbo novih prostorov.
Letos je bila zgradba dokončana in dne 20. junija vršila se je velika slovesnost v Kopru. Prisostvovali so trije škofje: mons. Fogar, tržasko-koprski škof — mons. Pederzolli, poreško-puljski škof
- in mons. Bartolomasi, sedaj škof v Pinerolu, svoj čas v Trstu. Navzoči so bili tudi svetni dostojanstveniki in veliko duhovščine.
Novemu zavodu želimo božjega blagoslova, da bi prospeval in vzgajal nove duhovniške generacije v duhu evangelija, brez političnih tendenc le v slavo Jezusa Krisluša, v poveličanje vesoljne Cerkve, v blagor neumrjočih duš, na razcvit krščanske civilizacije.
Trhle veje In gniloba debla.
Naš narod po večini mnogo bere in dobro bere. Skoro v vsaki hiši dobiš dober časopis, v vsaki družini malo knjižnico.
A še jih je med nami nekaj, ki jim je naše domače časopisje deveta briga in knjige naših domačih književnih podjetij španska vas. To so trhle veje na narodnem deblu!
Naravnost gniloba debla pa so tisti naši ljudje, ki potrosijo desetake za »mazane framasonske ilustracije in brošure, — raje ko da bi s par lirami naročili domač časopis ali pristopili kot člani v domačo književno družbo n. pr. Goriško Mohorjevo družbo!
Krepka starost.
Na Savi pri Litiji biva gospa Elizabeta Vilkove. Rojena 1. junija 1827. je letos praznovala stoletnico. Vsak dan gre v cerkev — brez palice, bere droben tisk in tudi sliši dobro. Ta ima res železno zdravje.
Pa je le profesor.
Kdo se ne spomni na moža, ki je zgubi! spomin ter biva v turinski umobolnici’? Žena na vojski zgubljenega profesorja Canella ga spoznava za svojega moža, policija pa bi rada v ti osebi imela v rokah črkostavca Brunerija, kateri ima več neplačanih računov i policijo. Komendator Fran Canella, glavar Canellove družine, se je obrnil na državnega pravnika, naj z energičnim nastopom naredi konec te zmešnjave. Vse kaže, da jc umo-bolni mož res profesor Julij Canella in da bo družina rešena mučne negotovosti. Brunerija pa bo treba še loviti.
ZANIMIVOSTI.
Koneo slavnega samostana.
Pečorskega samstana pri Kijevu, zibelke ruskega krščanstva ni več. Ukrajinska vlada je proglasila vsa cerkvena poslopja in podzemljske jame, kjer so živeli in počivajo nešteti svetniki, za muzej. Nameščeni bodo tukaj: muzej za verske starine, restavracijska delavnica za raziskavanje ruskih ikon, muzej starinskega denarja, muzej ukrajinske ljudske umetnosti, revolucijski arhiv, nekdanja samostanska in metropolitova knjižnica itd. Nekdanja poslopja za menihe in romarje bodo služila za tiskarno in pomožne delavnice. Obstojala bo tudi šola za podivjane otroke. Vse ((nezaposlene osebe«, to je ostanki nekdanjih samostanskih bratov bodo izgnani s 1. junijem t. 1. Znanstvene zbirke se bodo preselile pozneje. Zato hitijo že zdaj zasesti romarska zavetišča delavci iz Kijeva, katerim ne gradi vlada novih stanovanj.
Polna cerkev.
Dva protestantovska pastorja sta se razgovarjala. «Moja cerkev je vsako nedeljo bolj prazna«, je rekol prvi. »Moja je pa vsako nedeljo bolj polna«, je dejal drugi. «Kako je vendar to‘?»	— «Sem
nadzornik jetnišnice«.
MIHEC
JAKEC
i Pijte kakao De Jong’s!i
:
MIHEC: Na nebesu se znamenja vrste, utrinki, solnčni mrk, kometi.
V	davnini so se bali Jih ljudje, od čudenja hoteli skoprneti.
JAKEC : Mi prosvetljenci nove dobe te
nebesnih znamenj nič se ne bojimo, navajeni smo že na vse gorje in če ga ni, ga sami povzročimo.
Največji in najmanjši list na svetu.
Največji list v Evropi po nakladi je angleški «Daily Mail». Proda dnevno čez dva milijona primerov. Vsaka številka šteje 24 strani drobnega tiska poleg ilu-strovane priloge. Ameriški ((NeNvjmrk Herald« natisne dnevno po 48 strani. Zato pa zaslužijo pozornost tudi nasprotni rekordi. Najmanjši list na svetu je ((Journal for my Father«. Postavi in natisne se dnevno v enem izvodu (tudi ob praznikih) na pisemskem papirju v domači tiskarni gospe Aliče Dance, hčere starega arhitekta Dancea v Johanesburgu v Južni Afriki. Gospod arhitekt šteje devet križev, ohranil pa je jasno pamet in vid, čeprav zna čitati le bolj debele črke. Njegova edina hči, ki je tudi že preko 60 let stara, skrbi za očetovo razvedrilo. Noče pa, da bi imel njen oče mračne misli. Zato tiska poseben dnevnik zanj, v katerem izpušča vse umore, zločine, politične prevrate in natisne te dobre vesti. Na ta načir misli stari gospod Dance, da je življenje na svetu vedno lepše. Hvaležen je Bogu, da se je vse izpremenilo v sedanjih časih na boljše. Mar ni vredno natisniti iz tega vzroka edini primer tega najmanjšega dnevnika?
Riba s tremi srci.
V	zalivu Monterey v Kaliforniji živi neke vrste jegulja, ki ima tri srca; pravo srce je na navadnem mestu, eno v repu, eno pa ob hrbtenici. Vidi nič, a izborno culi. Če vržeš najmanjšo reč v vodo, takoj priplava tja. Požrešna je tako, da ni poleg nje nobene druge ribe v vodi, vse požre.
Nova dota.
Neki pariški dnevnik je na vse svoje bravce razposlal vprašanje, kakšne dote si želijo od svojih nevest. Izkazalo se je, da večina mladih ženinov vzame raje tako nevesto, ki zna kak poklic, kot pa takozvane »meščanske« hčere, ki imajo nekaj denarja po dosti domišljavosti.
Prvo sv. obhajilo na smrtni postelji.
