pustošila St. 18-19 (1551—52)Leto XXX NOVO MESTO četrtek, 10. maja 1979 Cena: 6 din '3. februarja 1975 je bil list odlikovan z redom LjASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI YU ISSN 0416 - 2242 OBiSK IZ BEOGRADA S,u%ka skupina CK ZK Jugosla-Je. ki jo bo vodil izvršni sekretar v Predsedstvu CK ZKJ Trpe Jakovljev-■ se bo danes mudila na celo-m a?em delovnem obisku v novo-ki občini. Dopoldne bo obiskala J0*, popoldne pa Industrijo totnih vozil. Več prihodnjič. jjes in folklora ^ ^ 15. maja v Novem mestu beseda 79 se bo iztekla toodnji teden, ko bodo v Novem Ilirski Bistrici in Novi Gorici ‘južne - republiške prireditve s "'kd^3 ^ubite*jske ustvarjalnosti C X Novem mestu bodo nastopile del' rne ‘n Plesne skupine. V pone- skn •’ 14' maJa °*) ur*’ bo Puia za izrazni ples iz Železnikov .Bonski osnovni šoli izvedla recital Vek” 'C P°P°tn>k s*102' atomski Pie ^ ur*bo v D°mu kulture Cei.ni. ^stop skupin iz Maribora, Ja in Kopra, ob 19. uri pa bodo av tam plesale folklorne skupine boj Ve^*ne> Tacna, Ljubljane, Mari- a> Tolmina in Novega mesta. nari v°rek> 15. maja, se bo spored pl jeval ob 10- uri, ko se bodo na di-m" matinej> v Domu kulture "Ustavile skupine iz Celja, Mežice, l°Pra in Novega mesta. Uro in pol JIa^6 v sejni dvorani Doma LA okrogla miza o razvoju sloven-Plesnih skupin, s tem pa se bo °n^al novomeški zaključni del Obisk pobratenih Dolinci in Kočevci so izmenjali obisk 130 učcncev in 12 učiteljev nižje srednje šole „Simon Gregorčič" iz Doline pri Trstu je pred prvomajskimi prazniki obiskalo kočevsko šolo, kjer so jim domači pripravili kulturni program. Učenci obeh šol so odigrali tudi prijateljske tekme v več športnih panogah. Kočevski prosvetni delavci so vrnili obisk Dolincem že minuli ponedeljek, 7. maja. Ob tej priložnosti so v Dolini odprli razstavo 74 fotografij o življenju in delu v pobratenem mestu ob Rinži. Posneli in izdelali so jih člani FKK osnovne šole Kočevje, ki jih vodi France Brus. PRVOMAJSKA NAGRADA KARLU 2ELJKU Med letošnjimi prvomajskimi nagrajenci je bil tudi Karel Željko, tehnolog iz novomeškega Iskrinega obrata. To veliko zvezno priznanje je prejel za izuma, ki sta olajšala življenje slepim in slabovidnim občanom. V sodelovanju s tremi sodelavci iz Ljubljane in Novega mesta je izdelal frekvenčni zvočni indikator svetlobe in zvočni fazni preizkuševalec. Pripravi sta kot nekakšen radar v rokah slepih. PRVOMAJSKA SREČANJA — Vsa domovina je slovesno proslavila praznik dela. Na predvečer so tudi po Dolenjski zagoreli kresovi, skorajda na slehernem gričku sta v noč odmevali revolucionarna beseda in pesem. Osrednji prvomajski shod, ki se ga je udeležilo več tisoč prebivalcev Šentjemejske doline, je bil 1. maja na Javorovici. Zbranim v spomin na padli Cankarjev bataljon je spregovoril podpredsednik skupščine SRS Ludvik Golob, šentjemejski kulturniki pa so pripravili daljši program s pesmijo in besedo. Mnogo jih je na slovesnost krenilo po partizanskih poteh kar peš, v brigadah, s harmoniko na čelu in z rdečim nageljnom v gumbnici. (Foto: Janez Pavlin) Kažipot ne kaže v rožnato leto Medobčinski svet ZK za Dolenjsko zahteva strogo spoštovanje in uresničevanje stališč Znana politična akcija »zaključni računi 78“ še vedno glasno odmeva. Delavcem je bilo res prvič omogočeno obravnavati vse gospodarske in druge zadeve, hkrati pa je bila pobita miselnost mnogih, po kateri se ekonomsko slabo „pismeni“ delavci s takimi vprašanji ne bi smeli ukvarjati. Na ponedeljkovi skupni seji medobčinskega sveta ZK za Dolenjsko in njegove komisije za družbenoekonomske odnose v Novem mestu so ugotavljali, da akcija še ni do konca uresničena, saj je prene-katera slabost in pomanjkljivost ostala nedotaknjena, ali pa so pre- miki malenkostni. Kot je bilo slišati v razpravi, je še vse preveč navidezne pripravljenosti za razreševanje problematike. „Na sestankih so vsi za, dejanj pa ni skoraj nobenih," je ugotavljal Franci Borsan, sekretar občinskega komiteja ZK iz Novega mesta. Posebno pozornost bi morali po JURČEK - Medtem ko ^ še resno grozijo poze- M ■ ■ ■ ■ ■ ■ _ Po stopinjah Štirinajste nad naseljem v--------------■------------------------- ■ našel tegale čvrstega Goba zanesljivo ni iz skrinje, čeprav je tem-značilno za jesenske Slovenski in hrvaški pionirji po poteh XIV. divizije v Posavju pone-1° hujša od lanske savii. °®radnilci in sadjarji v Po- .nimajo sre‘5e- Pozeba jim je letin rUf,° 'eto P° vrsti vzela a-i Mraz je pritisnil v noči od »bote na nedeljo. kf*i,irektor Agrokombinata v dal ^*ane Nunčič je pove-stpk Se-ie Pon°č* spustilo živo niči10 na ? d° 4 stoP‘nje P°d j. *?' *° ie povzročilo veliko kih ^ v'n°gradih in sadovnja-na „®or-ianskega območja pa tudi remiču in v drugih vinorod-Ve drugod v sredini in spet 0 ®.e.v najvišjih legah. Škodo njujejo, zato bomo točnejše u a‘ke lahko objavili šele pri-dnJi teden. Ve».a Bizeljskem je katastrofa še no Ja °d lanske. Po izjavi Slovi-predstavnika Ferda Še-avca je mraz prizadel 50 do po °dstotkov vseh vinorodnih le(: s,n in na njih uničil vso njj °' Tudi letos je povzročil je ® škode v nižjih legah, le da 5q eba tokrat segla še kakih Hjej^letrov višje kot lani, sred-Had 4 Pasu je prizanesla, v višini °brai metrov Pa Je pozeba k0 Vse grozdje in sadje. Veli-kode je napravila tudi na sni ter v vinogradih na dfob' s,rani Krke in Save. Po- č3|j neie bomo o tem še poro- 26. aprila se je pred podružnično šolo narodnega heroja Martina Južne v Suhorju zbralo skoraj tisoč pionirjev iz Trbovelj, Kranja, Ljubljane, Novega mesta, Slovenske Bistrice in Nove Gorice na pričetek pohoda pioiriijev po poteh legendardne „Štirinajste“, ki je pred petintridesetimi leti iz tega kraja odšla na pot. Letošnji pohod je posvečen jubilejem, podružbljanju tradicij NOB in CUJNIK: ZAČETEK POTI V EVROPSKI VRH Minulo soboto in nedeljo je bilo v Mariboru odprto prvenstvo Slovenije v mnogobojih. Najbolj je razveselil Novo-meščan Darko Cujnik. V najtežji atletski disciplini je med člani zanesljivo zmagal in dosegel 7551 točk. Odličen je bil tudi v metu