SVOBODNA SLOVENIJA LETO (ANO) LXII (56) • ŠTEV. (N°) 19 ESLOVENIA LIBRE BUENOS AIRES • 22 de mayo - 22. maja 2003 ZAZNAMOVANI JANEZ JUHANT vo 'A Zadnje tedne slovenska javnost spet bolj intenzivno premišlja komunistično preteklost. Spisek delovanja bivše komunistične tajne policije UDBA-net je pretresel celo ravnodušne postkomunistične vladarje. Ti so namreč doslej uspešno čistili za seboj in delali meglo pred seboj ter tako z nadaljevanjem bivše tajne organizirane politične oblasti tudi v demokraciji obvladali položaj. Z vstopom v Evropsko zvezo in posebno z NATOm, kjer igrajo glavno vlogo ZDA, pa se zadeve spreminjajo. Svoje bo opravilo tudi zaslišanje bivšega predsednika v Haagu, kjer se lahko zgodijo tudi neprijetna razkritja doslej javnosti neznanih dejstev, ki pa hodo razsvetlile še kaka ozadja prehoda. Tako je vsaj nakazal preizkušen i novinar Jurij Gustinčič na nacionalni televiziji ter Slovence vnaprej pripravi! na morebitna presenečenja. Tudi bivši in sedanji predsednik države sta se ob srečanju s hrvaškim predsednikom Mesičem dotaknila te teme. Vsi se bojimo zaznamovanosti, ki pa je bita pravilo komunističnega sistema. Če ste bili iz družine z negativnim predznakom, kakor se je to dogajalo mnogim državljanom bivše države, Vas je sistem označil že v zibki in ta zaznemek se ni konča! s formalnim zlomom sistema, pač pa se vleče do danes. Ne samo, da so še vedno zamolčane in neidentificirane vse žrtve bivšega režima. Še naprej se negativni predznak drži vseh državljanov, ki smo v kakršnikoli opoziciji bodisi iz preteklosti ali pa tudi tistih, ki se ravno zaradi take preteklost zavzemajo za to, da bi enkrat zaznamovanost presegli in uvedli tudi dejanske demokratične razmere. Če je šlo prej predvsem za moč sistema in oblast politične elite, gre zdaj bolj za ohranjanje kapitala in tako za posredno politično moč kontrolo nad demokracijo. Sicer nas je premier Kop seznani/ 5 tem, da vlada kadruje in bo kadrovala po strokovnih kriterijih. Poznavalci pa vedo povedati, da se praviloma pomembne službe dobijo le na podlagi pripadnosti vladajočim strankam. Tako se bivši pozitivni politični predznak, ki so ga bili deležni vsi bolj ali manj vpleteni revolucionarni akterji sistema spreminja v kapitalsko prednost in tako v politično premoč. Kakor so komunistični rablji fizično in moralno odstranjevali številne ljudi, ki so jih prej družbeno ožigosali, se to nadaljuje v finejših oblikah danes zato, da bi se ohrani! prednostni položaj že privilegiranih. Beseda privilegiran pomeni imeti svoj zakon. Udba je uveljavila svoj zakon, ki je vladal nad zakoni države. V času tranzicije je ta ostal kot nenapisan zakon in so ga ohranjali centri politične moči bivšega partijskega šefa in predsednika nove države ter njihovi medijski serviserji iz centra Zdenka Rote/ja, Nika Toša in drugih. Njihova s silo pridobljena pozitivna zaznamovanost služi zdaj bivšim komunistom, njihovim naslednikom in novejšim sodelavcem v znamenje moči in oblasti. Na drugi strani pa še vedno obstaja in se celo povečuje množica družbeno negativno zaznamovanih. Če so bile to v preteklosti žrtve režima, ki ga je kontrolirala UDBA, zdaj narašča število žrtev teke zakulisne politike in dvovladja. Vedno bolj praznih rok ostajajo delavci, ki jim sedanja oblast namerava utrgati še nekaj denarja, Poriniti v še večjo bedo ter njih in še njihat^otmke zaznamovati za vse življenje Podobno ta oblast vedno bolj ki nimajo nobenih pozitivnih znamenj iz preteklosti. Vsekakor pa bo Ropova vlada s prodajami premoženja in s prodajo gospodarskih družb v privatne roke - dolgov pa v roke že tako obubožanih državljanov, kakor se je to zgodilo s prodajo SIB banke in njenih poslov v ljubljanskih komunalnih podjetjih - prihodnjim rodovom naložila nova bremena. Plačevali jih bodo spet najubožnejši, medtem ko si privilegirani spet manejo roke, saj jim je znova uspelo povečati svoje deleže pri bodočih donosnih poslih. Kako dolgo bo potrpežljivi Slovenec prenaša! to zavajanje in goljufanje, je težko reči. Zaenkrat ima oblast v rokah še dovolj medijskih in drugih slepil, ki jih bo tudi povezava z Evropo težko odpravljala. Eno takih slepil je tudi avreola slovenskih intelektualcev, ki mnogim ne da odpreti oči in opozoriti na te sistemske zavore, da bi odpravljali te predznake in pogledali družbeni resnici v oči. Bo odkritje dosjejev pripomoglo k temu? Upam, da se jih je lahko ogleda! tudi evropski komisar za človekove pravice, ki se je ta teden mudit pri nas. Brez dvoma je opozoril na boleče probleme Romov in izbrisanih, morda pa tudi na izbrisane v vojni in revoluciji, čeprav mediji pri nas tega niso poudarili. Opozoriti je treba tudi na izjavo Društva veteranov za Slovenijo, ki opozarjajo, da se pri nas bolj poveličuje tiste, ki so se borili proti novi dižavi kakor pa tiste, ki so zastavili svoja življenja zanjo. Sicer pa je tudi to posledica omenjenih zaznamovanj iz komunistične preteklosti, od katere se zaradi znanih razlogov tako težko poslavljamo. In ob koncu ni odveč vprašanje, kdaj bomo iz zaznamovanosti prodrli do človeka in homo drug drugemu ljudje ne te volkovi. Spoznanja, da je to za preživetje človeka nujno, če hočemo premagati vojne, terorizem in tudi bolezni kakršna je npr. nevarni SARS. Vendar pa kaže, da tudi okužba s totalitarnim sistemom ni manj nevarna, te da bij prizadene duše kakor telesa. Če seveda verjamemo Jezusovi besedi, da se ni bati onega, ki umori telo, pač pa onega, ki pogubi dušo s telesom vred, potem se lahko zamislimo na to duhovno okužbo. Seveda če je še dovolj vere v nas. Komentar za Radio Ognjišče Na TV o pravici do groba 4r .revšGlno Kf. o,] zaznoppuje tudi upokojence, predvsem tiste, Predlog zakona o grobiščih, ki čaka na obravnavo v državnem zboru, še vedno buri duhove in deli slovensko javnost. V oddaji Aktualno na TV Slovenija z naslovom Pravica do groba z dne 13. maja, so se o tem soočili predsednik Nove slovenske zaveze Tine Velikonja in Janez Drobnič (NSi) ter na drugi strani predsednik Zveze združenj borcev NOB Ivan Dolničar in poslanec Jaša Zlobec (LDS). Kot je bilo pričakovati od bivšega partizana Dolničarja, je bil predlog zakona po njegovem mnenju spoštljiv in ideološko neobremenjen, z njegovim sprejetjem pa bi se omenjena problematika po 13 letih končno rešila. ,,Menim, da je zadnji čas, da zapremo zadevo vojnih grobišč in jih uredimo, kot se spodobi za civilizirano državo," je še dejal Dolničar. Jaša Zlobec pa je prepričan, da je poglavitni namen nasprotnikov predloga zakona, da se „zgo-dovino obrne na glavo". Novi apostolski nuncij v Republiki Sloveniji Novi apostolski nuncij v Republiki Sloveniji nadškof msgr. Santos Abril y Castello je prišel v Slovenijo v četrtek, 15. maja. Sprejem novega nuncija po prihodu iz letališča v Trstu je bil v prostorih ljubljanske nadškofije na Ciril-Metodovem trgu. Novega nuncija so sprejeli ljubljanski nadškof in metropolit ter predsednik Slovenske škofovske konference dr. Franc Rode s sodelavci ter vodja Protokola MZZ Tomaž Kunstelj. Na sprejemu pa so bili še koprski škof msgr. Metod Pirih in njegov pomočnik dr. Jurij Bizjak, upokojeni beograjski nadškof dr. Franc Perko in mariborski pomožni škof dr. Jožef Smej. Na sprejemu je nadškof Rode novega nuncija pozdravil „Spoštovani monsinjor apostolski nuncij, dobrodošli v Sloveniji! V veselje in čast nam je, da Vas danes lahko sprejmemo v Ljubljani kot predstavnika sve- tega očeta /aneza Pavla II., ki mu slovenska Cerkev in narod veliko dolgujeta: dvakrat je bil v naši deželi in nas je potrdil v veri, med prvimi je priznal samostojnost naše države. Med Cerkvijo in državo je vrsta odprtih vprašanj, ki naj bi bila rešena v času Vašega mandata. Paradoksno pa je dejstvo, da prvi sporazum med Svetim sedežem in Republiko Slovenijo, podpisan 14. decembra 2001, še ni bil ratificiran v Državnem zboru in Vi ste že četrti nuncij, ki čaka na ratifikacijo v Parlamentu. Upamo, da ste zadnji. V Sloveniji, kamor prihajate kot dekan diplomatskega zbora, boste našli živo cerk- veno občestvo, notranje enotno ter s srcem in razumom vdano Petrovemu nasledniku in vesoljnemu pastirju Cerkve. O tem se boste lahko prepričali, ko boste obiskovali naše župnije, kamor Vas že sedaj vabim. Vaša domovina je Španija, dežela, ki je draga mnogim Slovenkam in Slovencem zaradi svoje bogate kulture in prelepega zvenečega jezika. Sicer pa so odnosi med Republiko Slovenijo in Kraljevino Španijo odlični, kar je potrdil tudi obisk, s katerim sta nas pred meseci počastila Njegovo veličanstvo kralj juan Carlos I. in kraljica Sofija. Tudi zaradi tega smo veseli Vašega prihoda. Ekscelenca, dobrodošli v Sloveniji! Apostolski nuncij nadškof msgr. Santos Abril y Castello je nato izrazil veselje, da lahko vsaj malo govori v jeziku, ki ga razumemo, ter se zahvalil za dobrodošlico nadškofu in drugim prisotnim škofom. Zahvalil se je predstavnikom tiska in preko njih bi rad pozdravil ljudstvo te države, kamor prihaja z velikim veseljem. Naglasil je, da te kraje