¦                                                                                                                                                       ¦
; Volitve v konstituanto. i
a                                                                                                                                                       t
a                                                                                                                                 ¦
%¦¦¦¦¦¦¦¦¦ Hummiimnum¦¦¦¦¦¦¦!¦ ¦imun      ¦¦        ¦ > "
V  nedeljo, 28. novembra, so se vršile in izvršile prve naše državne volitve, volitve v konstituanto. Umljivo je, da je bila velika radovednost, kako iztečejo te volitve. Radovednost je bila toliko večja, ker se je pojavilo na volilnem poprišču mnogo strank. V prejšnjih časih smo imeli v glavnem tri stranke: Napredno, duhovniško in socialno-demokratsko. Razen tega je v narodno mešanih krajih, kakeršno je naše Štajersko, odločevalo še narodno vprašanje. Narodnostno vprašanje je pri sedanjih volitvah odpalo. Različne stranke so se ustanavljale po drugih programih in načelih.
V  Sloveniji se je ustvarilo G strank, katerim se je v štajerskem volilnem okrožju pridružila kot sedma virstvena stranka iz Prekmurja.
Kaj je povzročilo toliko število strank P Ktere prejšnje stranke so 9e cepile in zakaj ? Na to moramo odgovoriti, da je bila temu vzrok nezadovoljnost z uspehi dosedanjih strank. Ta nezadovoljnost se ni pojavila samo v najširših plasteh našega naroda, pojavila se je tudi pri razumništvu. Programi prejšnjih strank so postali nekterim preobširni, drugim zopet preozki. Jasno vidimo to pri socialnih demokratih. Ti so od nekdaj v borbi proti obstoječemu družabnemu redu. Ko pa so nekaj časa v naši kraljevini bili v vladi in imeli tako priliko, da svoje nazore uresničijo v dejanju, se je pokazalo, da je veliko laže govoriti in zahtevati, nego delati in ustrezati. Takoj so se pojavili neza-dovoljneži s pozitivnim delom svojih voditeljev in ustanovili novo   stranko   komunistov,
ki zahteva še mnogo več nego navadni socialni demokrati. Prepričani pa smemo biti, ko bi prišli komunisti do vlade   in   mogli   ures- j ničiti svoje zahteve, da bi potem postala ne- J zadovoljnost med prebivalci še stokrat večja j nego je sedanja.
Program     Jugoslovenske      demokratske J stranke je bil za   večino   naprednega   prebi- I valstva preobširen.    Ta   program je bil med j vsemi edini, ki ni hotel skrbeti za   posamez-ne   stanove,   nego   je   hotel    čuvati    koristi J vsakega stanu, kolikor je to mogoče v skup- j nem življenju vseh stanov,   ki so tuko tesno i navezani drug na drugega.   Ker pa so sedanje   gospodarske   razmere   tako težke, da ni i mogoče ustreči niti vsem opravičenim zahte« * vam   posameznih   stanov,  ako nočemo oško- j dovati   enega   stanu   na   korist   drugega,  je : umljivo,   da se  je   pojavila   pri   raznih   sta- -novih želja, da  osnujejo   stanovsko   stranko, ki   naj ščiti   v   prvi   vrsti  njihove stanovske koiisti. Nastala je tako samostojna kmetijska j stranka, stranka najširšega našega stanu.
Edino pri duhovniški stranki ni bilo pri nas cepitve. Po vsej Sloveniji raztresena duhovščina tvori stranki najtrdnejšo oporo, ker se stranki ne sme izneveriti.    Njen   politični , program je neizpremenljiv:   s   pomočjo vere j pridobiti si in ohraniti politično   gospodstvo.
S kako močjo so izšle stranke   iz   seda- j njih državnih volitev? Primeroma največ po- | slancev je dobila klerikalna stranka,   15   po j Številu. Vendar ne verjamemo, da bi bili kle- | rikalci zadovoljni s tem uspehom.  Zakaj oni i so preveč vajeni le ukazovati   in gospodariti j po svoji volji. Za skupno delo z drugimi jim ni. Kakor jim pri njihovem poklicu v cerkvi ne sme nikdo ugovarjati, temveč le slepo poslušati in ubogati, tako bi radi tudi   v  poli-tiki nastopali.   Kdor se jim slepo ne pokori, j tega bi najrajši kratko uničili, pa naj  bo še i tako pošten ali celo veren človek.    Računali so klerikalci, da dobe pri volitvah   vsaj   polovico poslancev, s čimer bi bila usoda naše i Slovenije na milost in nemilost izročena nji- | ho vi samopašnosti po izgledu Šušterčiča. To j število pa je premalo za   izvršitev   strankar- j kih načrtov.
Kazen naprednih strank so dobili precej | glasov   in   poslancev   socialni   demokrati   in komunisti.  To sta stranki, ki sta za popolni i družabni preobrat.    Veliko   pa je vprašanje, > kako bi bilo prebivalstvo zadovoljno,  ako bi ! te      stranki      dobili     gospodstvo    v    roke. , J z     primera     vsaj,     kjer     sta   te    stranki prišli   vsaj    za    nekaj    časa   do   vlade,   ne moremo sklepati, da bi prinesli človeštvu srečo. V   Nemški   Avstriji   so   po prevratu prevzeli državno   vodstvo   socialni demokrati v roke. Ali tožbe v gospodarskih zadevah niso ponehale.   Ljudstva socialni demokrati niso osrečili in pri zadnjih državnih volitvah so ostali v   manjšini.   Komunisti,   kakor vemo, gospodarijo   na   Ruskem.   Ali   čujojo  se glasovi o bednem stanju.po kmetih in po mestih. Razmere so še hujše ko po drugih deželah. Radi pozitivnih   svojih uspehov torej niti   socialni demokrati niti komunisti niso dosegli tolikega števila   poslancev.   Volilci   so jih volili le iz nezadovoljnosti s sedanjimi razmerami. Večina
teh volilcev pa bi gotovo obrnila hrbet tema strankama, ko bi stranki na njih hoteli izvrševati svoj program. Drugi seveda bi pa bili zadovoljni z izvrševanjem tega programa. To pa so vsi tisti, ki bi radi razbili naš družabni red, razbili pa tudi našo državo. Res je treba zboljšati naše družabne razmere. A teh družabnih razmer ne bomo nikdar '/boljšali s tem, 5e zahtevamo enako plačilo za delo in nedelo, ker potem bil sploh neumen vsak, ki bi hotel še delati. Nikdar ne bomo zboljšali sedanjih družabnih razmer s tem, da si premoženje sedanjih posestnikov in kapitalistov osvoje drugi brez vsakega dela. Zato bo naloga vseh onih strank, ki imajo resno voljo, da najdejo tak temelj naši državi, na kterera bom mogoče vsem graditi državno poslopje. Opustiti bodo morali težnje po strankarski ureditvi državnih razmer, ki bi koristile samo posameznikom. Ako se združijo v delu za celokupno državo, bodo koristili najboljše tudi vsaka svoji stranki.