kopja. Po letošnjih začetnih neuspehih v tej disciplini je orodje zalučal kar 79,26 m ter tako izenačil članski državni rekord. Izkazali so se tudi ostali dolenjski atleti, več o njihovih uspehih pa pišemo na športni strani. revolucije ter razvijanju bratskih vezi med našimi narodi. Pred odhodom na pot so pionirji šol iz Suhorja, Metlike ter Ozlja in Jastrebarske-ga pripravili miting. Zbrane je najprej pozdravil predsednik OO ZZB NOV Metlika Vinko Kepic, slavnostni govornik pa je bil nekdanji komisar Tomšičeve brigade Miha Mišica-Vlado, ki je komandantu pohodne enote Danilu Orliču iz Metlike predal pohodno zastavo. Pioniiji, združeni v Bračičevo, Sercerjevo in Tomšičevo brigado, so preko Buši-nje vasi, Grabrovca in Slamne vasi krenili proti Vinomerju, kjer so pohodne rekvizite predali v roke pionirjem iz SR Hrvatske. V pohodu bodo sodelovali hrvaški in slovenski pionirji. Osrednji partizanski miting bo 17. maja v Kumrovcu,, zaključek pohoda 16. maja v Mozirju, kjer bo letošnji zbor jugoslovanskih pionirjev, j. PAVLIN mnenju medobčinskega sveta ZK nameniti tistim tozdom v dolenjski regiji, ki poslujejo na meji rentabilnosti, brez pravih lastnih osnov za razvoj. To ni samo politična zahteva, ampak tudi neizprosno naročilo, saj poslovnih, tehnoloških in drugih zadev poslej tudi ne bo moč razreševati z bančnimi krediti v enaki meri kot do zdaj. ..Naklonjenost" bank tovrstnemu razreševanju so najnovejši ukrepi zelo omejili. Medobčinski svet ZK za Dolenjsko zahteva, da komunisti dosledno ravnajo v skladu s sklepi, stališči in smernicami 4. seje CK ZKS, tembolj, ker se tudi letos ne obetajo nič kaj rožnati časi. Na to opozarjajo tudi rezultati letošnjega prvega četrtletja, ko so v dolgi vrsti tozdov spet „pridelali“ izgube. Čeprav ni vedno moč napovedovati večera po jutru, pa ta pojav dovolj zgovorno opozarja, da se tudi letos ne bo dalo na zeleno vejo brez truda in ob prepuščanju stihiji. I. Z. XV. DIVIZIJI DOMICIL V OBČINI ČRNOMELJ Delegati vseh treh zborov skupščine občine Črnomelj so na torkovi seji sprejeli predlog predsedstva skupščine občine in XV. diviziji NOV Jugoslavije podelili v črnomaljski občini domicil. Na pobudo odbora borcev XV. divizije je konec aprila skupščina skupnosti dolenjskih občin obravnavala in podprla predlog, da tej diviziji podelijo domicil v vseh dolenjskih občinah. Posamezne brigade, ki so sestavljale XV. divizijo, že imajo domicil v dolenjskih občinah, in sicer IV. SNOUB Matije Gubca v Trebnjem in Krškem, V. SNOUB Ivana Cankarja v Črnomlju in Grosupljem, XII. SNOUB v Novem mestu in Trebnjem, XV. SNOUB v Metliki in I. artilerijska brigada v Novem mestu. Boljše življenje Letos mineva 35 let, odkar je bil 9. majal944 v Drvarju ustanovljen Rdeči križ Jugoslavije, kmalu zatem, 18. junija 1944, pa so na pobudo Borisa Kidriča v belokranjskem Gradcu ustanovili Rdeči križ Slovenije. Hkrati pa letos poteka 100 let, odkar so se društva za pomoč ranjencem na Slovenskem začela združevati in bolj organizirano delati in so se preimenovala v društva Rdečega križa. K obema jubilejema gre upoštevati še 60-letnico SKOJ in mednarodno leto otroka. Vse to bodo organizacije RK v Sloveniji počastile, predvsem v delovnem smislu. Ob tej priložnosti bo v Gradcu z izdatno pomočjo RKS obnovljen kulturni dom, v katerem je bila prva delegatska seja Rdečega križa. Vse dejavnosti v zvezi z jubileji bodo letos potekale skladno z akcijo „Nič nas ne sme prese-netiti“, v tednu Rdečega križa od 6. do 13. maja pa bodo svečani sprejemi pionirjev med mlade člane RK. Letošnji teden rdečega križa poteka v znamenju gesla „Za boljše življenje". S tem v zvezi bodo tudi v krajevnih skupnostih in po šolah organizirali več očiščevalnih akcij okolja, izvedenih bo nekaj solidarnostnih akcij, kot so obiski starejših občanov, bolnih sošolcev in pomoč socialno šibkim družinam. Razen tega bodo mladi člani RK v tem tednu zbirali sredstva s prodajo znamk, značk in vrednostnih lističev v šolah, v bolnišnicah in na bencinskih črpalkah. Marsikje bodo te dni počastili krvodajalce, organizirali proslave in na razne načine seznanjali občane z obsežnim delom Rdečega križa. Spomnimo se na dolgoletno požrtvovalno in humano pomoč Rdečega križa takrat, ko nam bo pionir ponudil značko ali listič v odkup! Tako zbrana sredstva niso pomemben vir financiranja za delo organizacije, so pa dokaz, da smo vsi pripravljeni pomagati in sodelovati. R. B. IGRIŠČA UREJAJO Krški vrtec je 23. in 24.. aprila organiziral delovno akcijo. Kolektiv je povabil starše in mladince k urejanju otroških igrišč in zasajanju gredic s cvetjem in okrasnim grmičjem. Akcijo so vključili v okvir mednarodnega leta otroka. Rušitev na Dobravski gmajni 25. aprila je IMovograd po nalogu inšpekcije porušil gradnjo Cestnega podjetja V predelu najboljših in najrodovitnejših njiv je ob regionalni cesti novomeško Cestno podjetje brez dovoljenja začelo graditi manjši objekt za potrebe terenskega obrata. Kar je bilo zgrajenega, je porušeno, predlagane pa bodo tudi kazni! Ker na odločbe in sklep inšpekcijskih služb niso hoteli sami odstraniti na črno začete gradnje, je prišlo do tega, kar doslej ni bila vsakdanja praksa: do rušitve in postavitve zemlji- šča v prejšnje stanje. Plačal bo investitor črne gradnje. Novograd je po nalogu inšpekcije opravil rušitev. Pripeljali so kamion, tri delavce in buldožer, pa je bilo v nekaj urah vse opravljeno. Delavci so previdno odstranjevali material, da ne bi delali nepotrebne škode, in ga uskladiščili na dvorišču najbližje kmetije. To je bila druga rušitev v zadnjem mesecu, prva pa kot objekt črne gradnje v lasti družbene delovne organizacije. Če si neko podjetje dovoli graditi brez dovoljenja ob glavni cesti in na najlepših njivah, kaj naj si mislijo ob tem zasebniki! Da se s črnimi gradnjami ni več šaliti, dokazuje tudi ta primer. Stroški rušitve veijetno ne bodo majhni. Ni pa to vse, kar Cestno podjetje in odgovorne za črno gradnjo čaka. Inšpekcijska služba je tak primer dolžna predlagati v kaznovanje. * *********************** ******************** ★ * * * * ★ Pred pomembnim referendumom v novomeški občini 17. in 20.maja na volišče TV H VREME Po hladnem vremenu v za-ietku tega tedna se bo v Irugi polovici tedna vreme istalilo in otoplilo. NA STARTU POHODA SPOMINOV — Komisar legendarne Tomšičeve brigade, ki je pred 35 leti s Suhorja odšla na Štajersko, Miha Mišica—Vlado, izroča pohodni prapor komandantu pohodne enote Danilu Orliču, mladincu iz Metlike. (Foto: J. Pavlin) ★ * ★ ★ * * ★ ★ ★ A ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ * * V petek, 17. maja, bodo vsi zaposleni z območja novomeške občine na referendumih v delovnih organizacijah glasovali za samoprispevek v korist gradnje osnovnih in srednjih šol. Ostali občani: gospodinje, obrtniki, upokojenci in intelektualci s samostojnim poklicem, bodo za šolski samoprispevek glasovali na voliščih v krajevnih skupnostih, v nedeljo, 20. maja. Hkrati bo v nedeljo, 20. maja, na voliščih v krajevnih skupnostih tudi referendum za uvedbo samoprispevka (sedanji poteče), namenjenega komunalnim in drugim delom v domači krajevni skupnosti. Na tem referendumu glasujejo vsi občani, zaposleni in nezaposleni. O doslej izrečenih pripombah krajanov na program izgradnje šol in o vzdušju pred referendumom poročamo na 6. in 7. strani te številke! ****************************** *%v* ZUNANJEPOLITIČNI PREGLED Britanci, ki ljubijo tradicijo, so na zadnjih parlamentarnih volitvah zavestno poslali eno med staro šaro: prvič v zgodovini te dežele je prišla v rezidenco ministrskega predsednika ženska, Margaret Thacher, vodja britanskih konservativcev. Prva dama Britanije Tak je zaključek zadnjega volilnega boja na otočju, kjer so se laburisti s svojim voditeljem Jamesom Callag-hanom morali posloviti pred iztekom normalnega petletnega mandata - kar se je, mimogrede rečeno, zgodilo prvič po petdesetih letih. Velika Britanija je torej dobila konservativno vlado in večina opazovalcev je prepričana, da se bo to poznalo tudi v vsakodnevni politični praksi Glede zunanje politike napovedujejo nekoliko spremembe zlasti v Afriki, kjer bodo konservativci po vseh napovedih dajali več podpore rasističnemu režimu v Rodeziji in se ne bodo več naslanjali na nekoliko prožnejšo ameriško politiko. Največ sprememb v notranji politiki pa pričakujejo od nove vlade v njenih stališčih do sindikatov. Menijo, da bo vlada imela z njimi precej ostrejše odnose in da bo bistveno bolj nepopustljiva do sindikalnih zahtev po višjih osebnih dohodkih in tudi drugih zahtevkov za izboljšanje življenske ravni ter delovnih pogojev. Kako daleč bodo lahko šli konservativci v svoji nepopustljivosti, je kajpak še vprašanje, zakaj spomniti se je treba, da so prav močni britanski sindikati pred leti skoraj sami vrgli konservativno vlado tedanjega pre- miera Heatha, ki se jim je Doskušal postaviti po robu. VRHOVEC V INDIJI Zvezni sekretar za zunanje zadeve Josip Vrhovec se je mudil na uradnem obisku v Indiji, kjer se je pogovarjal z indijskim zunanjim ministrom, sprejela pa sta ga tudi predsednik vlade in republike. Obisk Vrhovca v Indiji sodi v te dni izredno živahno dejavnost jugoslovanske diplomacije pred ministrskim zasedanjem koordinacijskega biroja v Sri Lanki in septembrsko šesto konferenco predsednikov republik ali vlad neuvrščenih držav v Havani. NASILJE V ITALIJI Italija je doživela v zadnjih nekaj dneh drugi največji val nasilja po zahrbtnem uboju Alda Mora. V Rimu in nekaterih drugih mestih so se vrstili bombni atentati kar na tekočem traku, višek pa je predstavljal vdor dvanajstih doslej še neznanih teroristov v sedež demokrščanske stranke v samem središču Rima Opazovalce je predvsem presenetilo, da je napad izvedla večja skupina (doslej so v podobnih akcijah sodelovale le teroristične trojke), ki je bila po vseh znamenjih sodeč izjemno dobro izurjena in odločna S tem se Italija vrača na prag izrazite politične negotovosti, anarhije, ki jo je mogoče po mnenju desnice preprečiti le z neke vrste državnim udarom vojske in predajo oblasti generalom. To je bržkone tudi cilj terorističnih dejavnosti različnih podtalnih skupin, ki pa so maskirane z različnimi ..levimi" imeni in rdečo barvo. JANEZ CUCEK KREISKY PO ZMAGI — Na avstrijskih parlamentarnih volitvah je zmagala socialistična stranka, ki jo vodi zvezni kancler Bruno Kreisky. Dobila je 51,17 odstotka glasov, za ljudsko stranko je glasovalo 41,81, za liberalno 6,02 ter za KP Avstrije 0,95 odstotka volivcev. (Telefoto: UPI) J(ateri mojstri krojijo cene? Škodljivo enostransko gledanje na oblikovanje cene prizadene pridelovalce same V aprilu v trgovini niso zvišali cene jabolk, čeprav bi lahko prišteli hladilniške stroške, ki jih je treba obračunati vsak mesec. Tako so sklenili slovenski pridelovalci in trgovci zato, ker imajo preveč jabolk: v začetku meseca še skoraj polovico tiste količine, ki bi jim zadoščala za vso zimo in pomlad. Tudi v drugih repuolikah je več jabolk, kot jih potrebujejo. Pozimi sojih prodali premalo. Porabnikom so se menda zdela predraga. Mirenska tovarna pa ni dobi- plantažnih sadovnjakih in trgov- la dovolj lanskega krompiija zato, ker z njeno ceno niso bili zadovoljni pridelovalci. Mnogi so ga prodali drugim kupcem po višji ceni. Kdo torej kroji cene kmetijskim pridelkom? Porabniki in pridelovalci, čeprav ne vedno v enaki meri. Kadar je ponudba velika, imajo večjo možnost odločati o cenah kupci, kadar je majhna pa prodajalci, torej pridelovalci. Če se med sabo ne dogovorijo za določene cene ali takega dogovora ne spoštujejo, pravimo, da se cene oblikujejo na trgu, odvisno od ponudbe in povpraševanja. Republiški zavod za cene ni nasprotoval sorazmerno visoki jesenski ceni jabolk, za katero so se dogovorili pridelovalci v ci. Sedaj sami čutijo neugodne posledice take cene, ker so pozimi prodali premalo jabolk. Za višje ali visoke cene se torej ni moč preprosto le dogovoriti z živilsko industrijo ali trgovci, čeprav družbeni organi ne bi nasprotovali, ker je treba upoštevati tudi razpoloženje končnih porabnikov, delavcev drugih