Lani je v Londonu umrla 84 letna gospa Toulmin Flood. Bila je vse življenje protestantinja. Na smrtni postelji je prestopila v katoliško cerkev in z velikim hrepenenjem prejela prvo in zadnje sv. obhajilo. Pokojnica je bila vnukinja velikega spreobrnjenca in kasnejšega kardinala nadškofa Manninga.
Zavarovanje proti dežju.
Na Nemškem so ga vpeljali. Če greš na počitnice, se lahko zavaruješ za vse deževne dni in ti zavarovalnica za take dni izplača gotovo vsoto. Klub, ki napravi izlet, se tudi lahko zavaruje; če je lepo, ne dobi nič, če je grdo, dobi zavarovalnino.
Kako je
Jugoslavija.
Ni dolgo, odkar obotoja država Srbov, Hrvatov in Slovencev; še celih deset let ni minilo: toda noben Jugoslovan nima tako dobrega spomina, da bi mogel iz glave našteti povrsti vse vlade, ki so se v teh letih zvrstile. Le par glavnih oseb je tako znanih, da vsak ve zanje: Pašič, Protič, Ljuba Jovanovič, Ljuba Davido-vič, Kumanudi, Marinkovič, Svetozar Pribičevič, Korošec, Radič, Žerjav itd. Vse to se v pisani procesiji vrsti in preriva.
Samostojni demokratje.
Ta stranka je svoj čas veliko obetala. Njena posebnost je bila v tem, da so se v nji družili politiki vseh treh narodov: Srbov. Hrvatov in Slovencev. Žalibog pa je ta dobra stran ostala preveč v senci. In še to reč je stranka sama zlasti v Sloveniji spravila ob kredit, ko je začela pretiravati nojem državnega edinstva po starokopitnih vzorcih latinskih narodov. Prenapcteži so hoteli, da ne bodi ne Srbov, ne Hrvatov, ne Slovencev, ampak samo državno puncirani Jugoslovani. To idejo so Srbi brž odbili, Hrvatje so se razjezili, pri Slovencih pa se je nekaj zaostale starozavezne inteligence oprijelo te novotarije, a v širše plasti naroda ideja ni našla poti.
Samostojna demokraška stranka je imela drugo neozdravljivo hibo v tem, da je bila najbolj izrazita zastopnica velekapitala. Industrijski in bankirski krogi so videli v nji svojo stranko, stranko, ki bo odločno in brezobzirno zastopala kapitalistične interese. To nado «boljših krogov® je stranka izpolnila, a jasno je, da je pri tem zapravila zaupanje pri delavcih in kmetih.
Največjo pomoto je naredila stranka samostojnih demokratov, ko je na francoskem dvorišču pobrala iz nekega kota zavaljano staro cunjo ter jo nataknila na drog kot bojno zastavo: boj proti katoliški cerkvi. Tudi ta boj ni stranki prinesel časti.
Zelo nepolitično je stranka ravnala tudi tedaj, ko je začela posnemati sno-porijo in je ustanovila strahovalno organizacijo. Ta organizacija je naredila par čisto nepotrebnih nasilstev, pa sc je ljudstvo odvrnilo od nje in od samostojno-demokraške stranke.
Radičevščina.
Zdelo se je, da je Radičeva stranka mogočna, velika in silna: stranka kmečkega ljudstva, katero hoče po zakonitih potih priti do tiste politične veljave, ki mu priti če po številu duš in po gospodarski moči, s katero razpolaga.
V	resnici pa radičevščina ni bila nobena prava stranka, bil je le bolj Radič,
s politiko.
mož čudovitih sposobnosti, preroške zgovornosti in godčevskega značaja.
Množice so drle za njim, ker jih je omamljal s svojim govorjenjem, toda z govorjenjem se je vsa radiščevščina tudi končevala. Program je bil samo splošen:
Vse za kmeta! Kmet imej besedo v drža- ' sedeze. vi! Kmečka republika! Nič davkov! Nič vojaščine! In tako dalje. Tak program nima stvarne vrednosti. Ko je prišla Radičeva, sicer zelo številna stranka, na vlado, se je izkazalo, da sploh ne ve. kako se za kmeta dela. Za ministrsko mizo se ne more vpiti; treba je delati.
Tu se jim je zateknilo.
V zadrego pa Štefan Radič ne pride; če ena «viža» ne gre, zagode k oj drugo, bolj poskočno. On nosi vedno v žepih dve bombi: prva je «republika», druga:
, Radikalci in demokratje se smatrajo za dve osnovni državni stranki in si skušajo politični sistem prirediti tako, da bi vladna oblast kakor žoga vedno priletela v naročje ali prvi, ali drugi »državni® stranki, nekako tako kot imajo urejeno Angleži kjer se ((konservativci® in ((liberalci® presedajo od časa do časa ter drugi drugim ogrevajo vladne
nezadovoljstvo.
Liberalni parlamentarizem doživlja krizo po vsej Evropi. Kjer so narodi globlje v brezverskem liberalnem blatu, tam je večje nezadovoljstvo s parlamentarizmom, ki se je iz demokratične, svobodoljubne naprave izvrgel v lahkomiselno igračkanje, slepomišenje in koritar-stvo. Ker je v Jugoslaviji framasonstvo in liberalstvo precej krepko, se tudi parlamentarna bolezen v enaki meri občuti.
c v, , .	*	.	• „	•	i	Radičevščina n. pr. je tako slepomišenje,
je «farska bisaga®, Če on in njegovi ne	,
....	,	.....	ij j pa tudi radikalna in demokraška slran-
zna.io voditi stvarne politike, je krivda ! J	.	„
,.	,	,.	..	,	...	T	. i ka imata svoje težave zlasti s komarji,
ali na kralju ali jia na ((farjih®. In tako ; ^ , . , . _	_x___,____i,:
ima mož vedno dovolj snovi, da piha
ljudem na srce in jih potolaži, češ glejte, jaz bi naredil mnogo dobrega za narod, ako ne bi bilo toliko hudobije na svetu.
A vsi pomočki Radiču ne morejo pomagati za stalno. Kakor pena se je vzdignila njegova stranka in kakor pena se bo razpihnila. Med lastinimi pristaši ima vse polno koristolovcev in prikritih ali očitnih nasprotnikov. Tako se mu stranka krha zdaj na levi, zdaj na desni, i Svoječasno smo poročali, kako ga je za-1 pustil Nikič, zdaj pa je Šuperina naredil j hrup in v listih javno napadel Štefana Radiča.