pozna, saj je bil prej v službi v Beogradu in je večkrat prihajal sem na obisk. Zato je še posebej vesel, da je z nami. Novi apostolski nuncij nadškof msgr. Santos Abril y Castello je nato izrazil veselje, da bo delal skupaj s škofi, kot je to vedno poskušal delati, kjer koli je bil. Skupaj bodo storili kar se le da za dobro Cerkve in celotne tukajšnje družbe. Pozdravil je z najboljšimi željami vse ljudi. Nato je še dejal, da ne bi rad govoril v španščini, ki jo sicer tako zelo dobro obvlada nadškof Rode - v Argentini je srečal nekatere člane njegove družine. Nato je še s posebnim veseljem pozdravil bivšega beograjskega nadškofa dr. Franca Perka, s katerim sta več let preživela skupaj v Beogradu. Na koncu se je še enkrat zahvalil nadškofu Rodetu za dobrodošlico in izrazil upanje, da bodo imeli še veliko priložnosti za srečanja, da bodo lahko čim več dobrega storili za dobro tega čudovitega ljudstva. Nasprotniki predloga zakona se ne strinjajo s členom, ki določa, da grobišča oseb, ki so bile v zvezi z drugo svetovno vojno po 15. maju 1945 usmrčene s strani organov takratne oblasti na ozemlju Slovenije, niso vojna grobišča. Velikonja je tako menil, da predlog dela razlike med partizani in domobranci; ker so bili vsi vojaki, se med njimi ne bi smelo delati razlik. Tudi Drobnič se je spraševal, zakaj so domobranci iz predloga tega člena izpuščeni. Zlobcu in Dolničarju pa se zdi člen povsem jasen in preprost, „zato ni nobenega razloga, da bi se vanj vtikali". Zapletlo se je tudi pri členu o vrstah vojnih grobišč, ki določa, da so grobišča žrtev tudi izpraznjena grobišča ali grobovi posmrtnih ostankov oseb, na katerih so ohranjena avtentična nagrobna spominska znamenja in spominska obeležja. Janez Drobnič je na primer dejal, da so to tista grobišča, „ki jih je oblast po vojni zravnala z zemljo", Velikonja pa je povedal, da na njih ni nikakršnih avtentičnih znamenj, pa bi jih vseeno bilo treba urediti. Tu je izpostavil grobišče na Orlovem vrhu, pri čemer je Dolničar poudaril, da tam ni več nikakršnih posmrtnih ostankov žrtev vojne. Nasprotnikom predloga se zdi najbolj sporen člen o označevanju vojnih grobišč. Grobišča po vojni usmrčenih oseb bi tako po vladnem predlogu nosila napis Žrtve vojne in povojnih usmrtitev. Po Drobničevem mnenju tu izraz usmrtitev ni ustrezen, ustreznejši naj bil revolucija. Dolničar pa je poudaril, da revolucija s povojnimi usmrtitvami nima nič, to je le ideološki izraz brez potrebe. "Revolucija je bila, a ne v slabšalnem smislu, kakor o njej govorijo domobranci," še meni Dolničar. Kot vidimo, partizani z vsemi štirimi nasprotujejo vojaškemu statusu domobrancev, označujejo njih grobišča nižje stoječe kot partizanska in zagovarjajo revolucijo, ker je že zanikati ne morejo. INTERVJU Z DR. LJUBOM LJUBLJANSKO BARJE SIRCEM O UDBI.NET .. 2 IN GRUBERJEV PREKOP 4 VELEPOSLANIK SLOVENSKE NARODNE JEDI V MENDOZI .. 3 IZ OKOLICE LJUBLJANE 4 Stran 2 IIIMamnMMMMSMBMMMnMINMMMMMHMMMNMMHnMMHNBNMHMMM Pogovor z dr. Ljubom Sircem Stare neumnosti začnejo enkrat presedati IZ ŽIVLJENJA TONE MIZERIT - Gospod Sire, v zloglasnem Nagodetovem procesu ste bili obsojeni na smrt, v zaporu ste nato preživeli sedem let in pol. Odšli ste v tujino in se prvič vrnili šele konec osemdesetih. Vmes ste morali zelo zaposlovati tajno politično policijo. Ste videli svoj dosje? "Moj dosje? Me niti posebno ne zanima, ker natančno vem, kaj se mi je zgodilo, in v glavnem tudi, kdo vse je bil v to vmešan. Najbolj grozno je najbrž to, da so se komunisti na vse načine trudili, da bi vse, ki jih niso pobili, duševno zlomili. To se je najjasnejše pokazalo pri tako imenovani 'prevzgoji' v zaporih in na družbenokoristnem delu. Prevzgoja je bila v treh stopnjah: najprej so zahtevali priznanje, da je človek kriv; nato priznanje, da je marksizem naj višja znanost; in končno, kot zadnji znak popolnosti, da je obdelani začel ovajati svoje sozapornike. Kazalo je, da je po razlagi Ozne pričakovati, da bo zavladal popolni komunizem, ko bo vsakdo ovajal in denunciral vse druge. Ne samo, da bi komunistična policija tako natančno vedela, kaj podložniki mislijo, bili bi duševno pok-večeni. Niso me pustili v miru niti potem, ko sem bil že v tujini. Ob neki priložnosti mi ni preostalo drugega, kot da sem oznovsko nadlegovanje prijavil Švicarjem in Britancem. Vse to postopanje je tako nagnusno, da je človeka sram za oznovske vsiljevalce. Obenem je razglašanje 'cinkanja' za psihično odrešitev najboljši dokaz, kako malo je komunistična doktrina vredna, da jo je treba uvajati na take psihopatske načine. Okoli milijon imen, ki se po poročilih nahajajo na disketah, tudi potrjuje, kar vsi, ki so živeli v štiridesetih in petdesetih letih, vedo le predobro, da oznovci niso obdelovali samo obsojencev, ampak so tudi pod kako pretvezo zapirali ljudi, ki jim niso bili na noben način nevarni, jim grozili in jih izpustili šele, ko so obljubili, da bodo delali za Udbo. Skratka, pokvarjenost brez primere. Vprašujete, ali so me skušali nadzorovati, ko sem živel v tujini. So, čeprav sem jim ob neki priložnosti sporočil, naj že vendar nehajo, saj sem jim sam pripravljen povedati in razložiti, kaj mislim in počnem, ker nisem imel kaj skrivati." - Sodba proti Nagodetu in soobso-jenim je bila leta 1991 razveljavljena... "...Vrhovno sodišče je leta 1991 sodbo iz leta 1947 razveljavilo delno, ker se obtožbe sploh niso nanašale na zločine, ampak na normalno politično obnašanje, in delno, ker so si jih preprosto izmislili." - Dvakrat ste, ko je še bil predsednik, Milana Kučana spraševali, kje je pokopan pred natanko sto leti rojeni Črtomir Nagode, kje žrtve dachauskih procesov. Odgovora niste dočakali. Naslovnik je bil pa pravi? "Kot zadnji generalni sekretar komunistične partije bi Kučan to moral vedeti. Pri njem so se stekale vse oblastne niti in povrhu je jasno, da sta vrh partije in politična policija živela v simbiozi. Lep primer za to je Mitja Ribičič, ki je kot visok oznovec postal predsednik jugoslovanske komunistične vlade, zatem pa še Titov namestnik. Ribičič je bil seveda tudi Kučanov pokrovitelj, saj ga je po poročanju Mladine vzel s seboj v Beograd itd. To ni samo potrdilo, da je bil Kučan sam udbovec, ampak tudi pojasnilo, da je moral vedeti za prikrite grobove, če ne uradno, po udbovski liniji, pa iz prijateljskih razgovorov s svojima vzorniko- .mm y ma Ribičičem in Stanetom Dolancem. Še naprej; pokopavanje na neznanem kraju, ki so se ga jugoslovanski komunistični policaji naučili v Sovjetski zvezi, je del načrtnega terorja, namenjenega ustrahovanju prebivalstva, saj je za večino ljudi grozno, če ne vedo, kje so njihovi svojci pokopani. Pokopavanje na neznanem kraju je bilo potemtakem del strahovlade, ki naj bi komunistom zajamčila oblast. Sprva je potrebno nastopati zares ostro in morilsko, nato so pa ljudje prestrašeni že do te mere, da jih ni potrebno strašiti kar naprej. Pravi teror deluje naprej, in tako so si generalni sekretarji partije (pardon, predsedniki zveze komunistov) ob popolnoma zajamčeni oblasti mogli podajati štafetno palico, da ne rečem štafetno kost, vse do predsedništva Milana Kučana, ko se je vsaj nekaterim ljudem v vzhodni Evropi posvetilo, da komunizem ne prinaša ne blaginje ne človeške oblasti. Dasi je Kučan rojen šele v petdesetih letih, temelji njegove oblasti trdno segajo nazaj, v razdobje komunističnih množičnih umorov in montiranih procesov. Še več, temelji komunistične oblasti iz zločinskega časa segajo celo mimo Milana Kučana do današnje vlade. Če se današnja vlada ne bi zavedala svojih temeljev in če bi se želela od njih distancirati, ne bi bila na primer objavila v Delu 8. aprila osmrtnice za Franja Turka - Gorazda in mu klicala 'slava'. Poznal sem ga osebno in seveda vem, da je bil eden najzvestejših udbovcev v času množičnih umorov in kasneje, ko je kot oznovski komisar po raznih zaporih grenil življenje političnim zapornikom. S tem, da v osmrtnici kliče 'slavo' Turku, se današnja vlada pod vodstvom gospoda Ropa solidarizira s totalitarizmom in komunističnimi zločinskimi metodami." - Bi bivši predsednik znal tudi najbolje izmeriti verodostojnost evidence, tudi SDV-ja, kot jo je na internetu objavil častni generalni konzul v Novi Zelandiji Dušan S. Lajovic? "Gospod Kučan kot generalni sekretar seveda mora vedeti, kako se tej reči streže in kako se ji je streglo. Ker se tako rad ukvarja z vprašanji etike, se nedvomno spominja, čeprav nerad, da je temelj leninistične etike, na katero je prisegal in morda še vedno prisega, ko se tako spretno dela lepega, da sta v korist komunistični zmagi dovoljena prevara in umor, ne samo dovoljena, zaukazana. Najboljši dokaz, da je objavljeni arhivski material pristen, je, da je prizadete tako razburil. Seveda v bistvu samo potrjuje, kar je o komunizmu v Sloveniji vsakdo mogel vedeti. Niti truditi se mu ni bilo treba, le poslušati je moral tiste, ki so komunizem doži- veli. Dobro pa je, da bo objava arhivov zapolnila sliko s podrobnostmi." - No, arhive, kolikor