občanov. in NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED $ po 2,70 in 5 din, zdaj jo prodajajo na blagovni borzi v Novem Sadu že po 4,50 din. Cena krompiija se je od jeseni do zdaj skoraj podvojila, čeprav ni bilo toliko skladiščnih stroškov. Cen kmetijskih pridelkov torej ne kroji nekdo nad nami, temveč v največji meri trg: pridelovalci, trgovci in porabniki. Največja izjema so meso, mleko in mlečni izdelki, za katere je določena gornja meja cen. Te cene pa navzdol omejujejo odkupno ceno pitane živine in mleka. Vendar tudi tisti organi, ki odobravajo cene mesa, svežega mleka in mlečnih izdelkov, morajo upoštevati razmere na trgu. Iz tega lahko sklepamo, da kmetovalcem ne bo veliko koristilo, če bodo le zahtevali, naj jim odobrijo ali priznajo višje cene — zahtevati bodo morali svoje mesto pri oblikovanju takih cen, ki bodo sprejemljive tudi za porabnike. Brez porabe namreč ne bcuprodaje. JOŽE PETEK tedenski mozaik REKORDOV NE POSTAV; ljajo samo Športniki, saj beležijo „ naj naj" dosežke tudi na drugih področjih in minul* teden so imeli marsikaj zapisati v knjigo rekordov tudi Parižani' namreč najnižjo temperaturo v prvih majskih dneh v zadnjih sto letih. Četrtega maja so namreč' Parizu namerili le 7,5 stopM Celzjja. Pred tem so doslej naj' nižjo temperaturo zabeležili * glavnem mestu Francije na tj dan leta 1873, ko je bilo ?>' stopinj. . . Premrzlo za spol# danske zaljubljence . . . REKORD PA UTEGNE & STAVITI tudi nekdanji ugandsk* predsednik Idi Amin, ki se skrit*, že vse od trenutka, ko je padi* j Kampala. Doslej še nihče ni m0' gel z vso gotovostjo povedati kje je sedaj nekdanji ugandd0 diktator, menijo pa, da vendar* ni zapustil države, kot so to sprva mislili. Sedaj trdijo, da s« skriva nekje na severu, kam®1 tanzansko-ugandske enote, ki80 ga vrgle z oblasti, še niso Pr°” drle. .. Nekoč že še bodo . • • TAČAS PA SI SOCIOLOG' NA NORVEŠKEM BELIJO GLAVO z vprašanjem, od koj nenadoma toliko nasilja ffl*® mladino v tej skandinavski dri* vi. Med letošnjimi prvomajski^ prazniki je namreč skupina ve, kot tisoč fantov in deklet nek*) ur divjala v središču Osla. Ra* bijali so izložbe trgovin, previ* čali in zažigali avtomobile ins{ neusmiljeno spopadali s policij0' ki jih je prišla mirit. Zakaj so t° počeli, ni še čisto natanko zn* no, saj velja Norveška za 01,0 izmed tistih držav, kjer je Ji* ljenjska raven visoka, mladina P* ima na voljo veliko večje ug°f nosti in možnosti kot marsikj* drugje ... Morda imajo preve° izobilja in premalo česa drug* ga ... MEDTEM PA SO IZ ZDRU‘ ŽENIH DRŽAV AMERJ*1 URADNO SPOROČILI, da bo njihova vesoljska postaj* „Skylab“ padla na, zemljo med 21. junijem in 2. julijem letos. Poprej so mislili, da bo že pred tem datumom- Postaja ni več uporabna in bo, ko bo zašla.;'' gostejše plasti^ zemeljskega ozračja nekaj delcev kljub temu padi0 na tla. . . Upajmo, da bodo m*i’ hni. . . 1. maja je bila v Bohinjski Bistrici slovesna seja centralnega komiteja ZKJ ob 40-letnici konstituiranja CK KPJ pod Titovim vodstvom. Referat na seji je imel Stane Dolanc. Po seji je bil ljudski zbor, udeležencem in vsem narodom in narodnostim Jugoslavije pa je ob prvem maju čestital s toplimi besedami tudi predsednik Tito. Veliko zaupanje V Bohinjski Bistrici so ob tej priložnosti odprli tudi muzej Tomaža Godca: v njegovem domuje bila seja CK KPJ leta 1939. Na slavnostni seji je Stane Dolanc med drugim dejal: Pred Zvezo komunistov Jugoslavije, pred 1,750.000 jugoslovanskimi komunisti so tudi v prihodnjem obdobju velike in odgovorne naloge. Enajsti kongres ZKJ jih je jasno določil. Naloga vseh nas je, da jih dosledno uresničimo, da še pogumneje spodbujamo veliko i ustvaijalno moč milijonov naših delovnih ljudi - svobodnih in zavednih samoupravljalcev. Imamo vse možnosti, da to tudi uživamo. Zveza komunistov uživa veliko zaupanje naših delovnih ljudi in občanov vseh narodov in narodnosti. To zaupanje si bomo tudi v prihodnje zaslužili samo s še vztrajnejšim delom, s še uspešnejšo idejnopolitično in družbeno akcijo, s še večjo enotnostjo. Ko bodo prihodnji rodovi brali zgodovino Zveze komunistov Jugoslavije, bodo - glo- boko sem prepričan — ponosni na veliko revolucionarno delo naše partije, kakor so tudi današnji rodovi ponosni na delo svojih predhodnikov - na rezultate našega zgodovinskega boja, da zgradimo novo, socialistično, samoupravno in demokratično družbo, družbo svobodnih ljudi in enakopravnih, pobratenih narodov in narodnosti. NOVA SOLA Prebivalci Obsotelja so v Bistrici ob Sotli z veliko radostjo odprli novo osnovno šolo, ki nosi ime po materi predsednika Tita - Mariji Broz. \ Kip matere predsednika Tita,ki stoji pred šolo, sta po risbi Božidarja Jakca izdelala Anton Augustinčič in Vladimir Herljevič. GRADBIŠČE Črnogorski kraji, ki jih je prizadel katastrofalni potres, se spreminjajo v gradbišča. Ponekod še hite z ugotavljanjem stopnje poškodovanosti oziroma uporabnosti objektov, drugod že čistijo ruševine in skrbno načrtujejo, kako obnoviti dragocene kulturnozgodovinske spomenike in kje postaviti nova montažna naselja za ljudi, ki so po potresu ostali brez strehe nad glavo. Da bi lahko ta dela hitro in nemoteno potekala, je prizadetim krajem v Črnogorskem primorju trenutno najpotrebnejši gradbeni material, predvsem cement. MILAN MEDEN ■ ■ ■ ■ 40 LET PO KONSTITUIRANJU CK KPJ: predsednik Tito vnovič v Bohinjski Bistrici. (Foto: Alfred Železnik) Za pšenico, koruzo, pitano živino, mleko in večino industrijskih rastlin - v nekaterih republikah tudi za krompir in nekatere vrste sadja - so določene le varstvene ali najnižje odkupne cene, ne pa tudi naj-višje. Za koruzo je taka cena 2,70 din za kilogram, prodajajo pa jo dvakrat draže. Lansko pšenico so ob žetvi odkupovali TELEGRAMI JERZUALEM - Izraelski premier Menahem Begin se je odločil za spektakularno potezo: izrazil je pripravljenost, da se sreča z libanonskim predsednikom Sarkisom „v Jeruzalemu, Bejrutu ali na kakšnem drugem nevtralnem terenu, da bi vzpostavil mir med Izraelom in Libanonom," poroča