Prihodnje volitve sicer ne bodo še strle Radiča, a prav tako je gotovo, da njegova pot gre navzdol.
Radikalci in demokratje.
Radikalci so čisto srbska stranka. Sicer so se proglasili za splošno državno
stranko in imajo strankarske odbore tudi med Hrvati in Slovenci, vendar pristašev ni veliko več kakor odbornikov. Med srbskim narodom pa je ta stranka prva in zelo vplivna. Izrazitega socialnega in gospodarskega programa nima, oziroma ga ne uporablja za agitacijo. Med Srbi je razmeroma še malo tovarniškega delavstva, kmet jia je gospodarsko precej trden, a politika mu je španska vas. Vsa moč stranke je v osebnostih — med narodom v podeželskih j magnatih, ki ljudem dopovedo, v katero j skrinjico treba vreči kroglico — v državni upravi pa v jiarlamentarnih in bančnih mogočnikih, ki kretajo državno oje. Med temi je bil Pašič posebno vsemogočen. Zdaj ko njega ni, so prišle nad stranko težje poskušnje. Proti stranki je precejšnje nasprotstvo na dvoru, ki je vesel, da je radikalski vsemogočnosti en rog odletel. Drugi močan nasprotnik pa je Davidovičeva demokraška stranka.
ljudmi, ki se obešajo na strankarski voz iščoč le zase koristi, služb, časti, denarja. Le taki potem vedno kaj mešajo, nergajo, spletkarijo in vodo kalijo, da ribarijo zase in za svojo žlahto. Tz tej#! prihajajo večne vladne krize; minister, ki danes jiriseže in službo nastopi, komaj nekoliko jirelista po službenih papirjih, pa jutri ga že nova kriza vzdigne s tega mesta.	t
Take in podobne težave so vzele par-
lamentu nekdanjo veljavo in ugled. Začelo se je gibanje proti demokraciji za absolutizem, diktaturo in kaj takega.
Vendar je treba priznati, da se tekom osemletnega razvoja razmere v jugoslovanski skupščini niso poslabšale. Nasprotno: razni pojavi kažejo na to, da gre na bolje. Zato tudi ideja diktature ne more dobiti rodovitnih tal.
Vlada V i i.l^i č e v i č-M a r i n kov:i č je bila tam za Velikonoč imenovana s tem namenom, da bi se našla jiodlaga za večjo stalnost in trajnost. Oba ministra sta si naložila, da bost*^ ustanovila novo »državno® stranko iz pristašev radikalne in demokraške stranke. Kako se jima bo to delo spešilo, se ne more z gotovostjo Ireči, v vsakem slučaju pa ostane obva-jrovano načelo parlamentarizma in de-
i	mokratičnih svoboščin. To je dokaz, da j se stvari razvijajo na dobro.
I ■
Nove volitve.
Z dosedanjo skujiščino Vukičevič in Marinkovič ne moreta vladati, ker sta' oba v zameri vsak pri svoji stranki, Vukičevič pri rad|ik,alcih, Marinkovič pa pri demokratih. Zato sta že ob nastopu vlade poslancem dala počitnice. Sedaj sta pa dosegla od kralja, da je sploh razpustil skupščino z ukazom z dne 15. junija. V smislu zakona morajo se takoj razpisati nove državnozborske volitve. Dan volitev je določen na 11. septembra. Po celi državi So stranke nagib začele z votivnimi pripravami.
Kaj nam z dežele pišejo
VOLČJA DRAGA.	   ,
Od nekdaj smo vajeni tod spoštovati praznike in jih še spoštujemo. Žalibog: pri delih na železnici praznikov nič ne ■ poznajoi. Domači delavci sicer praznujejo,! a vnanji pa kar dčlajo, seveda tudi jio; sili, ker drugače jim mama ne da jesti. Tako so reveži na vse strani v strahu.
V torek 14. t. m. je tukaj umrl Jožef Nardin, lesni trgovec v Volčji dragi in Dornbergu. Bil ie jioštenjak in blaga duša. Naj mu sveti večna luč!
V nedeljo 12. t. m. so imeli nogometaši iz Volčje drage in Bilj vaje na Volčji dragi pri opekarni g. Koglota. Pri igrišču so še nekatere jame in žoga je padla v luko jamo. Ivan Zgonik je hitro planil za njo, da jo reši, jta so morali potem drugi reševati njega in žogo iz jame.
STUDENO.
V	nedeljo na praznik presv. Trojice! je nudila naša vas izreden prizor. .Glumači so se utaborili na Repačah z nekakim starim vretenom in vlekli iz nerazsodnega ljudstva lire. Marsikatera hiša nima niti za sol, a za vrtiljak je moralo biti. Pohujšlive kratkokrilke so dajale vsega obžalovanja vredne zglede. Prigodile so se lake reči, da je moralo ljudstvo oči povešati. Zvonovi j)a so zaman klicali k popoldanski službi božji, po kateri se moli tudi «libera» za mrtve, kakor je to star običaj na to nedeljo. Korporativno so bile zastopane vasi Bel-
sko, Strmca in Studeno. Vsa čast gorenjski mladini, ki tako divjo zabavo obsoja. Kod je neki hodil Deseti brat, da tega ni videl.
REŠKA DOLINA.
Naročnik iz Podgraj piše mimogrede: Tu v naši dolini nam slabo kaže. Vreme je vedno mrzlo in letina ne obeta kaj prida. Zaslužka ni nič. Gostilničarji se jokajo, da ni dohodka. Plesa ne bo. Sicer je pa ob nedeljah in praznikih še vedno dokni živahno po gostilnah in :;e mečejo hudičevi pildki.
DANE-KAČIČE.
S poštnim uradom v Lokvi nismo nič zadovoljni, želeli bi več reda glede uradnih ur in bolj spešno dostavljanje raznovrstnih pošiljatev. Poštno ravnateljstvo v Trstu prosimo, naj to reč uredi na bolje ali pa naj nas preložijo pod poštni urad v Divači.
ll!lll!l!lll!llllll!lllllllllllllllllllllllllll!l|[||!IIKI!!lllllll!ll!lllllllinii!l!ll!ll!lllllil|l!IEI||!|!!|i:|!!||||||||
vSkrbna mati
daje svojim otrokom kakao DE JOJ7G’S da čvrsto rastejo in zdravi ostanejo. To je prvovrstno krepilno sredstvo za majhne, za stare in za take, ki so prestali bolezen.