so neznani in niso uničeni, bo šele treba najti. Na daljavo se pogovarjava. Kako iz Glas-gowa zrete na skoraj obsedno stanje, ki ga je zakuhala ta internetna evidenca? Predvidevam, da vas nervoza politike ni presenetila. Objava tudi ne? "Dobro je, da je objava Slovence zbudila iz nravstvene otopelosti. Kot noj tiščijo glavo v pesek in si pustijo vladati od ljudi, katerih oblast in moč sta osnovani na starih zločinih, ki se jim niti danes ne odpovedujejo. Veljavnih zakonov, ki bi to zvezo prekinili, se ne držijo. Ali so nervozni tisti, ki bi jih resnica zares morala skrbeti, ne vem. Glavne stvari o Ozni (Vos, Ozna, Udba, SDV - to so poimenovanja tajne politične policije od konca vojne do demokratizacije, op. a.) vemo vsi, pa oznašem nihče niti ne pokaže zaničevanja, ki ga zaslužijo." - Naval na po novem ne več blokirani internet ne pojenja, preteklost politikov je postala zanimiva, politike pa prav to očitno nervira. Slaba novica za politike, pravijo ciniki. Ljudstvo se je navadilo na svobodo, na demokracijo, hoče vedeti. Kaj pravite vi? "Naval na internet morda zares kaže, da je volivce končno^ začela zanimati preteklost politikov. Žalosten znak za Slovence je, da jih doslej ni zelo zanimala. Še več, da so volili komunistične pokvarjence, čeprav so vedeli, kdo so. Slovenci so tako nespametni, da verjamejo komunističnim parolam o revanšizmu in še hujšemu nesmislu o tem, da so antikomunisti v resnici boljševiki. Na ta nesmisel sem prvič naletel pred leti, ko sem imel še opravka z Djilasom in njegovim sinom, nato sem videl, da so ga naši komunisti uporabljali proti Pučniku in njegovim prijateljem, končno ga je generalni tajnik LDS skušal uporabiti proti meni. Slovenci bi zdaj zares morali premisliti, s čim se komunisti in njihova mladina skušajo obdržati na oblasti. Če bo naval na internet pomagal k takemu premišljevanju, smemo pričakovati, da bo slovenska prihodnost manj obremenjena z neumnostmi." - Gospoda Lajovica, njegovo zgodbo, poznate? "Ne samo Dušana Lajovica, celotno družino Lajovic poznam. Vid Lajovic je bil z menoj v Nagodetovem procesu, obtožen za kdo ve kaj. Njegov oče je bil znan sodnik, član sodišča sedmerice v Zagrebu, in vodilni slovenski skladatelj. Sicer je družina začela industrijsko tradicijo v Sloveniji, ki jo Dušan nadaljuje drugje po svetu. Našim komunističnim Butalcem je seveda tak sloves anatema - to so razredni sovražniki, treba jih je uničiti, da bi blesteli marksistični nesposobneži." - Ne dvomite torej, da je objava evidenc SDV-ja njegova solistična akcija v pisanju osebne zgodovine, ob kateri naj bi se mnogim dvigal pritisk? Lajovic za ogrevanje omenja bivšega predsednika Kučana pa njegovega svetovalca Roterja... "Dušana Lajovica razumem, še predobro. Začenja mu presedati, da v Sloveniji še naprej poslušamo stare neumnosti kot edino pravo resnico. Ponudila se mu je priložnost pokazati, iz kakšnih virov ta edino prava resnica prihaja, in jo je uporabil. Upam, da bo izšla tudi njegova knjiga ter potrdila in dopolnila vse, kar Slovenci morajo vedeti, če hočejo kam naprej. Ker na ponarejanju zgodovine in na marksizmu ni mogoče graditi bodočnosti. V Nad. na 6. str. Čeprav smo že v začetku zadnjega članka opozorili, da je v tej deželi „vse mogoče", nismo verjeli (nismo računali), da bo Menem res zapustil borbo in odstopil pred drugim krogom volitev. Izid je enostaven: brez glasovanja je Nestor Kirchner postal novi predsednik države. Dejstvo in vzroki. V sredo 14. maja zvečer, v rodni provinci La Rioja, se je Menem legalno odpovedal možnosti tekmovanja za predsedništvo v drugem krogu. Ta dan je podpisal zadevno ostavko, ki jo je potem predstavil volilni komisiji, nato pa pred televizijskimi kamerami obrazložil svoj korak. Vzroki so bili že prej zani, saj jih je nenehno uporabljal v tem delu kampanje: način izvedbe volitev s tremi pero-nističnimi kandidati, pristransko nastopanje vlade v prid Kirchnerju, sistematična vladna kampanja proti njemu, itd. Če stvarno gledamo, se kaj podobnega dogaja pri vsakih volitvah. Še več, Menem je sam nenehno uporabljal slične postopke, dokler je bil na vladi. Zanimiv pa je razlog, da odstopa tudi zato, da bi preprečil ,,globok in nepre-mostjiv razdor med narodom". Kar se pa tiče načina volitev, bi ga moral zavrniti ali pa temovanje zapustiti še pred izvedbo prvega kroga in ne šele, ko so mu številke napovedovale poraz. Akcija in reakcija. Korak bivšega predsednika je povzročil val ogorčenja. Komentarji so bili kaj raznovrstni. Najprej so ga kritizirali, ker da je s tem oslabil položaj prihodnjega predsednika, ki bo moral oblast prevzeti s pičlimi 22 odstotki glasov. Osporavali so mu tudi nedemokratično in nelojalno držo, ko zapušča tekmovanje, da ne bi bil hudo poražen. Ena hudih kritik pa je bila, da s tem tepta in ogroža ustanove. Najhujši pa je bil jasen komentar, češ „kaj moremo pričakovati od moža, ki je kot predsednik sistematično teptal ustavna določila in zakone". Dejansko je bila ostavka krona Menemove-ga javnega nastopanja. Zakaj se je umaknil? Jasno je, da so bile Mene-move izjave le izgovor za javno uporabo. Realni vz-roki^so popolnoma drugačni. Že v zadnji številki smo omenili globoko nasprotje v njegovem lastnem štabu. Dva tabora sta nastopala in se borila: po eni strani skupina tradicionalnih mene-mističnih vodij (Kohan, Bauza, de Narvaez), po drugi pa guvernerji (Roban Mann, Angel Maza in celo podpredsedniški kandidat Romero ter senator in brat Eduardo Menem). Ti zadnji so se bali, da bi hud poraz bivšega predsednika za sabo potegnil tudi njih. Ne smemo pozabiti, da bodo v prihodnjih mesecih v vseh provincah guvernerske volitve in bodo mnogi od njih znova kandidirali. Lepo je biti družabnik v zmagi, nevarno pa v porazu. Menem je le nerad sprejel to dejstvo šele, ko je videl, da ga lastna četa zapušča. Politična smrt ali prerod iz pepela? Nedvomno je Carlos Saul Menem ena najbolj značilnih in zanimivih osebnosti argentinske politike zadnjih desetletij. Tisti, ki danes govorijo o njegovem „političnem samomoru", pozabljajo, da je zvit človek, ki se zna prilagoditi vsaki situaciji. Njegov sramoten odhod s političnega odra še daleč ne pomeni, da ne misli na povratek. Saj se je podobno domnevalo (in govorilo) tudi, ko je Alfonsin šest mesecev pred potekom mandata zapustil predsedništvo, pa je do danes aktivno posegal v politiko in človek se umestno vpraša, ali je družbi bolj škodoval za časa predsedništva ali potem, ko je to mesto že zapustil. Menem ima dva načina povratka. Eden kot senator rodne province. Bil je namreč tretji na zmagoviti listi in sedanja druga senatorka, žena riohanske-ga guvernerja Maza, je že pred časom ponudila, da odstopi; v tem primeru bi Menem avtomatično postal senator. Drug način (ki ga je že napovedal in ne izključuje prvega), pa je kot predsednik sveta peronistič-ne stranke (Consejo Nacio-nal). Mandat mu je sicer že zapadel, a ker ni bilo novih volitev (Duhalde jih je preprečil na slavni konvenciji v Lanusu), ga ohranja do novih volitev. S tega mesta lahko še odločilno posega in stori mnogo dobrega ali mnogo zla. Predsednik Kirchner. Nastopil bo na državni praznik 25. maja. Umirjene osebnosti, zaupljiv le do najožjega kroga sodelavcev, je velika neznanka. Opredeljen v levičarskih pozicijah ne bo mogel mimo danega gospodarskega položaja. Nastopa v skrajno težkih okoliščinah. Huda dediščina je, da je do predsedništva prišel s podporo sedanjega predsednika in njegove grupe bue-nosaireškega peronizma (duhaldizma). Nič manjša je, da bo do decembra moral delati s sedanjim parlamentom, kjer ima peroni-zem relativno večino, a on ne predstavlja vsega peronizma. V senatu imajo pe-ronisti 41 članov, mnogi zastopniki promenemistič-nih provinc (radikali 22, ostali 13), v poslanski zbornici pa 119 poslancev (radikali 62, ARI 21, Murphy 17 in ostali 38). Bo parlament pripravljen potrditi prepotrebne zakone (mnogo jih zahteva FMI)? Bo opozicija sodelovala? Bo argentinsko politično srenjo končno srečala pamet? SLOVENCI IZ Tabor SVS MENDOZA Obisk veleposlanika Republike Slovenije Ob obisku v Mendozi veleposlanika mag. Bojana Grobovška in svetovalke Jane Strgar je veleposlaništvo v Argentini organiziralo razne dejavnosti. V petek 16. maja zjutraj je gost v spremstvu članov odbora Društva obiskal župana prestolnice province Mendoze dr. Adolfa Vicchija. izmenjavala sta mnenja o političnem stanju obeh držav, o morebitnem kulturnem sodelovanju in o slovenski skupnosti v Mendozi, kateri sedež stoji na območju glavne občine. Župan je obdaril veleposlanika z lepim spominom in ga proglasil s posebnim odlokom za odličnega meščana (ciudadano ilustre). Nato ga je v prostorih Parlamenta sprejela najvišja oblast mendoške vlade. Zaradi odsotnosti guvernerja, ki je bil na zdravstvenem okrevanju, sta se srečala z njim podguverner lic. Gonzalez Gaviola in predsednik poslanske zbornice Rodolfo Ciccitti. Tema razgovora se je osredotočila o političnem stanju Argentine po predsedniških volitvah in o statusu