AFP. BASTIJA - Po več mestih na Korziki se je ponoči razlegla vrsta eksplozij. Prebivalci nekaterih krajev na otoku so potrdili, da se je serija atentatov zvrstila v približno dveh urah. Domnevajo, da so to najnovejšo akcijo izpeljali pripadniki fronte za narodno osvoboditev Korzike. KASANDRA - Tu se je končal prvi kongres grške vladajoče stranke, nove demokracije. Tridnevni kongres ni prinesel nobenih novosti niti glede sestave vodstva niti glede nadaljnje politične dejavnosti stranke, ki se je opredelila za zavezništvo Grčije z NATO in drugimi zahodnimi organizacijami, na notranjem področju pa za krepitev sistema demokracije zahodnega tipa. BAGDAD - Tu se je začela konferenca o vlogi žensk pri razvoju, ki se je udeležujejo predstavniki 50 neuvrščenih in drugih držav v razvoju. Ta pomemben sestanek poteka v duhu priporočil in sklepov konference neuvrščenih držav, posebno petega vrha v Colombu in ministrske konference v Beogradu kot prispevek programa ..desetletje žensk OZN". r I. TOZD ZA PTT PROMET KRŠKO objavlja naslednja prosta dela in naloge: 1 DOSTAVLJAČA PRI POŠTI KRŠKO 3 DOSTAVLJAČEV PRI POŠTI SEVNICA, za katere se zahteva končana osnovna Sola ali najmanj 5 razredov osnovne šole in strokovni izpit II. TOZD PTT CENTER NOVO MESTO objavlja prosta dela in naloge: m * «1 1 Čistilca tt naprav (moški ali Zenska) z nedokončano osnovno šolo. III. TOZD ZA PTT PROMET NOVO MESTO objavlja prosta dela in naloge: 1 DOSTAVLJAČA PRI POŠTI STOPICE, za katerega se zahteva končana osnovna šola ali najmanj 5 razredov osnovne šole in strokovni izpit Za navedena dela in naloge pod I, II in III se združuje delo TOZD za nedoločen čas s polnim delovnim časom 'n 2-mesečnim poskusnim delom. Kandidati naj pošljejo prijave s potrebnimi dokazili o izobrazbi ustrezni TOZD v 15 dneh po objavi. Prijavljeni kandidati bodo obveščeni o izidu izbire v 30 dneh P° preteku roka za prijavo kandidatov. Vsa pojasnila dobite na tel. št. 71 200 - TOZD za Ptt promet Krško, tel. št. 22 741 - TOZD ptt center Novo mesto in tel. št. 21 370 — TOZD za ptt promet Novo mesto- ODDELEK ZA NOTRANJE ZADEVE SKUPŠČINE OBČINE NOVO MESTO obvešča občane, ki bodo dne 20. 5. 1979 glasovali o uvedbi samoprispevka za gradnjo šolskega prostora v občini Novo mesto in uvedbi samoprispevka v krajevnih skupnostih, da lahko od 11. 5. 1979 do 16. 5. 1979 pregledajo volilni imenik in zahtevajo popravek, če ugotovijo, da niso vpisani v volilnem imeniku. Volilni imeniki so na razpolago v oddelku za notranje zadeve skupščine občine, Novo mesto, Glavni trg 7, in v krajevnih uradih. KRKINA MESNICA - Poleg že obstoječe mesa v Jaršah je odprla novomeška “ še eno v ljubljanski občini Polje, številnimi gosti iz občine, KS in predstavni- matičnega podjetja je spregovoril direktor Miha Krhin, ki je izročil ta pomemben objekt v “Porabo. (Foto: M. G.) ZMAGOVALCI IZ BRŠLJINA - Zmagovalec kviza o partizanskem zdravstvu, ki so se ga udeležile najboljše ekipe slovenskih pionirjev zgodovinarjev, je bila ekipa „XII.SNOUB“ iz Bršljina, ki je z ekipo iz Ljubljane zbrala največ točk. Na sliki: Jože Turk, predstavnik IMV, izroča priznanja najboljši ekipi. (Foto: Pavlin) Z IGRO POČASTILI PRAZNIK DELA - „Kdo je oče? ” so se pred predstavo 28. aprila spraševali krajani pri svetem Gregorju, ki so kar dvakrat napolnili dvorano prosvetnega društva. Po predstavi igre s tem naslovom so veselo zaplesali ob zvokih ansambla „Rib’nčan”. (Foto: France Modic) RAZSTAVA GASILSKE OPREME IN ZAŠČITNIH SREDSTEV — V počastitev krajevnega praznika so v šentjemejskem Domu gasilcev v nedeljo odprli razstavo gasilne opreme in zaščitne opreme SLO. Razstavo si je z zanimanjem ogledalo veliko število domačinov. (Foto: J. P.) Za zdravo vodo Raje bičevje kot dobro njivo? Viničani si že dalj časa prizade-J°’ da bi dobili čistilno napravo za vodovod. Čistilna naprava na je eno resnejših vprašanj za Prebivalce Vinice, ki črpajo vodo za vodovod iz Kolpe. Tako vodo bi po 'fseh pravilih lahko uporabljali le za wdustrijske namene, vendar so jo Judje prisiljeni uporabljati tudi v gospodinjstvih. Poleg tega je v koipo tik pred črpališčem speljana kanalizacija iz kampa, v Severinu pa spuščajo v Kolpo odpadke in kri iz ^mlcajšnje klavnice. Zaradi vsega tega je precej velika nevarnost okužbe. Ker črnomaljska občina oittia dovolj denarja za čistilno napravo, si prizadevajo, da bi pri £*dnji sodelovala območna vodna skupnost iz Novega mesta. Ugodne možnosti za melioracije na območju Kalce-Naklo-Jesenovci — Zakaj odpor? Sejmišča NOVO MESTO: V ponedeljek je pdo sejmišče spet zelo živahno, saj j® bilo naprodaj 493 prašičev in 53 g“V goveje živine. Prašičev so prodaji z^5; pujski so stali 850 do 1.200 j"''Starejši prašiči pa 1.210 do 2g din. Lastnika je menjalo tudi 2fi j-aV goveie živine; voli so bili po din, krave po 17 do 24 din, mla-živina pa po 23 do 27 din kilo-t gr* m žive teže. .»REŽICE: Zaradi omejitve vož-ijl® z avtomobili je bilo manj kupcev po navadi. Naprodaj je bilo 443 Prašičev, prodanih pa 308. Pujski so sta ^ dinarjev, nad tri mesece Pjašiči pa po 26 do 27 din kilo-gram žive teže. Kmetijskozemljiška skupnost v Krškem je med prvimi v Posavju začela pridobivati nova kmetijska zemljišča z melioracijami. Nenavadno je, da se pri teh prizadevanjih srečuje tudi z odpori, kjer bi jih najmanj pričakovali. Že leta 1959 je bil izdelan načrt za izsušitev območja Jesenovci -raški del na Krškem polju. Del sistema so v letih 1954 - 1963 celo že zgradili. Ob ocenjevanju, kje bi takšni meliorativni posegi prinesli najboljši uspeh, je oko padlo tudi na to zamočvirjeno zemljo. Ob tem je nemudoma stekla tudi protiakcija, krona vsega pa je bila konec februarja postavljeno delegatsko vprašanje v zboru krajevnih skupnosti krške občinske skupščine. Delegat leskovške krajevne skupnosti je takrat dejal, da občanom ne gre v račun, da bi pridobivali kmetijska zemljišča s posekom gozda, ki tam raste. V tem času še ni bilo projekta, saj ga je Vodnogospodarsko podjetje Maribor poslalo zemljiški skupnosti šele sredi marca. Ogled terena -med strokovnjaki so sodelovali tudi gozdarji - je pokazal, da je med vsemi 250 hektari spornih le 30 hektarov; na slednjih naj bi bilo le 15 do 20 odst. boljših gozdnih površin, vse drugo je poraslo z manjvrednim gozdom, grmovjem in travnatimi jasami. Na sestanku v Velikem Podlogu so ljudje vztrajali, da se teh 30 hektarov zemljišča izloči iz melioracijskega območja. Dan je bil čas za Kmetijski Prisiliti jablano, da rodi Nekdaj je veljalo, da „oče sadi drevo za sina“, ker sam ne bo “čakal njegovih plodov. Jablana, ki je zrasla cepljena na janec, je res zarodila šele po desetih ali celo petnajstih letih. ^Pljenje na šibko rastoče podlage pa je razen drugega prineslo udi zgodnjo rodnost. Danes ni nič izjemnega, če šibko dveletno 'triletno drevesce že rodi. Vendar rodnost ni odvisna samo od moči podlage, temveč ‘Udi od sorte, gnojenja, načina oskrbovanja. Ponavadi je človek ““učakan, a si ne zna pomagati, če na drevesu, ki ga je skrbno Pusudil, ni takoj plodov. Ne ve za okoliščine, ki vplivajo na r°dnost, ne za ukrepe, ki bi spodbudile rodnost. Jablana, ki raste iz šibke podlage (v naših drevesnicah je to ”ajivečkrat M 9 in M 26), raste slabše, a zato rodi prej, kot če je P°.*aga srednje bujna (M 7, MM 106, MM 111) ali celo bujna vranec). Pretirano oz. enostransko gnojenje z dušikom prav “Ro spodbuja rast na račun rodnosti. Zbita tla in premalo laKri°be tudi lahko zavre začetek rodnosti. Neuspeha je nadalje ahko krivo slabo opraševanje, če nista v nasadu vsaj dve sorti, 1 je znano, da je jablana samoneplodna. _ Rodnost je mogoče spodbuditi zlasti z gnojenjem in načinom oskrbovanja. Fosfor in kalij pospešita tvorbo cvetnih brstov, P“doben učinek ima tudi redčenje in upogibanje vej. V bujnem primeru, če tudi omenjeni ukrepi ostanejo brez Pjuvega učinka, priporočajo še prstaničenje. Ce na veji izreže-|Uo nekaj milimetrov širok prstan lubja, to zadrži odtok grjucovih hidratov, s tem pa se povečajo možnosti za bogat Vetni nastavek. ..2a nerodovitnost obstajajo še nekateri drugi vzroki, med JUrii ne nazadnje rastlinske bolezni in škodljivci. Če se j tuH 0 razPasej° jabolčni cvetožerji ali zavijači, seveda j : d' bogat cvetni nastavek ne more preprečiti, da ne bi ostali j “ni praznih rok. Škropljenje je zato nepogrešljivo. Inž. M. L razmislek. Trenutne možnosti za plačilo sicer dragih melioracij so nadvse ugodne. Polovica denarja namreč priteče kot dotacija, za preostalo polovico se dobijo posojila pod ugodnimi pogoji. Sedanji pre-izskušeni načini teh del dokazujejo, da je mogoče skoraj neuporabna močvirnata tla usposobiti za njivsko pridelovanje z nadpovprečnimi pridelki. „Zepi“ v obliki izvzetih površin na melioracijskemu območju otežujejo dela, navzadnje pa je bilo takim lastnikom že marsikje žal, zakaj se niso vključili. A. ŽELEZNIK sedeži. V tem delu stavbe je predviden tudi lokal za turistično agencijo. Glavni projekt dozidave naj bi bil nared do maja, novi prizidek pa naj bi bil dograjen do sredine prihodnjega leta. Na takšno dozidavo so računali že ob gradnji sedanjega hotela, zato bo mogoče uporabljati sedanja dvigala in energetiko. Stroški gradnje na posteljo zato ne bodo presegli 200 tisočakov. Po tej dozidavi bo krški hotel premogel 260 postelj in skoraj tisoč sedežev v pokritih prostorih. A. ŽELEZNIK Privatno ali službeno? »Prerokom” v brk Hotel Sremič že premajhen Ob gradnji novega hotela Sremič v Krškem ni manjkalo tudi takih, ki so kot nevoščljive sojenice prerokovali, da hotel ne bo zaseden. Lanski podatki so ovrgli te trditve, novi hotel je bil namreč v prvem letu poslovanja zaseden 85-odstotno, to pa je precej nad republiškim povprečjem. Hotel napolnjujejo turisti in le v prav malem številu tisti, ki imajo opravka pri gradnji naše prve jedrske centrale. Po vsej verjetnosti bo letos hotel še bolj zaseden: v prvih treh mesecih letošnjega leta je bilo namreč v hotelsko knjigo vpisanih 5.000 nočitev več kot v enakem obdobju lani. Razprodane zmogljivosti imajo že do oktobra. Iz dneva v dan ugotavljajo, da je hotel premajhen. Zato so se odločili dozidati nov trakt s 96 posteljami; poleg bo tudi kavarna z okrog 80 sedeži in konferenčna soba s 100 Že četrto leto javni pravobranilec v svojem poročilu ugotavlja, daje na novomeškem območju pomanjkanje sodno zapriseženih cenilcev, ki bi to zares bili. Na tem področju je namreč precejšnja zmeda. Dogaja se da cenilci ocenjujejo nepremičnine po različnih merilih (in interesih!), tako da znašajo razlike v cenitvah tudi sto odstotkov. Cenilci se pri delu opirajo na pravilnik za izračun valorizirane vrednosti stanovanjske hiše ali stanovanja, ki pa je že zastarel. Nimamo pa izrecnega predpisa, ki bi urejal postavljanje in izbiranje izvedencev za cenitev nepremičnin ter odrejal tudi odgovornosti. Gre še za en vidik dela nekaterih cenilcev: ustanova je zaprošena za uradno cenilsko mnenje, delo pa poveri enemu od zaposlenih. Ta se pojavi kot sodni cenilec in dobi plačilo nemalokrat tudi za delo, za katero je sicer plačan v rednem delovnem času. Ker je na primer svoje cenilsko mnenje izdelal dopoldne, v času redne službe, ni bil njegov osebni dohodek v delovni organizaciji nič manjši, cenilsko delo pa je dobil posebej plačano. Seveda prihaja do hujših zapletov zato, ker so mnenja o vrednosti tako različna. Kadar se sprti stranki tožita za hišo, pa sta najeli vsaka svojega cenilca in je eden zapisal, da je stavba vredna 2 milijona, drugi pa polovico manj, je prav gotovo težko priti do mnenja. Ni pa malo takih zadev in ne zadevajo le privatnikov, ampak tudi delovne organizacije. R. B. DELAVSKI SVET DELOVNE SKUPNOSTI SKUPNIH SLU2B V SESTAVI GOZDNEGA GOSPODARSTVA NOVO MESTO objavlja proste delovne naloge in opravila FAKTURISTKE Pogoji: ekonomski ali administrativni tehnik. Pismene ponudbe z dokazili je treba poslati v 15 dneh po objavi na naslov: Gozdno gospodarstvo, Novo mesto, Gubčeva 15. I * 5 S 5 * S z * * \ s 5 * * * S * * 5 S * * * EN HRIBČEK BOM KUPIL-. Urejam ut Doberšek Pri nakupu kemičnih sredstev za varstvo rastlin je treba na ovitku preveriti, če je kupljeno sredstvo še Uporabno Rok uporabnosti kemičnega sredstva mora biti obvezno napisan na ovitku. Poleg roka uporabnosti mora biti napisan datum izdelave kemičnega sredstva, saj le tako lahko ugotavljamo rok uporabnosti, oziroma ali je sredstvo, ki ga kupimo, še uporabljivo. Nikoli ne smemo zaupati, da je sredstvo, ki je v prodaji, resnično še uporabno. V marsikateri trgovini imajo stare zaloge zaščitnih sredstev za varstvo rastlin in prodajalci dostikrat niti sami ne preverjajo roka uporabnosti. Staro sredstvo, kateremu je potekel rok uporabnosti, je v razkroju in tovarna že ve, zakaj je uporabnost omejila z rokom. S takim sredstvom bi lahko rastline poškodovali, poleg tega pa niso zadosti učinkovita. Zaradi omenjene uporabnosti tudi ne kaže kupovati kemičnih pripravkov za varstvo rastlin na zalogo. 