IIIIIIIll'
PODLISTEK.
Jindrioh Š. Baar
2	(Prevedel	Grušenjka)
Otroci.
»Človek mora zvedeti to od tujih ljudi®, je kričala Fanda. «Kar bojim se semkaj priti, tako gledajo ljudje na človeka. Strežejo vam in se boje, da bi vas pe odnesli®, se je osorno zasmejala. Njim, katerim ste vse dala, ni nič mar, da bi vi zdaj šla... Pa le mučite jih, nalašč jim dolgo bolehajte. Marjanca že kriči jio vasi, kakšno breme si je naložila na ramo ko si je vzela Francka in mater —» Pri teh besedah so njene oči zasledujoče jilesale po sobici. «No, pajčevine imate tu precej®, je spet začela; «Mlada bi se morala sramovati; da bi vam vsaj tla omila in — mamica — saj ci ne boste tega več nosila®, ji je naenkrat upadel glas. Eno obleko bi mi lahko dala, predelam jo za otroke®, in je že stekla h skrinji.
Nekako po enem tednu je prišel Vin-cek. Dišal je po žganju in kričal že na veži. «Prišel sem obiskat svojo mater,
baje da slabo ravnajo tukaj ž njo!® Bolnica se je tresla pred obiskom svojega lastnega otroka. «Da vas pošljejo v bolnišnico, mi je pravil nekdo na vasi®, je vpil prav nad posteljo Vincek. »Prišel sem, da bi vam dokazal, da sem vaš sin in da je meni, meni pritikala bajta. Jaz vas ne bi spodil, razun če bi mene ne pognali ven, kakor so me iz kovačnice. V bolnišnico pa jim nikar ne hodite. Tu imate izgovorjeno mesto; ne ognite se jim, ne in ne. Name pa ne zabite; zame je vse dobro, imam pet otrok. Žena mi je rekla: Pojdi k materi predno umre, naj nam da kakšno obleko®.
Dohnalka je pokazala z roko na Skrinjo in zaprla oči. Ni hotela gledati, kako si sin izbira obleko in perilo in si povezuje culo.
«Ta je pa lump, kaj?® so si pravili drugega dne ljudje, »zadnjo srajco je materi pobral, še jiovtako za pernico je vzel in vse poprodal za žganje®.
»O Rog, o Bog! Njo da bi že Bog vzel k sebi; ta pa ima otroke!®
((Sama je tega kriva! Zakaj jim je dala? Zdaj bi imela čas razdajati®.
«Ta starka ima dušo v telesu počez: noče in noče mreti®, se je hudovala
mlada Dohnalka. »Ko bi že bilo po nji! Vzeli bi v sobico najemnika, plačeval bi in bil bi vsaj vžitek —». Te trde in neusmiljene besede je starica večkrat slišala tudi na postelji, a je molčala in prenašala. Prijazno se je vsakikrat nasmehnila, ko ji je Franček prinesel juhe, ali bolje vode. Poprašal jo je po zdravju, ji postregel in je spet šel na delo. čutila je, da ne more to dolgo trajati. Dihanje je postajalo težje, jesti ni več mogla, le žeja jo je močno mučila.
«Ne pustim vas tja!®
«Rada bi vedela, zakaj bi ne smela k lastni materi®.
»Kar vzemite si jo a nikar ne hodite k nji krast®.'
«Kdo ji krade?®
»Ne delajte se tako sveto. Mislite, da ne vem, kako nosite pod predpasnikom obleke od nje, suknje, robce, nogavice. Sramota .ic to, še v rakev ne ho imela kaj obleči. Samo srajce ima še, vse drugo ste ji že pobrali®.
Dohnalova .ic slišala to. Fanda se prepira z Marjanco na veži... glej, ničesar, ničesar nima več... še obleke za v rakev ji niso pustili... V glavi se ji je
potemnilo... Ko je prišla jio trenotku v sobo Fanda vsa razjarjena, je našla mater že trdo mrtvo. Za trenutek je bila osupnjena, potem pa je hitro pograbila z mrtve vrhnjo plahto, jo povila in zbežala od Dohnalovjh. »Mama je mrtva®, še kričala na Francka, ki je šel počasi iz vasi proti domu.
»Ko bi le bilo res®, je pomislil Franček in'čutil, kako bi se potem oddahnil. Kakor med mlinskina kamnoma je bil. Rad je imel mater in rad ženo, a obeh ni smel imeti rad; žena ga je čuvala in se celi dan cmerila, ko je materi postregel. »Trn iz noge bi mi Bog potegnil, ko bi jo vzel k sebi®, in kakor da bi mu res lažje postalo, je stegnil korake, da: skoraj stekel je k svoji bajti in naravnost v sobico. Duri so bile še na sležaj odprte, kakor jih je pustila Fanda, na postelji pa je nepokrita, v srajci in spodnjem krilu ležala, podobna šopu cunj, njegova rnnjkn mati. Kakor strela je prešinil ta pogled njegovo srce in se je razjokal na glas. Strt j,- pokleknil k postelji, sklenil roke in zaril glavo v slani nico; njegove jokajoče vzdihe je bilo daleč čuti.
(Dalje prihodnjič).
« M A L I L I S T »
1* BOLJUNCA.
Da ne bo vedno le kaj slabega brati o Boljunčanih po raznih časopisih, Vam hočem, g. urednik jaz nekaj dobrega in vspodbudnega sporočiti o njih.
Procesija sv. R. T. se je izvršila v Bo-Ijuncu nad vse slovesno in v najlepšem redu. Vršila se je zjutraj ob 7. v prijetnem hladu. Se pa tudi nikjer v Bregu ne ftiore procesija tako lepo razviti kakor pri nas, kjer so ravna pota in lep, prostoren, trgu podoben prostor sredi vasi «na Gorici«. Udeležba je bila, če vpošte-vamo dejstvo, da so morali tovarniški •delavci večinoma iti na delo, zelo velika. Lepo je bilo videti dolgo vrsto fantov in mož. Bili so navzoči župani in zastopniki starešin. Okna so bila skoro povsoil okusno okrašena in razsvetljena. Pevci pod veščim vodstvom g. Venturinija so z navdušenjem prepevali.