Slovenije ob neformalnem vstopu v Evropsko unijo, ki se bo formalno uresničila prihodnje leto. Na koncu je podguverner obdaril veleposlanika z lepo obdelanim srebrnim matejem. Nato smo se še ogledali prostore parlamentarne palače. V popoldanskih urah je bil na vrsti obisk glavne mendoške gospodarske zbornice - Union Comercial e Industrial de Mendoza. Prisotni so bili voditelji te organizacije in Miha Bajda, zastopnik podjetja Bajda S.R.L. Poglavitna tema razgovora je bila iskanje možnosti sodelovanja Mendoze in Slovenije na ekonomskem področju. V mesecu oktobru se bo vršila pod okriljem zbornice znana Feria Internacional Aconcagua - FIA, na katero so povabili Slovence, da predstavijo svojo ekonomsko dejavnost. V večernih urah se je v prostorih Doma veleposlanik srečal s člani mendoške slovenske skupnosti. Najprej ga je pozdravil predsednik Društva Jernej Bajda in mu podal besedo. Veleposlanik Grobovšek nas je seznanil z najbolj zanimivimi novicami o Republiki Sloveniji. Poročal je tudi o delovanju veleposlaništva, kot je otvoritev lektorata slovenščine v UBA in pripravo razstave zgodovine slovenskih priseljencev v Argentini, ki se bo vršila meseca septembra v prostorih Nacionalnega muzeja o priseljevanju v Buenos Airesu, za kar je prosil tudi sodelovanje mendoške skupnosti. Za zaključek so nas članice Zveze slovenskih žena in mater pogostile z zakusko. Svetovalka Jana Strgar je pa imela v petek popoldne in v soboto zjutraj ogromno dela z konzularnimi posli. Obema se za obisk iz srca zahvaljujemo. Jože Šmon KOROŠKA Sadovnik ustanavlja novo organizacijo Nekdanji predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS) Bernard Sadovnik, ki je s položaja odstopil 28. aprila, in njegov nekdanji namestnik Reginald Vospernik sta napovedala ustanovitev tretje predstavniške organizacije slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem. „Tretja organizacija" naj bi po Sadovnikovih besedah združevala tiste pripadnika narodne manjšine, ki v sedanjih organizacijah, poleg v NSKS še v Zvezi slovenskih organizacij (ZSO), „nimajo politične domovine". Novi predsednik NSKS Jože Wakounig je v odgovor na načrtovano ustanovitev „tretje organizacije" menil le, „če Bernard Sadovnik in'za njim vred še nekateri drugi tako mislijo, da morajo to storiti, naj stopijo pred narod, povejo svoje cilje, svoje vzgibe in vzroke in naj začnejo z delom. Vendar naj bodo boljši od nas vseh", je še dodal predsednik NSKS Wakounig. Dolgoročni cilj nove organizacije je po Sadovnikovih besedah ena sama predstavniška organizacija slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem, ki naj bi bila razdeljena na posamezne frakcije, ,,govorila pa naj bi s skupnim glasom". Kot je še poudaril, cilj nove organizacije ni delovati proti sedanjemu vodstvu NSKS in prevzeti oblast, temveč želi razširiti organizacijo tako, da bi bili v njej dobrodošli vsi koroški Slovenci, ne glede na njihovo ideološko ali strankarsko pripadnost. Tak je bil tudi namen novega časopisa na Koroškem, ki naj bi ne bil idejno utemeljen, ampak le informativen. Narodni svet, demokratična krovna organizacija, pa je zvesta tradiciji in svojim načelom, ohranila stari časopis Naš tednik in načrtovala zamenjavo Sadovnika. Zato je Sadovnik tudi odstopil. Že deset let društvo vr-njnencev v Slovenijo Izseljensko društvo Slovenija v svetu prireja svoj tabor, kjer obravnavajo razne probleme, važne za manjšino in izseljence. Letošnje že tradicionalno srečanje Slovencev iz matične domovine, zamejstva, zdomstva in izseljenstva - 10. tabor Slovencev po svetu, bo v soboto, 14. junija 2003 v Škofovih zavodih v Št. Vidu. Ob 9. uri bo sv. maša, somaševanje bo vodil škof msgr. Alojzij Uran. Ob 10.30 bo okrogla miza, katere tema bo ,,Slovenija ob vstopu v Evropsko unijo - novi izzivi". Pri društvu se zavedajo, da se z vstopom Slovenije v EU začenja novo obdobje za Slovence v matični domovini, v zamejstvu in zdomstvu. Mnogi zdomci so že del zveze držav, v katero Slovenija vstopa prihodnje leto. Ali bomo lahko Slovenci združeni v Evropi postali trdnejši ali se bomo še bolj razpršili po velikem evropskem ozemlju? Kako se Slovenci na obeh straneh meje pripravljamo na nove izzive? Kakšne možnosti in priložnosti vidimo za razvoj slovenske identitete ob vključevanju Slovenije in Madžarske v Evropsko unijo? Brez dvoma bo srečanje na taboru Slovencev po svetu priložnost za soočanje potreb Slovencev na obeh straneh meje v bliža- jočem se skupnem slovenskem prostoru. Pri okrogli mizi bodo sodelovali: Andrej Engelman (Državni sekretar in direktor Službe vlade RS za evropske zadeve) - dr. Zdravko Inzko (Direktor za mednarodne odnose z državami vzhodne Evrope na Avstrijskem zunanjem ministrstvu), - Ivo Jevnika (novinar in publicist iz Trsta), - Jurij Paljk (urednik Novega Glasa v Gorici) - Jože Hirnok (Predsednik Zveze Slovencev na Madžarskem), Moderator okrogle mize bo Matej Erjavec (Urednik Sončne pesmi) Po okrogli mizi bo sledila debata - razgovor med Slovenci iz Slovenije, zamejstva in izseljenstva. Pred okroglo mizo in po njej bo kratek kulturni program, ki ga bodo popestrili Kvintet Ventus in Harmoni-kašice Zupan. V atriju Zavoda sv. Štanislava bo razstava akademske slikarke Andreje Dolinar iz Argentine. Društvo tudi želi, bi v. tem delu kulturno-zabav-nega programa gostili tudi pevca ali umetnika naše izseljenske skupnosti iz Argentine. Za izseljensko mladino bo organiziran športni in družabni program. Vabljeni so vsi rojaki, ki bi se v tistih dneh nahajali v Sloveniji, da se tega tabora v čim večjem številu udeleže. 48-letnici podpisa avstrijske državne pogodbe Narodni svet koroških Slovencev - NSKS - je ob 48. obletnici podpisa Avstrijske državne pogodbe (ADP), s katero je bila leta 1955 ponovno vzpostavljena popolna suverenost republike Avstrije, zahteval dosledno uresničitev zaščitnih določil, ki izhajajo iz 7. člena ADP. Pred „razvalinami zgrešene manjšinske politike", ki je privedla do izjemnega upada števila Slovencev na Koroškem, naj Avstrija po zgledu svojega zavzemanja za Nemce na Južnem Tirolskem „izkaže enako skrb za avtohtone manjšine v lastni deželi, kot se je s 7. členom ADP pred mednarodno javnostjo obvezala 15. maja 1955", je poudaril predsednik NSKS Jože Wakounig. Obenem NSKS zahteva temeljito reformo avstrijskega zakona o narodnih skupnostih iz leta 1976, ker naj bi ta bil „v skoraj vsaki točki ali protiustaven ali neizvedljiv". NSKS zato želi čimprej začeti nove pogovore z avstrijsko vlado, da bi v vprašanju 7. člena ADP „ob njenem zlatem jubileju čez dve leti lahko prikazali dober rezultat", je menil Wakounig in izrazil upanje, da bi bilo ob obisku slovenskega premiera Antona Ropa na Dunaju moč pri rešitvi celodnevnega slovenskega radijskega sporeda na Koroškem doseči premike in izboljšanje. Konkretno NSKS zahteva čimprejšnjo uveljavitev razsodb avstrijskega ustavnega sodišča o slovenščini kot uradnem jeziku iz leta 2000 in o dvojezični topografiji iz leta 2001. Glede slovenščine kot uradnega jezika na avstrijskem Koroškem pa NSKS predlaga ureditev, ki bi tako možnost omogočila v vseh tistih občinah, ki so pri popisih prebivalstva po drugi svetovni vojni vsaj enkrat imele 10% deleža slovensko govorečih in dvakrat 5% deleža. Predsednik NSKS Wakounig je tudi poudaril, da so dogodki v organizaciji z odstopom bivšega predsednika Bernarda Sadovnika in nezaupnico bivšemu predsedstvu „kakorkoli so že bili bridki in mogoče še so, bili potrebni". Wakounig se je zato kritično odzval na Sadovnikovo napoved o ustanovitvi tretje politične organizacije slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem. „Pred nedavnim je Sadovnik še sam svaril pred tretjo organizacijo," je opozoril novi predsednik NSKS in dejal, da bodo vsi Bernik izgubil tožbo proti Mladini Poslanec NSi Jože Bernik, ki je zaradi nekaterih navedb v člankih, objavljenih oktobra in novembra 1997, tožil tednik Mladina, je na Okrožnem sodišču v Ljubljani tožbo izgubil. Po mnenju sodišča je Mladini uspelo dokazati, da je utemeljeno verjela, da so objavljeni sporni zapisi resnični. Danes je to standardna trditev vsakega, ki ga kak protikomunist toži zaradi žalitve. In sodišča jim dajo prav. Tako se je npr. zgodilo Levstiku. Bernik se je odločil za tožbo, ker je Mladina v treh člankih oktobra in novembra leta 1997 zapisala, da je sodeloval z gestapom, kar je po njegovem mnenju neresnično. Omenjeni članki naj bi ga bili tudi močno ovirali, ko je kandidiral za predsednika države. Čeprav je Bernik menil, da kopije arhivskih dokumentov niso verodostojne (na slednje se je opirala Mladina pri svojem pisanju) in so le plod falsificirane zgodovine, se je sodišče oprlo na dokumentacijo Arhiva Slovenije. Sodba še ni pravnomočna. OBLETNICA SLOVENSKEGA DOMA V CARAPACHAYU V prejšnji številki smo objavili poročilo o poteku obletnice v Carapachayskem domu. Zaradi zanimivosti objavljamo še eno sliko folklorne skupine Maribor Še letos džamija v Ljubljani? Predlog spremembe prostorskega izvedbenega