2. Delavci, oziroma vinogradniki, ki škropivo pripravljajo in škropijo, morajo imeti obvezno zaščitne obleke, predvsem rokavice in ščitnike za obraz. 3. Po opravljenem škropljenju je obvezno umivanje z vročo vodo in milom. To velja zlasti za roke in nezaščiteni del glave. 4. Škropilnice in vso posodo, ki smo jo rabili pri škropljenju, je treba po končanem delu temeljito oprati. Ce pri herbicidih uporabljamo navadno škropilnico, s katero bomo škropili še proti glivičnim boleznim, je po škropljenju s herbicidi treba tudi škropilnico temeljito oprati z milnico in vročo vodo. Pred leti si je vinogradnik, ki je pred tem škropil s herbicidom, pa škropilnice ni dobro opral, uničil polovico lepega, mladega vinograda, ker so bili ostanki herbicida še v škropilnici. Strupenost kemičnih pripravkov Večina kemičnih sredstev za varstvo rastlin je za ljudi in živali bolj ali manj strupena. Posebno so strupena tista sredstva za zatiranje škodljivcev, ki jih imenujemo insekticidi. Insekticide uporabljamo v vinogradu le, kadar je to res potrebno. Za en ali dva primerka kakšnega škodljivca se ni treba vzemirjati in uporabljati dragih in nevarnih insekticidov. Prodajalec ne sme zaščitnih sredstev, ki so označena z mrtvaško glavo, prodajati nedoletnim in neprištevnim osebam in mora vse kupce strupov, ki so označeni z mrtvaško glavo, vpisati v knjigo strupov. Zato ne pošiljajte otrok da vam iz trgovine prinesejo sredstva za varstvo rastlin. Vsak strupeni insekticid (tudi mnogi herbicidi so strupeni) mora imeti deklaracijo z navedbo imena strupa, vsebino aktivnih substanc, datum izdelave (proizvodnje), rok uporabe, naslov, proizvajalca in navodilo za uporabo v vseh jezikih Jugoslavije, pri uvoženih sredstvih pa prevod navodil v naš jezik. Vsak strup mora biti zaznamovan kot strup z mrtvaško glavo. Pri strupenih sredstvih moramo upoštevati naslednje 5. Preostanek škropiva v izvirnem ovitku je treba pustiti v izvirnem ovitku ter dobro zakleniti, da je nedostopen za otroke in neprevidneže. Manjše ostanke škropilnih sredstev, katerih se ne splača več hraniti, pa skupaj s praznimi ovitki zaščitnih sredstev sežgimo. Zakopavanje ostankov zaščitnih sredstev je na mestih, ki so podvržena izpiranju, nedopustno, ker s tem zastrupimo izpirajočo vodo in povzročimo še večjo nesrečo. Pri zastrupljenju s kemičnimi sredstvi moramo takoj poklicati zdravnika. Bolnika prenesemo medtem na zrak, ga prisilimo k bruhanju in mu odpnemo obleko. Najbolje je bolnika, posebno če vemo, da je za-strupljenje hujše narave, prepeljati čimprej v bolnišnica Domače zdravljenje tu ne zaleže dosti Varnostna doba ali karenca j Varnostne ukrepe £ 1. Prepovedano je med pri- < pravljanjem škropiva jn med < škropljenjem kaditi ali jesti. je čas, ki nam pove, kdaj naj zadnjič škropimo, da se bo kemično sredstvo do trgatve lahko razkrojilo. To pomeni, da sredstvo ne bo ostalo na grozdju, da bi se preko sadeža zastrupili. Zato mora od zadnje uporabe sredstev do spravila pridelkov preteči določen čas, varstvena doba, ki je določena s posebnim pravilnikom in je različna, navadno traja od 14 do 30 dni. O posameznih sredstvih bomo pisali drugič. DT S N * I .■ Spomenik padlim V Ledeči vasi so odkrili spominsko obeležje 32 padlim borcem Gubčeve brigade V nedeljo, 29. aprila, so v Ledeči vasi pri Šentjerneju odkrili spominsko obeležje v spomin na dvaintrideset padlih borcev 3. čete I. bataljona Gubčeve brigade. Slovesnosti se je udeležilo skoraj 80 preživelih borcev Gubčeve brigade, svojci padlih, domačini in številni drugi prebivalci KS Šentjernej, kije te dni slavila svoj krajevni praznik. Zbranim je najprej spregovoril o dogodkih pred 36 leti Stane Skrij, udeleženec bojev na travniku Ribnik v Ledeči vasi. Soborec Jože Plevnik je zatem odkril spomenik, ki bo prihodnje rodove spominjal na tragični 21. oktober 1943. Stane Ku-šljan, predsednik KO ZZB Šentjernej, je spomenik predal v varstvo aktivnim mladincem iz Grobelj. V kulturnem programu so nastopili mladi recitatorji O.S. Martina Kotaija iz Šentjerneja, Sentjernejski oktet in godba na pihala. J.P. Berite »Dolenjski list« MAJSKO SREČANJE V BREŽICAH Pod geslom „Kultura v združenem delu” prireja kolektiv sevniške Jutranjke tozd Orlica v Brežicah in kolektiv Predilnice iz Klanca vsakoletno majsko srečanje v sodelovanju z občinskima konferencama Zveze mladine v obeh občinah. Letos, 4. maja, so se sešli v Brežicah. Udeležencem iz sosednje republike so gostitelji razkazali svoje proizvodne prostore in posavski muzej. Sledil je razgovor o kulturi v združenem delu, nato pa skupna kulturna prireditev v domu JLA. Nastopil je ženski pevski zbor iz Orlice in tambu-raški orkester brežiške glasbene šole, iz Klanca pa recitatorji, folklorna skupina ter pevci in igralci. Udeleženci srečanja so v razgovoru predlagali, da bi sodelovanje razširili še na druge tozde Jutranjke in tako popestrili vsebino majskih srečanj. Stanetu Potočarju ob 60-letnici Jugoslovanska ljudska armada, oborožene sile SFR Jugoslavije, jugoslovanska skupnost, vsi mi spoštujemo Staneta Potočaija-partizana Lazarja, generalpolkovnika in načelnika generalštaba JLA. Vsi mu zaupamo in polno zaupanje mu izkazuje vrhovni poveljnik