Pohvalno je treba omeniti tudi godbo. Svirala je prav pridno in kar je bilo najlepše, vmes tudi evharistične pesmi. Tako je prav, to dostojnost in svečanost procesije silno dviga in povišuje. Hvala ji! Trna dobre mlade moči in če -se bo vstrajno vadila, obeta še veliko, teleti bi bilo, da se poprime tudi resne Slasbe ne samo za ples, da nas kakšen dnu preseneti in razveseli s koncertom. Najbolj se postavi med njimi najmlajši med mladimi, mali Fabijan, ki‘ima komaj 14 let, pa že krepko trobi «Fliigel-horn« (krilni rog) in kar nič ne zaostaja v koraku za svojimi večjimi tovariši.
POSTOJNA.
Trgovina Milavec se je preselila. S'-daj se nahaja pred meščansko šolo v bližini kinematografa. To r.e daje naznanje ku-povalcem Malega lista.
Zgodovinske drobtine o vaseh pod Nanosom.
(Zbral Podnanosec).
Že davno pred Kristusom so se nastanili pod Nanosom ljudje. Sledovi njihovih bivališč so nam ohranjeni nad Šmihelom, nad Stranami, pri Razdrtem, pri '-Slavinjah, nad Hruševjem in pri Stude-
kakor je to ravno nad današnjo vasjo Razdrto, kjer je prehod iz vipavske (in senožeške) doline v postojnsko. Staro ljudsko izročilo ve povedati, da je bila vas nekdaj na drugem mestu, na sedanjem pašniku Ravne pod Gradiščem. In ker listina postavlja vasi Gorenje, Landol in Šmihel v okrožje Prevalje (in contra-ta Prevnach), smemo iz tega sklepati, da je bil na Prevaljah sedež zemljiške gosposke enako kakor v Postojni ali Vipavi. Morda je bil kdaj na Gradišču grad in sedež gosposke, a o tem ne vemo ničesar. Naziv Razdrto pa je dobila vas kasneje, ko so prirodne (morda plaz z Nanosa) ali pa človeške (Turki) sile porušile Prevalje in so ljudje postavili na razdrti-nah novo vas, ali, če vpoštevamo ljudsko izročilo, sa nastanili niže doli na današnjem mestu. Avstrijsko-nemški naziv Praewald je le spakedranka iz nekdanje ga Prevalje, iz katerega so tudi Italijani vpeljali uraden naziv Preval.
V dveh listinah iz 1. 1300. se omenja tudi vas Ilurd, enkrat tudi z označbo lege: vas Hard nad Prevaljami (villa de Ilard super Preval), kar kaže, da je bila blizu Razdrtega. Z vasjo vred se omenja 8 zemelj, v celoti jih je bilo pa najbrže še več. Izraz Hard pomeni v stari nemščini gozd. Po legi in številu zemelj mo- j ra biti la Hard le današnje Ubeljsko, ki j se je torej nekdaj drugače imenovalo j (Gozd.) Morda je bilo takrat današnje Ubeljsko še obdano z gozdom in je dobilo zato tako ime.
V eniisti h listin iz 1. 1300. se imenuje v okrožju postojnskem tudi vas «Bizwitz» s tremi kmetijami. Danes v tem okrožju ni vasi s tem imenom. Pač pa je je bila nekdaj vas Beševce med Slavin jami in Razdrtim v bližini Treh hiš. še danes se tam imenuje kos sveta Beševce. Ljudsko izročilo pripoveduje in kaže sledove, da
e stala tam nekdaj vas v posesti ore-
Rekvizicije'
Kobal Anton Budanje 84, Req. N. 24784 V. Reg. C. Trieste.
POŠTEN kmečki mladenič, gospodar,
išče znanja s poštenim kmečkim dekle-
j tom v svrho takojšnje ženitve. — Po-
„ , .	., . .. T7	.	rr	»7	Odjuidbc	s	sliko	in pojasnili na upravo
Rebula Alojzija Volčjigrad 7, N. 2135 j ^jaj j;sta	1
V. Req„ N. 14174 V. Req„ Reg. a 615 Reg. ; ' ‘	. --V------------------------------------
C. Trieste.
M er kuža Ivan Volčjigrad 56, N. 17654 Reg. C. Trieste.
Metlikovec Josipina Volčjigrad 63, N. 17646 Reg. F Reg. C. Trieste.
Pipan Anton Brje 20, N. 20573 Req. V Reg. C. Trieste.
Za vse omenjene prošnje smo posredovali v evidenčnem uradu za rekvizi-c.ije na finančni intendanci. Na naše posredovanje se prošnje pomaknejo za stopnjo višje — v oddelek pred likvidacijo.
Lozej Leopolda Volčjigrad 13. Vaše prošnje nisino mogli iztakniti med rekvi-zicijami. Bomo še enkrat poskusili. ll!lllll!llllllllllllll!ll!ll!lll!l!lll!l!llllllllllllll!lll!ll!llilllll!I!ll!lllll!lllll!lll!lllll!ll!ll!lllill!!i!illllVII
MALI OGLASI
ČISTILO ZA ZOBE „ I d e a I sestavljeno iz močnih snovi, izvrstno razkužuje usta odpravi smrdljivo sapo, utrdi dlesno ovira gnitje. Kdor ga pravočasno lipo rablja, prepreči vnetje čeljusti in ga nikoli ne bole zobje. Vlije se 30 do 40 kapljic na V2 1 vode in se izperejo usta. če močno boli zob, se dene par kapljic samega «Ideala» na vato in se položi v zob. Priporoča se posebno tistim, ki imajo pokvarjene zobe in same škrbine. Izvrsten je za razkuženje in grgranje pri vnetju v grlu. — Za čiščenje zob je dobra rožnata in črna pasta. Ima fin okus, naredi zobe bele, ovira zobni kamer, razkuži usta in jih prijetno osve ?.i. — Priporoča se, zlasti za slabotne otroke, ki dolgo ne shodijo, za slabotne v prsih, rahitične Kalciferat, zelo okusen sirup. -— Za otroke je priporočljiv prali in mazilo ulreos-n. — Odlikovani laboratorij LEKARNA PRI ODREŠENIKU - Bistrica.