akta, ki bo določil pravno podlago za gradnjo islamskega verskega in kulturnega centra v Ljubljani, je v zaključni fazi, je povedal načelnik oddelka za urbanizem ljubljanske mestne občine Igor Jurančič. Lokacija islamskega centra je po podatkih ljubljanske mestne občine predvidena med Malim Grabnom in Cesto dveh cesarjev na Viču. V sklopu islamskega centra bosta zgrajena tudi džamija z minaretom do višine 16 metrov in ostali spremljajoči programi. Velikost islamskega centra je omejena s prostorskimi konstantami, torej gradbeno linijo, znotraj katere bo treba umestiti objekt. Po podatkih Islamske verske skupnosti bi za načrtovani program potrebovali približno 4500 kvadratnih metrov površin. Ljubljanski mestni svet je maja 2001 obravnaval in sprejel osnutek spremembe urbanističnega dokumenta, ki naj bi omogočil gradnjo islamskega kulturnega centra na lokaciji ob Malem Grabnu. Temeljni pogoji za začetek gradnje so sprejem spremembe prostorskega izvedbenega akta na ljubljanskem mestnem svetu, organizacija natečaja za arhitekturo objekta, sočasno bo potrebno urediti lastništvo zemljišča ter nato pridobiti gradbeno dovoljenje. V zvezi s tem je še pojasnil, da so potrebna usklajevanja v zvezi s problematiko poplavne ogroženosti južnega dela Viča, znotraj katerega je sicer predvidena lokacija islamskega verskega in kulturnega centra. Kot je znano, je načrtovana gradnja islamskega centra v Ljubljani v slovenski javnosti povzročila številne polemične odzive. poraženci, če ne bo skupne in razumne rešitve. Wakounig je izrazil tudi ogorčenje nad izjavami predsednika levičarske Zveze slovenskih organizacij - ZSO Marjana Sturma, ki je dejal, da je pri NSKS oblast prevzela „skrajna desnica". Skrajno desničarstvo je v Avstriji kot npr. nacizem primer za državno varnost in urad za zaščito ustave, je menil Wakounig in zato od Sturma zahteval opravičilo. NSKS od srečanja med Ropom in avstrijskim kanclerjem Wolfgangom Schuesslom pričakuje „premike in izboljšanje" pri vprašanju medijske oskrbe slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem. ,,Slovenija je v radijskem vprašanju letos v Avstriji intervenirala že 14 krat, Schuessel mora sedaj nekaj storiti," je dodal podpredsednik NSKS Vouk. Ljubljansko barje in Gruberjev prekop NAŠA SKUPNOST ŽIVI GOSPODARSKI VESTNIK Povodenj v argentinski provinci Santa Fe spominja na velike poplave leta 1926, ko je voda zalila velik del slovenskega ozemlja. Poplave v Sloveniji se dostikrat ponavljajo. Posebno pogoste so bile v prejšnjih stoletjih v okolici Ljubljane. Na južni kar iz prvega nadstropja. Vsa voda je takrat tekla počasi in vijugasto skozi Ljubljano in ker je bila struga Ljubljanice plitva, se je voda velikokrat razlila čez bregove in ulice. Zamisli o izsušitvi Barja segajo še v rimsko dobo, kar strani mesta se namreč razprostira ravna pokrajina, porasla le z redkim grmovjem in svežim zelenjem. Črna zemlja je ob jesenskem ali spomladanskem deževju čestokrat prekrita z vodo. To je znano Ljubljansko barje, ki je nekoč bilo jezero, v katerem so v stavbah na koleh živeli mostiščarji in je njihovo življenje opisal Janez Jalen v svojih „Bobrih". Ljubljansko barje je južni del dna Ljubljanske kotline; meri 180 km2 in leži med Ljubljanskimi vrati, Polhograjskim hribovjem, Krimom in na jugu Šmarsko suho dolino. Dolgo je približno 20 km in široko kakih 10 km. Glavna značilnost so poplave, ki še sedaj delajo skrbi tamkajšnjim prebivalcem. Nekdanje jezero je bilo v rimskih časih že močvirje. Prva cesta iz Dunaja v Trst je bila zgrajena leta 1806, železnica iz Ljubljane v Trst pa 1857. Ker obe vodita čez Barje, je pri gradnji obeh zemlja dobesedno „goltala" vozove in vozove kamna in grušča, da so se dela sploh lahko vršila. To je tisti predel ljubljanske okolice, na katerem so pozneje, ko se je izsušilo, narezali tisoče in tisoče vozov šote (preprosto kurivo). Je pokrajina megle, ki v poznih jesenskih dneh pokriva Ljubljano in zaradi katere je mesto dobilo ime „bela Ljubljana". Barjanska pokrajina je mehka in polna močvirskih rastlin. Voda ostane na zemlji in ob vsakem deževju Jeze iz nje". Že Valvazor poroča, da so leta 1191 hišam ob Ljubljanici voda segala do gornjih nadstropij. Baje so leta 1537 Ljubljančani vstopali v čolne dokazujejo nekatere izkopanine. Leta 1554 pa je deželna oblast povabila dva italijanska strokovnjaka na pomoč, a njuni načrti se niso izvedli. Cesarica Marija Terezija je leta 1762 ukazala, naj se začno priprave za izsušitev ljubljanskega močvirja, saj so poplave prizadevale deželi veliko gospodarsko škodo. Leta 1760 je jezuit in učenjak Gabrijel Gruber dal dva predloga: po prvem naj bi se v mestu struga Ljubljanice poglobila, drugi predlog pa je bil, da med ljubljanskim Gradom in Golovcem izkopali prekop, ki naj bi hitro odvajal vodo narasle Ljubljanice. Leta 1772 so začeli z delom za prekop, ki so pa zahtevala mnogo truda in stroškov, ker so delavci pri kopanju naleteli na veliko studencev, ki so dvigali šoto in prst. Ko je Gruber po prvem letu kopanja iz osebnih razlogov moral opustiti delo, je cesarica zaupala vodstvo polkovniku Struppiju. Čez tri leta je bil prekop narejen in so ga poimenovali po Gruberju. Voda na Barju je pričela upadati in močvirje se je vsaj deloma osušilo. Gruberjev prekop pa je bil šele osnova za osuševanje močvirja. Prva dela so se pričela dosti kasneje. Poglobili so kanal, pa tudi strugo Ljubljanice skozi mesto so regularizirali in jo znatno poglobili. Arhitekt Plečnik je uredil in olepšal njene bregove. Gruberju so postavili spomenik ob prekopu blizu Karlovškega mosta. Mnogi Ljubljančani pa so še vedno ljubitelji sanjave barjanske pokrajine in njene megle. Pripravila D-ova fV 'sd** rC^V ' llifwh« ulica _ « lan 'Jr oa £ Ek F. r .n m m* nAhci ■ ffi. V'" 4®!'- 'M' H lii ■ 376 % - ^ S , | c* i PrtjuisuV««# -V >* y 'o Or 1,1 v vrh », * *>, • J •O S r TguSiCA g 7 ŽPOČJANE u00//.-’ ■ 4 f *'&< V \ 1 offSc..«*" »o, Zgoraj: Ljublja- nica. Spodaj: Gruber- jev prekop. 56Č f "4 Gotovac V nedeljo, 4. maja, dopoldne je bil občni zbor Našega doma v San Justu. V četrtek, 8. maja, je bil redni sestanek Zveze slovenskih mater in žena. Vodila ga je predsednica Pavlina Dobovšek. Sledil je razgovor o molitvi sv. rožnega venca. Besedilo sta pripravili Irena Fajdiga in Mirjam Rant. Isti dan je bila otvoritev likovne razstave Irene Žužek, ki je v razstavnem prostoru „Sala Juan Alberdi" v Centru Cultural General San Martin nastopila s samostojno razstavo pred argentinsko javnostjo. V petek, 9. maja je bila v Slovenski hiši seja Medorga-nizacijskega sveta. Vodil jo je predsednik ZS Lojze Rezelj. V soboto, 10. maja, je bil v Slovenski hiši na srednješolskem tečaju dan duhovnosti. V nedeljo, 11. maja je bilo vseslovensko romanje v Lujan. Dopoldne je bila maša, popoldne pa tradicionalna procesija. V soboto, 17. maja je bila prireditev Balantičeve šole v Našem domu v San Justu. Odbornice Zveze slovenskih mater in žena so v mesecu maju našim potrebnim rojakom razdelile 76 denarnih podpor. Slovenski kotiček ima tedensko radijsko oddajo vsak petek na Radio Estirpe Nacional AM 1250. Oddajo na televiziji - Megacanal - v San Justu - ima vsako soboto, ponedeljek in sredo. Priredila D-ova za Tisk. referat ZS Papež star 83 let Papež Janez Pavel II. je na svoj 83. rojstni dan prištel med svetnike štiri osebe: poljskega škofa Josepha Sebasti-ana Pelczarja, ustanovitelja kongregacije služabnic Presvetega srca Jezusovega, ki je živel med letoma 1842 in 1924; Poljakinjo Uršulo Ledochowsko, ustanoviteljico uršulink trpečega Srca Jezusovega, ki je živela med letoma 1865 in 1939. Drugi dve novi svetnici sta Italijanki, in sicer Maria De Mattias, ustanoviteljica kongregacije častilk Presvete Jezusove krvi, ki je živela med letoma 1805 in 1866; ter Virginia Centurione Bracelli, ustanoviteljica Hčera naše Gospe iz Kalvarije, živela pa je med letoma 1587-1651. Karol Woytila, sedanji papež, Janez Pavel II., se je rodil 18. maja 1920 v Wadowicah blizu Krakova na Poljskem. Pred vojno je študiral modroslovje in poljsko filologijo. Do začetka leta 1941 je izgubil vse svoje domače. Zaposlil se je v kemični tovarni, oktobra 1942 pa so ga kot delavca sprejeli v tajno semenišče. V duhovnika je bil posvečen 1. novembra 1946. Po novi maši je študiral v Rimu in leta 1953 postal profesor moralne teologije na krakovski teološki fakulteti. Z 38 leti je bil imenovan za krakovskega pomožnega škofa. 