Kaj si koristiš
ako kupiš ceno testemine. Napolnijo se samo želodci, ne izdajo pa nič. Testemine «Pekatete» so zelo redilne in ker se zelo nakuhajo jih manj potrebuješ od drugih. Zanesljivo prave v V2 kg. originalnih zavojih.
Raztrgan misale
v sicer snažni cerkvi je res neka; grdega. Kaj tedaj? Popraviti in prevezati ga daj! Kje? V Katoliški tiskarni v Gorizi, Riva Piaz-ta 18.
Jakob Bevc ®
urama in zlatarna
TRST, Čampo S. Giacomo št. 5
GLYKOL CASTELLANOV1CH
nem. Zato so tudi vasi, ki so nastale ob jhovške graščine, pozneje pa so se baje j Izredno učinkovito brezalkoholno sred-
teh predzgodovinskih gradiščih, zelo Stare, Nekdanji prebivalci po naših gričih so se živili večinoma z lovom, poljedelstva še niso poznali. Zato so takrat pokrivali podnanoške bregove širni gozdovi, po dolinah pa so bila tla veliko bolj močvirna kot so danes. Ko pa se je prebivalstvo množilo in se oprijelo poljedelstva, se je gozd polagoma umikal obdelani zemlji, nastajale so današnje "vasi.
Zanimivo je, da so imena večine pod-nanoških vasi izpeljana od dreves grmovja ali zelišč in od lege, kar dukazuje, da so se ustanovitelji teh vasi naselili v razne vrste gozdovih in jih izpreminjali v travnike' in polja. Poskušajmo iz starih listin razbrati imena naših vasi po ■časovni vrsti! S tem seveda nikakor ni rečeno, da so vasi tistega leta nastale, ampak le, da se v listinah, ki so nam znane, takrat prvikrat imenujejo, pa so lahko mnogo mlajše kot druge, o katerih nam starejši zgodovinski podatki niso še 7-nani.
Prva vas pod Nanosom, ki se nam pokaže v zgodovini, je Studeno (Caltenveld), katero sta 1. 1162. istrska grofa Majnhard in Albert pred svojm odhodom v sv. deželo volila samostanu v Stični na Dolenjskem. L. 1229. je tržaški škof Konrad prodal oglejskemu patriarhu vas «Cren-nilz» ali «Cremberch», kar znači vas Urenovice. L. 1262. je podelil oglejski patriarh Gregor 2 zemlji v Goričah (»villa de Gorizacli«) v Fevd Hermanu, ga-staldu (= oskrbniku) v Postojni. L. 1265. našteva isti oglejski patriarh vasi Strane, Studeno in Strmico (Sterniz) kot posest samostana Stične na Dolenjskem, a pod Pokroviteljstvom (višjim gospod-stvom) patriarhovim. L. 1300. pa najdemo v raznih kupni)) in darilnih listinah imena mnogih naših vasi:	Urenovice,
Hruševjec (villa Hrusoy), Rrda (Werdi), Mali Otok (Ottochum parvum), Veliki Otok (Ottochum magnum), Hrošče (villa de Crasch), Gorenje (Goregnach), Šmihel (Sl. Michael), Landol (Londau), Razdrto (Preval ali Prevnach).
Prvotni naziv za Razdrto je bil torej Prevalje. Prevalje pomeni namreč kraj,
ti vaščani preselili čez hrib v Orehek, j Res pa je, da so deli zemlje v Hribih j in Beševcah bili lasi Orehovcev in imajo nekateri še danes tam svoja posestva. Velik del Beševc pa je v lasti U bel j cev. !
i
Vas Slavmje se prvikrat imenuje 1. j 1443., kjer omenja listina štiri kmetije: | 3 obdelane, ena pa je pusta. — Vas Predjama je veliko pozneje nastala, še 1. 1526. ie bila pred gradom samo cerkev Matere božje brez soseske. — Najmlajša vas ha podnanoškem ozemlju je vas ! Sajevec. V krstni knjigi hrenoviške I /upinje, ki se pričenja 21. marca 1657., | prvikrat beremo 1. 1660., da je bil boter i pri krstu «Anže Sajovec ex Sajovec«, a | ta je pozneje zopet imenovan, da spada ! pod Rakulik. Torej je vas Sajevee nastala J kot posebna naselbina na rakulškem i ozemlju, katere ustanovnik je bil Sajevec.
stvo proti oslabljenju živcev, spošnemu ©slabljenju teka in za ženske v slučajih nerodnosti v čiščenju. Cena steklenici L. 8.50. Za popolno zdravljenje 6 steklenic. Cena L. 45.50, Trst, Via dei Giu-liani, 42.
ACOUA DELL’ALABARDA.
proti izpadanju las. Vsebuje kinin in je vsled lega posebno priporočljiva proti prehladu in za ojačenje korenin. Steklenica po 6 lir — se dobiva v lekarni Ca-stellanovich, lastnik F. Bollafio, Trst, Via Gmliani 42. — V Gorici, Via Carducci 9 pri Fiegel.
VELIKA ZALOGA papirja, papirnatih vrečic. Uvoz in Izvoz na vse kraje Po uyodnih cenah. Tvrdka Gastonc Dolinar, Trst-Via tlijo Polonio 5.
Najlepša prilika za nakup
birmanskih daril!
ETERNIT
Zaloga - TRST
sa. je preselita v VfA TRENTO ŠTEV. 16. (Pri evangeljski cerkvi) - Shranite naslov!
. Zobozdravnik
| dr. Sardoč D.f
ordinira
v Trstu
555
g via Itil. E?. Imbriani 16III r
(Prej via S. Giovanni)
od 9-12 in od 3-7. S
m
~i 11 n 1111 i i im i t; miiin i n i iiiiiiiii i i n iiinl
Kmečko tajništvo.
Rodica Fr. Šmarje. Finančno ministr- 1 stvo še ni prejelo zahtevanih dokumentov od županstva v Sežani. Pojdite na občino in prosite, naj odpošljejo dokumente v Rim, Pos. N. 069319 c.
Žele Katarina Hrastje 4. Na finančnem ministrstvu manjkajo dokumenti ki jih je minister zahteval od občine v St. Petru, še aprila meseca. Podrezajte pri podeštatu naj odpošlje dokumente. Pos. N. 059332 c.