13. januarja 1964 je postal nadškof, 26. junija 1967 pa ga je papež Pavel VI. imenoval za kardinala. Na konklavu 16. oktobra leta 1978 je bil izvoljen za 264. papeža. Kot prvi Slovan in Poljak je zasedel Petrov prestol in si nadel ime Janez Pavel II. V Sloveniji. - Papež Janez Pavel II. se je 18. maja leta 1996, na svoj 76. rojstni dan, že drugi dan mudil na obisku v Sloveniji. Zjutraj so mu otroci ljubljanskih župnij v dvorišču nadškofijskega dvorca ob njegovem rojstnem dnevu zapeli podoknico. Zatem je Sveti Oče odšel na hipodrom v Stožice, kjer je daroval sveto mašo. To slavje je potekalo v znamenju zahvale ob 1250-letnici krščanstva med Slovenci. Opoldne je papež Janez Pavel II. obiskal Zavod svetega Stanislava. Popoldne pa se je v Postojni srečal z mladimi in koprsko škofijo. SLOVENSKE NA Slovenske-latinskoameriške trgovske zbornice V Argentini končno rastemo Pretekli teden so bile objavljenje dokončne številke gospodarske. dejavnosti za marec in za prvi trimester letošnjega leta. Izid je seveda razveseljiv. Ekonomija je meseca marca, v primeru z marcem lanskega leta, narasla kar za 6,3 odstotke. V prvem tri-mestru pa je isti porast v primerjavi z istim obdobjem 2002, dosegel 5,2 odstotka. Na podlagi teh številk že računajo (popolnoma umestno), da bo gospodarska dejavnost v Argentini v letošnjem letu narasla za najmanj 4 odstotke. Potrditev teh optimističnih računov je prišla tudi s strani Mednarodnega denarnega sklada (FMI). Za Argentince zloglasna Ann Krueger je izrazila presenečenje, da je država izšla iz močnega gospodarskega zastoja, ne da bi padla v hiperinflacijo. To stanje in zadnje številke pa za argentinske eko- nomiste ne predstavljajo presenečenja. Številke gospodarske dejavnosti so pozitivne od junija lanskega leta naprej. Rast je nenhna, saj tudi prvi trimester letošnjega leta v primeri z zadnjim trimestrom 2002 predstavlja porast v višini 2,1%. Rast sloni predvsem na povečani dejavnosti industrije (220%) kateri sledi gradbeni sektor (18,5%). Spodaj objavljena skica kaže rast od julija 2002 dalje. -10.0 jul ago set J oct nov die ene feb |mar 2002 2003 Fu«nte INDEC Razvoj notranje bruto proizvodnje PRIPRAVLJAJO SE NA POSLEDICE VSTOPA V EU PRULfr' Iz knjige Slovenske narodne jedi sem prepisala par značilnih ljubljanskih jedi. LJUBLJANSKA OBARA 1 kg telečjega mesa (pleča ali prsi), 100 g korenja, 100 g korenin zelene in peteršilja, lovorov list, 150 g masti, 80 g moke, pest drobtin, 100 g ali 150 g čebule, 20 g česna, zelen peteršilj, majaron, poper, 2 dl belega vina, limona. Vodni mlinčki: 250 g moke, 1 jajce, voda ali mleko. Telečje meso zrežemo na kose. Korenje, zeleno in peteršilj zrežemo na debele rezance. Vse skupaj damo kuhat v vodo, skupaj z lovorovim listom. Osolimo. Ko je meso skoraj kuhano, zakuhamo v obaro drobne žličnike, ki jih napravimo iz moke, jajca in mleka. Pustimo, da dobro prevrejo, nato zgostimo obaro s prežganjem. V kozico damo mast, na njej najprej prepražimo moko, da postane svetlorumena, in dodamo drobtine. V to stresemo drobno sesekljano čebulo; ko še ta zarumeni, dodamo sesekljan česen, zelen peteršilj, majaron in poper. Ko nam zadiši, stresemo v obaro in dobro premešamo. Izboljšamo jo z vinom, limono in po potrebi solimo. Ker je obara že Vstop Slovenije v Evropsko Unijo bo brez dvoma izredna sprememba v poslovanju, tako za državo kot za podjetnike. Zato gospodarski krogi v domovini na vso paro preučujejo možne učinke in se pripravljajo na .obdobje po vstopu. Med drugim je tudi Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) je z namenom informiranja svojih članic na posledice, tako pozitivne kot negativne, ki lahko nastopijo ob vključevanju Slovenije v Evropsko unijo, naročila neodvisno študijo o makro in mikroekonomskih učinkih vstopa. Publikacije GZS na področju evropskih zadev pripravljajo vedno z novimi partnerji, saj tako zagotovijo večjo zavzetost, kreativnost in kritičnost sodelavcev. V sodelovanje so poklicali tudi skupino strokovnjakov z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani, katerih prizadevanja in predvsem ideje so spremljali dlje časa. Integracija v Evropsko unijo je za Slovenijo prednostnega pomena predvsem zaradi ekonomskih učinkov, čeprav so pomembni tudi politični, varnostni, socialni in kulturno-zgo-dovinski razlogi. Cilji, po- vezani z vstopom v EU, so povečanje gospodarske rasti, uravnotežen razvoj, oblikovanje dinamične in na znanju temelječe družbe, makroekonomska, politična in socialna stabilnost, nacionalna varnost ter višji družbeni in individualni življenjski standard. GZS je bila že od samega začetka aktivno vključena v procese prilagajanja slovenskih podjetij ter slovenskega gospodarstva EU. Slovenija je bila edina od vseh držav kandidatk, v kateri je zbornica aktivno sodelovala v pogajalskem procesu za vstop v Unijo kot enakopraven partner. Zdaj, ko so pogajanja zaključena, je naloga GZS čim bolj kakovostno in aktivno informirati člane in tudi slovensko podjetništvo po svetu, o delovanju EU, o pogojih poslovanja na notranjem trgu, o skupnih politikah EU, o pravu EU, o zunanjetrgovinski politiki EU, uvajanju evra, sektorskih politikah v EU, javnih naročilih ter mnogih ostalih temah. Znanje in dobra informiranost podjetnikov sta najpomembnejši element prilagajanja spremenjenim razmeram poslovanja ob vstopu v EU. zakuhana z vodnimi žličniki, ne serviramo ajdovih žgancev. Namesto telečjega lahko uporabimo tudi svinjsko meso. LJUBLJANSKI JANEŽEVI ZAPOGNJENCI (Recept Marije Remec) Mešaj 3 jajca s 120 g sladkorja, da dobro naraste (pol ure). Nato primešaj rahlo 100 g moke ter podajaj to testo v majhnih kupčkih, ki se razlezejo, na pomazano in z moko potreseno pekačo ter jih potresi z janežem. Še tople jemlji s pekače in zapogni vsakega čez valjar. Po raznih virih priredila D-ova SVOBODNA SLOVENIJA MMMMMMMMMI 22. maja 2002 Stran 5 NOVICE IZ SLOVENIJA MO ESLOVENIA, Ml TIERRA POTRESNI SUNEK Seizmografi državne mreže potresnih opazovalnic so zabeležili močen potresni sunek, žarišče potresa pa je bilo po preliminarnih podatkih 80 kilometrov vzhodno od Ljubljane, v bližini Podčetrtka. Preliminarno ocenjena magnituda potresa je bila 3,0, seizmografi pa ocenjujejo, da je bila intenziteta v nadžariščnem območju od pete do šeste stopnje po evropski potresni lestvici. Povzročil je le manjšo gmotno škodo na območju občine Podčetrtek. Največ poškodb na objektih so prijavili lastniki stanovanjih hiš in drugih objektov v Imenem, Virštanju in Vonarju. OKUŽBA NA HRVAŠKEM Po podatkih Sindikata bančnih delavcev so se s hrano okužili 304 Slovenci, ki so se udeležili športnih iger slovenskih bančnih delavcev v Umagu. Na zdravljenje v bolnišnico so sprejeli 21 obolelih. Povzročitelj okužbe sicer še ni znan, verjetno pa gre za salmonelo. DESET ZA KRESNIKA Pred razglasitvijo petih finalistov za trinajsto nagrado kresnik je žirija izmed sedemdesetih romanov z letnico izida 2002 v ožji izbor uvrstila deset knjig. To so romani Poročnik z Vipote Miloša Mikelna, Čista ženska Dušana Merca, Predmestje Vinka Moederndorferja, Ljubezni tri in ena smrt Evalda Flisarja, Grenko morje Marjana Tomšiča, Ata je spet pijan Dušana Čatra, Sekstant Štefana Kardoša, Norme Bale in Roberta Titana, Tango v svilenih coklah Teda Kramolca, Izgubljeni sveženj Rudija Šeliga in Viktor Jelen, sanjač Vladimirja P. Štefaneca. Zadnja leta kraljevine Jugoslavije PO SVETU PRETRESENI SVET Nekaj dni so se novice iz vsega sveta ponavljale. Najprej je savdsko prestolnico Rijad pretresla vrsta samomorilskih napadov, ki je po podatkih savdskega notranjega ministrstva terjala 34 smrtnih žrtev, med njimi tudi devet napadalcev in najmanj sedem Američanov. Ranjenih naj bi bilo preko 190 oseb, med njimi mnogo tujcev. Napadi so se pripetili le nekaj ur pred obiskom ameriškega državnega sekretarja Colina Po-vvella v Rijadu. Sledili so ji samomorilski napadi v maroškem pristaniškem mestu Casablanca, kjer je umrlo 41 ljudi, skoraj sto jih je bilo ranjenih, od tega 17 huje. Večina žrtev je Maročanov, po podatkih iz diplomatskih virov pa sta med njimi tudi dva Španca, Francoz in Italijan. V napadih je umrlo tudi deset napadalcev maroškega rodu, tri domnevne teroriste pa so aretirali, je v Rabatu povedal maroški notranji minister Mustafa Sahel. Napadalci so v diplomatski četrti trimilijonskega mesta skoraj istočasno sprožili eksplozije treh avtomobilov bomb. Trije samomorilci so se razstrelili v restavraciji španskega kulturnega doma Casa Espana, kjer je bilo največ žrtev. Eksplozije so zadele tudi judovski center, belgijski konzulat in nek hotel, v katerem je potekalo srečanje ameriških in maroških strokovnjakov o boju proti terorizmu. Dan kasneje pa so Bližnji vzhod pretresli novi trije samomorilski napadi, v katerih je poleg treh napadalcev umrlo devet Izraelcev. SLOVENCI Na vladi je bil Stojadino-vič s svojo JRZ - Jugislovan-sko radničko zajednico, v kateri je bila tudi SLS, z dr. Korošcem v vladi kot notranjim ministrom. Opozicija je bila JNS - Jugoslovanska narodna stranka, v kateri je bila voditeljica HSS Hrvatska seljačka stranka pod Mačkom. Leta 1938 so se oktobra vršile nove volitve, v katerih je v Sloveniji JRZ - to je SLS, dobila veliko večino 79%, opozicija,povezana s Hrvati, pa 21%. V Jugoslaviji je tudi zmagala JRZ s 55 % glasov, dr. Maček pa je dobil 45 %. V novi vladi je Korošec odstopil, za SLS pa sta vstopila ministra dr. Miha Krek in Franc Snoj. Ob tem moramo še omeniti Komunistično partijo Jugoslavije. Komunisti so bili v ilegali, ni jih bilo veliko, pa še kregali so se med seboj in s socialisti. Julija 1937 je vodstvo prevzel Josip Broz Tito, agent Kominterne (Komunistične internacionale) - sovjetske organizacije za delo komunizma po svetu, in naredil red v partiji. Leta 1937 se je v Čebinah nad Zagorjem ustanovila KP Slovenije. Dr. Maček je izjavil, da v vlado ne vstopi, če ni rešeno hrvaško vprašanje. 16. januarja 1939 so bivši poslanci HSS predložili resolucijo, da mora hrvaški narod sam odločati o svoji usodi in da drugače ne bodo sodelovali v skupščini. Februarja so res odstopili nekateri ministri z izjavo, da vlada ovira rešitev hrvaškega vprašanja. Tako je vlada padla. Novo vlado je sestavil Cvetkovič. Cvetkovič se je posvetoval z mnogimi politiki, tudi z dr. Korošcem. Tako je avgusta 1939 vlada odstopila in je Cvetkovič takoj sestavil novo, v kateri je bil podpredsednik dr. Maček. Korošec je stopil v opozicijo. Kmalu nato je bil objavljen sporazum s Hrvati, ki je Hrvatom dal veliko: ustanovljena je bila velika banovina Hrvatska, v njeni pristojnosti pa so bile kmetijstvo, trgovina, gozdovi in rudniki, socialna politika, zdravstvo, pravosodje, prosveta in notranje zadeve. Tako je bilo rešeno hrvaško vprašanje, ostalo pa je jugoslovansko. Slovenci so pričakovali podobno reštev za Slovenijo. Maček je menil, naj se najprej izvedejo svobodne volitve in nato preuredi država po hrvaškem vzorcu, drugi, med njimi Slovenci, pa naj se najprej preuredi država in nato izvedejo volitve. Konec junija 1940 je dr. Korošec spet postal član vlade, minister za prosveto, a je kmalu umrl - 14. decembra 1940. Slovenski narod mu je priredil mogočen pogreb kot narodnemu voditelju, namesto njega pa je postal voditelj SLS duhovnik Franc Kulovec. PISALI SMO P S KOLESOM PO SLOVENIJI Odmevna kolesarska dirka v šestih etapah se je začela s 167 kilometrov dolgo etapo od Čateža do Ptuja. Uvodno dejanje je v šprintu glavnine dobil Jure Zrimšek, ki je v slovenskem obračunu premagal Boštjana Mervarja in Matica Strgarja. Naslednji dan je Leon Makarovič bil najboljši v sprintu škupine štirih ubežnikov, ki je ušla že na začetku 168 kilometrov dolge etape od Ormoža do Beltincev. Najdaljšo - tretjo'- etapo od Lenarta do Ljubljane v dolžini 203 kilometrov je dobil 18-letni kolesar Aldo Ilešič, ki je imel v sprintu ubežne dvojice več moči od nekdanjega profesionalca Igorja Kranjca. Zmagovalec četrte etape od Vrhnike do Kranja je bil Švicar Cristian Heule. Najtežja etapa je brez dvoma bila peta. Jure Golčer je že drugo leto zapored dobil vzpon na 1611 metrov visoki prelaz Vršič, tokrat je v troboju za 31 sekund premagal Tima Jonesa iz Zimbaveja in za 42 sekund kolesarja Mitjo Mahoriča. V šesti in zadnji etapi do Novega mesta pa je slavil Boštjan Mervar, vendar je v skupnem seštevku zmagal letošnjo dirko Mitja Mahorič, drugi je bil Jure Golčer, tretji pa Andreas Matzbacher (Avstrija). ŠE ENKRAT PRVE! Rokometašice Krima Ete Kotexa so drugič osvojile 1. mesto v evropski ligi, potem ko so v povratni finalni tekmi v Ljubljani premagale špansko ekipo El Osito L'Eliano Valencio s 36:28. Na prvi tekmi je španska ekipa slavila s 30:27. SLOVESEN POGREB PRELATA DR. ODARJA Pokojnega prelata so položili na mrtvaški oder na Martincu. V sredo so prihajali ves dan rojaki. Skupina slovenskih bogoslovcev in nekateri rojaki so pri pokojnem prebedeli vso noč. V četrtek se je zjutraj razvil sprevod v cerkev sv. Julije, krsto s pokojnim so položili na katafalk, rojaki pa so napolnili cerkev. Slovesno mašo je imel rektor semenišča dr. Franc Gnidovec, ob asistenci spirituala dr. Filipa Žaklja in prefekta Alojzija Kukoviče. Na koru so peli slovenski bogoslovci Premrlov Requiem. Na Chacariti je pogreb vodil župnik Anton Orehar ob asistenci dr. Žaklja in Gnidovca, tem je sledilo nad 30 slovenskih duhovnikov. Med njimi je stopal župnik sv. Julije Pedro Gatti. Slovenski bogoslovci in člani KA so dvignili krsto in jo prinesli do groba. Ko je župnik A. Orehar zmolil pogrebne molitve, je povzel besede sošolec Gregor Mali, nato rektor semenišča dr. Franc Gnidovec, v imenu Društva Slovencev je govoril njegov tajnik Franc Pernišek, v imenu Narodnega odbora KA predsednik Alojzij Geržinič, v imenu Slovenskega kulturnega sveta Franc Kremžar, ki je govoril tudi v imenu bivših uslužbencev v podjetjih Katoliškega tiskovnega društva; za Slovensko katoliško starešinstvo se je poslovil dr. Leopold Eiletz, v imenu Svobodne Slovenije pa Miloš Stare. Nato so se pogrebci poslovili od pokojnika in zaželeli mir njegovi duši. El ano 1848 Despues de la revolucion francesa comenzo en Europa la era conservadora. Se creo la Triple alianza. El conde austrfaco Metternich tuvo una actuacion decisiva en este asunto. El 12 de enero de 1848 estallo la revolucion en Palermo, Sicilia. Un mes mas tarde se aprobaron bajo presion las constituciones de Napoles y de Toscana. La revolucion de Paris fue exitosa y proclamaron la republica (el rey Carlos X tuvo que emigrar y fallecio en el exilio. Encontro su sepultura en Kostanjevica, Primorska). La revolucion se expandio desde Francia hacia toda Europa con la fuerza de un alud. Hubo promesas de reformas polfticas en Baden y en otras pequenas regiones alemanas. En Cerdena y en la republica papal aprobaron la constitucion. En el paralamento hungaro Kossuth hablo en contra de Metternich. En Praga los insurrectos quisieron abolir las obligaciones feudales, abogaron por la igualdad del idioma checo ante el aleman y propusieron un parlamento unico para los checos, la region de Moravia y la de Silesia. El 13 de maržo la ebullicion en Viena crecio y se convirtio en revolucion. Esto trajo aparejadas la dimision y la huida de Metternich y la promesa de una nueva constitucion. El mismo dia se dio la revolucion en Budapest, un poco mas tarde en Berlin, la capital de Prusia. Venecia se declaro independiente, Milan se libero de la autoridad austriaca. Un ano mas tarde el rey de Cerdena se vio obligado a empezar una „guerra santa" para liberar a Italia de la dominacion austrfaca. En Viena comenzaron el 13 de maržo los malestares entre la clase obrera y las barricadas. El emperador Fernando tuvo que ceder. Cayo Metternich con todos sus ministros. De ahi en mas hubo libertad de prensa, de reunion y promesa de una nueva constitucion con consulta popular. Sin embargo fue el mismo gobierno quien redacto la nueva constitucion. Ya que el derecho de emitir el voto estaba ligado a la posesion de determinados bienes, un gran numero de pobladores- campesinos, artesanos, gente comun- no pudieron ejercer el derecho a sufragar. Ante nuevos disturbios el emperador permitio que votaran todos los hombres mayores de edad. Como en este caso los alemanes eran la minorfa, se logro abolir las prerrogativas de los senores feudales. USPELA DRUŽABNA PRIREDITEV V soboto, 23. maja je Slovensko planinsko društvo v Argentini priredilo uspelo družabno prireditev pri Deklevi. Vse mize so bile zasedene, toliko je bilo Slovencev, ki so prišli podpret delo društva za postavitev planinskih postojank. Družabna prireditev je v veselem in prijetnem razpoloženju potekala dolgo v noč. LETOŠNJE ROMANJE starih in novih Slovencev k lurški Mariji je bilo zadnjo soboto, 24. t.m. Najprej je bila molitev rožnega venca, nato pa se razvila procesija skozi gornjo v spodnjo cerkev,. Tu je imel cerkveni nagovor svetnik Karel Škulj, nato pa so bile pete litanije Matere božje z blagoslovom. RAMOS MEJIA Krajevni odbor Društva Slovencev je 17. maja priredil uspel prosvetni večer. Franc Hribovšek je prebral Vomber-garjevo satiro Mlajši rod, nato je sledil razgovor o društvenih zadevah. Zdravnik dr. Franc Zorc je v svojem predavanju nakazal znake in pojave za to deželo značilnih bolezni: rak, jetrna in želodčna obolenja, gripo in prehlade. Tudi je svaril pred mnogim strupenim mrčesom. Nad 120 ljudi je napolnilo dvorano, sestanek pa je vodil Aleksander Majhen. Svobodna Slovenija ; št. 21; 28. maja 1953 SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE Fundador: MILOŠ STARE / Director: Valentin B. Debeljak / Propietario: Asociacion Civil Eslovenia Unida / Piesiriente: Alojzij Rezelj / Redaccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 -C1407GSR BUENOS AIRES - ARGENTINA / Telefon: (54-11) 4636-0841 / 4636-2421 (fax) / e-mail: esloveniau@sinectis.com.ar / debel jak@netizen.com.ar Glavni urednik: Tine Debeljak ml. / Za Društvo ZS: Alojzij Rezelj / Sodelovali so še: Tone Mizerit, Gregor Batagelj, Miriam Jereb Batagelj, Pavlina Dobovšek, Jože Šmon, Boštjan Kocmur. / Mediji: STA, Radio Ognjišče, Družina, Delo, MAG. Naročnina Svobodne Slovenije: za Argentino $ 70, pri pošiljanju po pošti pa $ 95; obmejne države Argentine 110 USA dol.; ostale države Amerike 125 USA dol.; ostale države po svetu 135 USA dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto 85 USA dol. za vse države. Čeke: v Argentini na ime ..Eslovenia Libre", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime ,.Antonio Mizerit". Oblikovanje in tisk: TALLERES CRAFICOS VILKO S.R.L. / Estados Unidos 425 - Cl I01AAI Buenos Aires Argentina - Tel.: 4362-7215 - Fax: 4307-1953 - E-mail: vilko@ciudad.com.ar O .