Grdevič Josip Materija 17. Z ministrskim dekretom št. 401552 od 22. aprila 1827 (Pos. N. 067427 D vam je bila prošnja za pokojnino zavrnjena, ker so vaše gospodarske razmere dobre. V teku 90 dni (od dneva vročitve dekreta) lahko napravite rekurz na Sezione Spe-ciale della Corte dei Conti - Roma.
Barbo Anton za Amalijo, Marijo in Antonijo Morelj Zagorje. Z dekretom št. 30034 od 2. marca 1925 je bila začasno likvidiram« pokojnina, ker manjkajo nekateri Dokumenti od županstva in sodnije (atto notorio municipale e atto notorio giudiziale) ter izpričevalo o italijanskem državljanstvu. Preskrbite si
Zobozdravniški ambulatorij
Dr. G. LAURJNSICH
TRST — Via del le Sette Fontane 6 — TRST
Izvršuje točno vsako delo z zlatom in kavčukom. - Slovencem z dežele poseben popust za potne stroške.
Govori se slovensko.	Delo zajamčeno.	Cene ljudske.
Odprto od 9-13 in od 15-19 - Ob nedeljah od 10-12.
■00£3C3C3000IOIOOOOOOOQI
0 Kje pa vi kupujete obutev?
Najboljšo čevljaruico v Trstu ima
1 Matija Pahor
"Frst — Via Aroata 10 — Trst
S LASTNA IZDELOVALNICA
ih 1-i;%|
M«;
fr
Čevlji delani samo na roko
Tvrdha znana po vseh podeželskih sejmih.
, dokumente in pošljite jih na finančno kjer se svet prevali iz ene doline v drugo, | ministrstvo pod Pos. N. 079464.
Velika izbera.
Prijazna postrežba — Zmerne cene.
__l
Gospodarstvo
Zastoj v denarnem prometu.
^Gospodarska zadruga v Nekjč je dolžna posojilnici istotam 50.000 lir. Ker se posojilnica sama nahaja radi izostalih vlog in sialnega dviganja potrebnih vlagateljev v večni denarni zadregi, je zahtevala od zadruge, naj vrne izposojeno svoto. Predsednik zadruge je bil pa hud: djPrav sedaj, ko nam tako trda prede, nas terjate. Trgovcem moramo plačati, čc ne nam ne dajo blaga. Če pa nimamo blaga, moramo trgovino zapreti«. Posojilnica je navsezadnje 'morala počakati. — Čez štirinajst dni pride predsednik zadruge k posojilnici. Ima namreč de-settisoč lir vloženih in jih hoče dvigniti. Dobil je odgovor: «Potrpite, nimamo«. Zopet je bil hud: «Kaj še do lastnega denarja ne morem? Če mi v teku osmih dni ne izplačate, vložim tožbo. Kupil sem zemljišče in pogodil sem se, da plačam jutri. Če ne plačam, mi nastane velikanska škoda«. Pa so mu povedali: ((Poskrbite, da bo Gospodarska zadruga, pri kateri ste predsednik, vrnila posojilo, pa- Vam bomo takoj izplačali Vašo vlogo. Odkod naj vzame posojilnica denar, če dolžniki ne vračajo in če nihče ne vlaga?«
Takšen je sedaj pri nas splošen položaj: hranilne vloge se čimdalje bolj krčijo, ker vsi le dvigajo, nihče ne vlaga, in posojil ni mogoče izterjati, ker dolžniki nimajo denarja. Večna skrb, kako ustreči vlagateljem, je vsakdanji ■ kruh naših posojilničarjev.
Pravtako čuti, če ne bolj, iste težave naša Zveza. Kakorhitro se je začela javljati kriza, je ustavila vsako nadaljnje dovoljevanje kreditov, obenem izterjuje od dolžnikov, kar je le mogoče. -Marsikomu to ni bilo niti prijetno niti po volji. A prej pride korist celokupnosti, potem šele drugi oziri.
Vse naše posojilnice in zadruge morajo v interesu skupnosti svoje poslovanje prilagoditi sedanjim razmeram. Naša prva skrb mora biti, da naša organizacija srečno prestane sedanjo preizkušnjo. Za to pa je treba razumevanja položaja in sodelovanje vseh.
O gospodarskih zadrugah smo že večkrat pisali, kako naj se varjejo vsake nove investicije denarja, povečanja skladišča in dajanja na upanje.
Največjo nalogo pa imajo naše posojilnice: dovoljevanje posojil sc mora v teh razmerah popolnoma ustaviti. Posojilnica mora in je dolžna najprej poskrbeti, da bo mogla vračati vlagateljem, medtem ko ni dolžna dajati posojil.
Pri posojilih je treba z vso vztrajnostjo zahtevati vsaj delno odplačevanje, čeprav v majhnih obrokih. Voditelji posojilnice naj vplivajo v tem smislu na ljudi posebno sedaj, ko je oživela kupčija s sadjem in z zgodnjimi pridelki. Kakorhitro prodajo kaj vina, naj skuša od njih kaj izterjati. To bo koristilo posojilnici, a še najbolj ljudem samim, ki se bodo tako čimprej iznebili svojih dolgov. O izterjanju obresti bi morala biti menda vsaka beseda odveč.
Dolžniki naših zadružnih ustanov naj pa nikar ne izrabljajo preveč potrpežljivosti voditeljev; naj se zavedajo svojih dolžnosti ter naj si z vsemi močmi prizadevajo, da izplačajo po možnosti takoj ali v obrokih svoje dolgove, drugače bodo morale tudi naše ustanove pustiti vse ozire. Drugi denarni zavodi naših krajev že davno vse drugače postopajo in izterjujejo s skrajno brezobzirnostjo dolgove. Skušajmo si urediti naše medsebojne obveznosti vestno, da se izognemo dragim pravdam in obvarjemo našo posest nepotrebnih bremen.
Nikar pa se ne dajmo oplašiti od tre-notnih težkoč. Naša stvar je prestala že marsikatero težavo in tudi ta preizkušnja bo šla mimo nas, če bomo možje na svojih mestih.
(D. Doktorič v Gosp. listu št. 6)
Mesne cene.