= FRANQUEO PAGADO Cuenta N° 7211 R. Nac. de la Propiedad Intelectual N° 881153 MALI O TURIZEM Oddajam 2 stanovanja za 3/5 oseb v Villa Catedral - Bariloche. Informacije na Tel: (02944) 42-4978 / E-Mail: razingergrohar®ciudad.com.ar Bungali v Bariločah - Bungali ILIRSKA nudijo 3-sobna stanovanja z vso opremo, vse leto po odlični ceni. Tel. 02944-441814. E-mail: ilirska«"’bariloche.com.ar # Letalske karte, fllJlii rezerva hotelov, najem avtomobilov in izleti po svetu H. Yrigoyen 2742 - San Justo Tel. 4441-1264 / 1265 ADVOKATI Dr. Vital Ašič, Odvetnik Parana 830, 5.nadstr. - Buenos Aires. Prijave na: Tel./faks: 4798-5153. e-mail: estudioasic@cpacf.org.ar DOBOVŠEK & asociados odvetniki. Zapuščinske zadeve. Somellera 5507, (1439) Buenos Aires. Tel/Fax: 4602-7386. E-mail: jdbovsek@perseus.com.ar dr. Marjana Poznič - Odvetnica -Uradna prevajalka za slovenski jezik Lavalle 1290, pis. 402 - Tel. 4382-1148 - 15-4088-5844- mpoznic®sfanet.com.ar dr. Franc Knavs, dr. Bernard Knavs, dr. Veronika Knavs — odvetniki - ponedeljek, torek, petek od 16. do 20. - Tu-cuman 1455 - 9. nadstr. "E" - Capital -Tel. in faks: 4374-7991 in 4476-0320. dr. Lilijana Kožar, odvetnica; Av. Co-rrientes 1250, 5° F, Capital. Torek in četrtek od 16. do 19. Tel.: 4382-9216 GOSPODARSTVO Zavarovanja M. in H. Loboda — Azcuenaga 77 - B1704FOA Ramos Mejfa - Bs. As. - Tel./Fax: 4656-3653 Žalni praznik spomina in pričevanja DOMOBRANSKA PROSLAVA Nedelja, 1, junija 2003, ob 16, uri v Slovenski hiši - Koncelebrirana sveta maša - Poklon pred spomenikom - Spominska akademija v dvorani Počastili bomo vse žrtve komunistične revolucije na Slovenskem PROŠNJA ZEDINJENA SLOVENIJA med drugimi dejavnostmi vsako leto pripravi našo skupno domobransko proslavo. Ta organizacija pa je povezana z raznimi stroški. Društvo nima izrednih dohodkov, ima pa mnogo potreb in izdatkov. Zato prosimo vse rojake, da se na dan proslave pri prostovoljnih prispevkih velikodušno odzovejo. VALUTNI TEČAJ V SLOVENIJI 20. maja 2003 1 EURO 233,00SIT 1 U$S dolar 199,27SIT Stare neumnosti Nad. z 2. str. tem spletu je nujno, da vemo, kdo in kaj sta Kučan in Roter." - No, čas objave že ni nezanimiv. Milan Kučan ni več predsednik, v prošnjah za natovske službe se preverja, ali je prosilec kdaj kaj imel z obveščevalnimi službami, raste število nezadovoljnih z eldeesovsko privatizacijo" Slovenije. Boste rekli, da so to zgolj naključja? "Vtisu, da bodo komunistični veljaki skušali dobiti OBVESTILA SOBOTA, 24. maja: Plečnikova razstava pri Slovenski kulturni akciji, v Slovenski hiši ob 20. uri. NEDELJA, 25. maja: Žegnanje v Slovenski hiši; ob 11.30 slovesna sveta maša, nato kosilo in popoldanska pobožnost. SOBOTA, 31. maja: Redni pouk na Srednješolskem tečaju RMB, ob 15. uri v Slovenski hiši. Ob 19.15 uri pa sestanek staršev. Slovenski večer - družabna prireditev ob 20. na Pristavi v Castelarju. NEDELJA 1. junija: Žalna spominska proslava žrtev vojne in revolucije, ob 16. v Slovenski hiši. ČETRTEK, 5. junija: Spominski sestanek Zveze slovenskih mater in žena: srečanje z Manco S. Urbančič: „Moji spomini iz Št. Jošta". NEDELJA, 8. junija: Občni zbor Društva Slovenska pristava, po maši na Pristavi v Castelarju. Družabno kosilo in srečolov ob 10 letnici upokojencev Slovenske vasi, v Hladnikovem domu ob 13. uri. OSEBNE Krst. V nedeljo 11. maja je bil krščen v slovenski cerkvi sv. Cirila in Metoda v Melbourne, v Avstraliji, Erik Peter Rode, sin Andreja in Monike Bukovec. Botrovala sta Mirjam Mali Štebe in Miha Mali. Krstil je p. Ciril Božič. Srečnim staršem iskreno čestitamo! Poroka. V cerkvi sv. Magdalene Sofie Barat v Castelarju sta se 4. aprila poročila Tatjana E. Stariha in Andres G. Eguren. Za priče so bili njuni starši dr. Miha Stariha in Jelica Fajdiga ter Andres G. Eguren in Maria Rosa Fabrizio. Poročal je župnik Martin Bernal. Novoporočencema iskreno častitamo in želimo obilo sreče! dobro plačana mesta v Natu in EU, se ni mogoče izogniti. Tako na Poljskem kot na Madžarskem in pri nas nenadoma začenjajo kazati veliko navdušenje za zahodne, v bistvu protikomunistične zveze. Če bomo imeli srečo, bo šlo za to, da si naberejo nezaslužen zaslužek, utegne se pa zgoditi, da bodo ob neprimernem zaslužku tudi izpodkopavali organizacije, v katere se bodo vrinili. Res je slišati, da Nato namerava preverjati, ali so kandidati za službe imeli zveze s politično policijo. Ob tem je treba povedati, da Ozna itd. ni bila obveščevalna služba, marveč politična policija, ki se sicer morda do neke mere ukvarja tudi z obveščevanjem, bistvo pa je uničevanje nasprotnikov komunistične partije, kar v Sloveniji le predobro poznamo. Torej je preverjanje potrebno pozdraviti, vendar ne smemo pozabiti, da je na Zahodu ogromno naivnosti in neznanja o komunizmu, njegovi strategiji in taktiki. Eldeesovska 'privatizacija' je čudna štorija še posebej, ker ima politične posledice. Koncentracija premoženja v rokah klientov komunističnih nasledstvenih strank vpliva na politični razvoj." - Kaj je Dušan S. Lajovic pravzaprav storil, da mu grozi izguba konzulstva? Spomnil na nesankcionira-ne, prikrivane totalitarnosti prejšnjega sistema, ogrozil kariere? "Upam, da Dušan Lajovic ne bo posebno žalosten, če mu slovenski komunisti vzamejo častno konzulstvo. Slovenija bo s tem izgubila več kot Lajovic, saj je v njenem interesu, da jo zastopa, četudi častno, ugleden in uspešen človek. Komunistov seveda slovenski interesi ne zanimajo, saj so tako Šolska družina šole Franceta Balantiča v San Justo izreka zahvalo in čestitke gdč. Angelci Klanšek ob visokem življenskem jubileju. Hvaležni smo Vam za življensko delo, ki ga z veliko ljubeznijo opravljate pri nas. Želimo Vam Božjega blagoslova in kličemo še na mnoga, zdrava, ustvarjalna leta. Naj Vam dobri Bog obilno poplača! Slovenska kulturna akcija prireja Plečnikov večer in razstavo njegovih del v soboto, 24. maja ob 20 v gornji dvorani Slovenske hiše, razstava bo odprta še za žegnanje v nedeljo, 25. maja zakrknjeni, da bodo trdili, da so slovenski interesi isti kot njihovi. Niti najmanjšega namena seveda tudi nimajo, da bi kdaj priznali napake in zločine komunizma in se pričeli obnašati kot Slovenci med Slovenci, ne pa kot marksistični izbranci med rajo. Dušan Lajovic je storil politično dejanje. Čas je, da se spet spomnimo komunističnih zločinov pri nas in drugje, ker se tranzicija zatika tako ekonomsko kot politično in se je potrebno spomniti, za kaj gre. Kakor prizadeti vpijejo, da je antikomunizem slabši kot komunizem, dasi ne povedo, zakaj bi bilo obsojati zločine slabše kot zločine delati, tako bo sedaj prišla parola, da je odkriti, kdo je bil pri Ozni in kakšne zločine je zakrivila, slabše kot biti pri Ozni. Objavljanje podatkov o zločinih med pametnimi ljudmi ne more biti kršitev tajnosti osebnih podatkov." - Toda na seznamu so tako nepomembni tatiči kot domnevne večje ribe. Naročniki udbovskega nadzorovanja pa seveda manjkajo. "Morda bo objavljanje podatkov o zločinih in zločincih res prizadelo kakega tatiča izpred mnogih let, ki nikogar ne zanima, a mu bo kljub temu nerodno, toda to ne more biti razlog, da bi zamolčali komunistične zločine prejšnjega stoletja, še posebej ker je preganjanje političnih nasprotnikov kriminalizirano tudi po slovenski zakonodaji, in sicer brez zastaranja." - Ampak se vam ne zdi, da zna evidenca biti tudi fini manipulativni material? Levih proti desnim, desnih proti levim. Če ji ne bo sledilo primerjanje šifer iz evidence z dosjeji, če so oziroma kolikor jih še je. "Kdor komuniste pozna, ve, da bodo njihovi taktiki napeli vse sile, da bi zmešali vse štrene. Sposobni so - in opozicija je dovolj nebogljena, da bo temu nasedla S, da bodo naščuvali vidne opozicijske ljudi drugega proti drugemu s kakimi podatki, ki jih bodo izvlekli iz evidence. Če jim bo to uspelo, naj se opozicija kar prime za nos. Še posebej tega ni kriv Dušan Lajovic. Pričakoval bi, da se bodo med komunističnimi nas-ledstveniki sami začeli ločevati duhovi. Mlajši in dovolj inteligentni med njimi gotovo vedo, da se morajo zaradi samih sebe odpovedati privilegijem, ki so jih podedovali po komunistični partiji. Ta jih je pridobila z nasiljem in s prevaro po Leninovih navodilih. Šest opozicijskih točk pove, kaj naj bi se zgodilo za začetek." Vanessa Čoki, Večer t Gospod je moj pastir, nič mi ne manjka. Na zelenih pašnikih mi daje ležišča. K vodam počitka me vodi. (Ps. 23) Vsem prijateljem in znancem sporočamo žalostno vest, da je 29. aprila odšla h Gospodu naša draga mama, sestra, teta in stara mama Ljudmila Rupnik roj. Kavčič Zahvaljujemo se vsem, ki ste zanjo molili in nam bili v oporo v tej težki uri. Posebno zahvalo izrekamo patru Alojziju Kukoviči za nenehno duhovno skrb, tolažbo in pogrebno sv. mašo; ter prelatu dr. Juretu Rodetu in mons. Mirku Gogali za molitve ob krsti. Priporočamo jo v molitev in blag spomin Žalujoča družina in ostalo sorodstvo.