Občinski komisar v Trstu je smatral za potrebno, da pritisne na mesarje, ker niso hoteli znižati cene mesa v zadostni meri. Izdal je uradne najvišje cene, veljavne od 9. junija dalje: prednji konec s kostjo 7 lir; zadnji del s kostjo 8.60 d.; zadnji del brez kosti 11.80 L. Priklada (kosti) pa ne sme presegati 25% teže. Mesarji morajo te cene imeti nabite na vidnem mestu v prodajalnici. Nastop občinskega komisarja je vreden pohvale, a po našem mnenju bi bila cena lahko še nekoliko nižja. Cena govedi je na živo težo poprečno 2.80, iz Jugoslavije pa ob sedanji valuti še nižja. Torej mora biti tudi cena mesa temu primerna.
V Tržiču je dal podeštat sledeče cene: prednji del 7 L do 7.40; zadnji s kostjo 8.20; zadnji brez kosti 11 lir. To razmerje cen se nam zdi boljše.
Fosojlla poljedelcem.
cdstituto Federale di Credito per il Ri-sorgimento delle Venezie« bo dal v letu 1927. 30 milijonov lir agrarnega (poljedelskega) posojila po obrestni meri 5.25%. Posojilo sč mora uporabiti za obnovlje-nje ali nasade vinogradov in sadnih dreves, za spremembo kulture, za raznovrstno sistemitiziranje. zemljišč, za zidanje gospodarskih poslopij i. t. d.
Posojilo treba odplačati najkasneje v petih letih. Prošnje za posojilo morajo biti izpolnjene na posebnih tiskovinah. Za informacije naj se kmetje, ki bi želeli tako posojilo dobiti, obrnejo ■ do svoje j bližnje posojilnice.
Tržaški promet. — V maju I. 1926. je znašal trgovinski promet naše luke 4,395.925 kvintalov, v maju 1927. pa 4,351.319 kvintalov. Razlika med lani in letos je torej 44.606 kvintalov. Za toliko je promet padel; v odstotkih povedano je bil v letošnjem maju promet za 10% manjši kakor lani.
Bankovci. - Tiste po 25 lir sprejema samo še banka do konca tega leta; po novem letu jih ne bo marala več in bodo brez vrednosti. Tisti po 5 in 10 lir imajo v splošnem prometu še veljavo do konec leta; po novem letu se morajo zamenjati v banki.
Cene po Istri, črno vino: Izola 240-250, Piran 250, Završje 220-240, Mo-mjan 260. — R e 1 o vino: Izola 230, j Piran 240, Momjan 280, Rovinj 200-230.
Beneške obligacije (vojna odškodnina) imajo zdaj borzno ceno 62 lir gotovine za 100 lir tiskanih obligacij.
Zlato. Uradna cena zlata je 345 lir v lankovcih za 100 lir v cekinih. Cekin za 20 kron se proda za 70 papirnatih lir.
Kupujte vedno le
liolandski kakao
DE J O N G’ 5
ki mn gre prvenstvo po pristnosti in kakovosti.
(fr
ZOBOZDRAVNIK
Dr. L. Mermolja
sprejema
V GORICI
na Travniku št. 5 IL
z)
ČEBULE
lilij Sv. Antona
kupi v veliki množini
M. GERMAN
TRST, Via Michelangelo B. 38
Suče. Antonio Ciclitira
Lesna trgovina.
: Uvoz in izvoz. :
Skladišče lesa pod Skednjem
.	ar RST. —
■■■■■■■■■■■■■»■■■■■■■■■»■Ml
ZDRAVNIK
Dr. IGOR FRANKO
absolvent dunajske klinike, ordinira odslej samo
v IL. BISTRICI
vsak dan
od 10-12 in od 15-17 li.
llllllllllll!llill!lllll!llllllll!lllillllll!llllllllillill!lllll!IPIIIIIII||||||||||!ll!lllll!l|inil||||||i|||||||||{|||||l'
Podpirajte tiste trgovce podjetnike in profesioniste, ki oglašajo v Malem listu!
  n
Primarij kirurg sanatorija Villa S. Giusto in občinske bolnišnice V GORICI
Dr. Lojze Sussig,
prej asistent na dunajski vseučiliščni kliniki profesorija Holienegga, sprejema vsak delavnik od 2-3 popoldne Corso Verdi-21, 11. Telelon štev. 196.
Počem je lira?
Dne 22. junija si dat ali dobil:
Za	100 dinarjev	30.50
»	100	čeških kron	52.—
»	100	franc, frankov	69.—;
»	100	švivarskili fr.	339.—
»	100	nemških mark	414.—
»	100	avstr, šilingov	240.—
»	1	dolar	17.40
»	1	angleški funt	85.50
Za cerkve, dvorane - hotele, gostilne
Nuša pošta.
Lavrenčič. Pismo z due 28. 5. dospelo je šele po 3 tednih.
Tipografia Fralclli Mosettig — Trieste.
Stoka
Gl• Z O. 2!.
TltST — Via Milano štev. 37.
se priporoča sl. občinstvu v mestu iti na deželi, župnim, občinskim in šolskim uradom, pisarnam, obrtnikom,trgovcem in zasebnikom.
Lastna knjigoveznica
Založba Vedeža, Kleinmayerjeve italijanske slovnice, slovensko-italijanskega in italijansko-slovenskega slovarja. Ima v zalogi vse najnovejše slovenske knjige.
Knjigarna in papirnica
^ / Klavirji Pianini Avtopiani
izvršeni od prvovrstnih tovarn ^	/	„Pollinann	&	'Weissu, „Stallberger“ itd.
^ Ugodi ni plačilni pogoji
PRODAJA—MENJUJE—POSOJA—POPRAVLJA.
Cenik ali proračun na zahtevo zastonj.
Trgovina s klavirji inž. Gino Riosa - Trst via Mazzini 44. TELEFON 746.
-janaEBaaKrarao
Čeifljamica FORCESSIN g
r.
Ce
odlikovana v Parizu in Genovi 1924. z veliko premijo, diploma in zlato svetinjo
BTrSt ~~ ^aPr*n 5 pri Sv. Jakobu
| I.	Le	k Forcesslnu vsi hitč,
kda sl obujejo noge.
On šiva trdno in močno, pa elegantno in lepč.
Ko pa račun vam naredi, se vam celo poceni zdi.