in predsednik SFR Jugoslavije tovariš Tito. Stane Potočar-Lazar je 27. aprila 1979 praznoval 60. rojstni dan. Čestitamo mu in mu želimo srečo! Rojen je bil v Potočarjevi družini v Mirni peči na Dolenjskem. Njegovo otroštvo še ni kazalo nobenih izjemnih lastnosti ali nagnjenj. Kakor vsi Potočarjevi -starši, sestre in bratje - je bil deček dobrega srca, vedrega in veselega značaja, družaben, preprost in skromen fant. Vojaško obveznost je v predvojni Jugoslaviji izpolnjeval v gardi v Beogiadu. Že tedaj se je izkazal kot dober vojak in predvsem kot človek in tovariš. Po odsluženem vojaškem roku se je vrnil domov. Izučil se je poklica in delal doma v Mirni peči, tu in tam je zahajal v Ljubljano in v bližnje Novo mesto. Vse bolj se je družil z naprednimi ljudmi domačega in oddaljenih krajev. Začetek druge svetovne vojne v Jugoslaviji in okupacija domovine sta mu vzbudila neukrotljiv odpor in jasno zavest, da je čast ljudstva in domovine mogoče doseči in ohraniti samo z osvobodilnim bojem in s socialno preobrazbo. Prav zato so ustvarjalci Osvobodilne fronte v njem našli zvestega političnega in bojnega tovariša. Odhod v partizane in vključitev v Komunistično partijo sta bila njegova samoumevna notranja in nepreklicna odločitev. V partizanih so se presenetljivo hitro razkrile njegove bojne in vojaške voditeljske sposobnosti. Ob množični vseljudski vstaji na Dolenjskem k spomladi 1942 je bil že politični komisar čete, nato komandant bataljona. V začetku 1943 je prevzel dolžnost namestnika komandanta in v poletju komandanta Gubčeve brigade. Kmalu po kapitulaciji Italije ga je vodstvo slovenskega osvobodilnega boja poslalo na Primorsko, kjer je postal komandant partizanske divizije, leta 1944 pa komandant IX. korpusa jugoslovanske armade. Od tam je odšel na dolgo in težavno pot in je konec druge svetovne vojne dočakal kot polkovnik Jugoslovanske armade v študijskih klopeh Sovjetske vojne akademije. Po vrnitvi v domovino so ga vojaške službene dolžnosti vodile skoraj po vsej Jugoslaviji in sodi med prve Slovence generale JLA Uspešno je končal tudi najvišje jugoslovanske vojaške šole. Kjerkoli je delal in živel - v Logatcu, Portorožu, Novem mestu, Mariboru in Ljubljani, v Makedoniji, v Sarajevu, v Beogradu - povsod je med vojaki in oficirji, med politiki in gospodarstveniki ter predvsem med preprostimi ljudmi užival zaupanje. Želel je, da bi bila Ljubgana njegovo zadnje službeno mesto. Pa ni bilo. Pred leti ga je Tito poklical k sebi in partizan Lazar je izpolnil željo in ukaz vrhovnega poveljnika in prevzel dolžnost načelnika generalštaba JLA. V čem je neizčrpna moč tega znamenitega partizanskega komandanta in vodje v JLA? To so njegove prirojene dobre lastnosti in s trdim, vztrajnim učenjem in življenjskimi izkušnjami pridobljene sposobnosti. Lazar je vojak po poklicu in po svojih nagnjenjih, je poveljnik z izrednim občutkom za izbiro pravega časa za akcijo, je vojak, ki umno gospodari s sredstvi ob vsaki odločitvi. Kljub izjemnim vojaškim sposobnostim pa je Stane Potočar predvsem dober človek. Razumevajoč in preudaren voditelj je bil in je ostal: ko je s svojo enoto napadel ali se branil, ko je prevračal sovražnikove vlake, ko je poveljeval transportom ranjenih partizanov, ko se je pogajal in ko se v imenu Jugoslavije in v imenu JLA pogovarja s tujimi generalštabi. Lazar je tak tudi, kadar obdeluje svoj vinograd na Gradišču pri Trebnjem, je tak pri ribolovu in pri lovu, v svoji družini in med prijatelji in tovariši. Stane Potočar - Lazar ne govori veliko, njegova moč je v'neposrednem stiku z ljudmi, tudi z navadnimi vojaki. Zaradi njegove skrbnosti so ga partizani v Gubčevi brigadi v medsebojnih pogovorih imenovali ata. Lazar je velik človek: po rasti in po razumu. Presenetljivo pa je, kako se v njem združujeta dobrosrčnost in razumnost. F RANCI KOLAR Bogata revolucionarna tradicija na Dolenjskem Piše: Franček Saje fc§ Josip Kopač, kandidat JSDS za peto kurijo na Kranjskem, je bil“ izdajatelj in odgovorni urednik „Delavca - Rdečega praporja" v Trstu. Bil je dolenjski rojak, rojen leta 1863 v Kandiji. V Novem mestu je dokončal en razred gimnazije in en razred učiteljišča v Ljubljani. Nato se je zaposlil pri železnici in se pridružil delavskemu gibanju. Zaradi tega ga je železniško ravnateljstvo odpustilo iz službe. Zaposlitev je dobil pri železničarski sindikalni organizaciji in tako postal poklicni organizator delavske^ gibanja na Slovenskem. O drugih socialnodemokratskih shodih na Dolenjskem, ki so jih morda priredili krajevni agitatorji, ni podatkov. Sicer pa so bili kandidati »neprenehoma na nogah, tako v lastnih kakor tudi v ostalih okrajih. Tako je sodiug Kopač sam v volilni dobi imel 58, sodrug Kristan 61, sodrug Čobal 43 shodov, često po tri, tudi po štiri na dan.“ Stranka je zbrala svoje sile, kolikor jih je pač imela, in jih poslala v politični boj proti nasprotnikom, ki so mobilizirali vse svoje možnosti. Po volitvah je socialnodemokratska stranka ugotovila, da so se „dobro držali sodragi litijskega okraja ... ter Novo mesto ... V litijskem okraju je JSDS dobila 821 glasov, od katerih je bil manjši del dolenjskih, ker so večino glasov za socialno demokracijo oddali zagorski rudarji. V Mokronogu so klerikalci dobili le 41 glasov, liberalci 83, socialni demokraciji pa so priznali 75 glasov, medtem ko so ,,zavrnili 16 volilcev, ki so glasovali za Kopača, ker je bilo na listkih napisano „opravitelj“ namesto „upravitelj“!!!“ Tako je socialna demokracija dejansko imela relativno večino. V Šentrupertu in Šentjanžu je dobila po 2 glasova, v Tržišču pri Mokronogu 3 in na Trebelnem 13. Toliko volilcev za socializem na Trebelnem in v Mokronogu je pridobil en sam agitator - čevljar Strupeh. V Novem mestu so dobili liberalci 96 glasov, klerikalci 54 in socialni demokrati 49, kar je brez dvoma lep napredek in uspeh za JSDS. Razen tega je socialna demokracija dobila en glas v občini Šmihel - Stopiče in 2 v Trebnjem. Silno presenečenje pa je klerikalnemu vodstvu pripravil socialistični agitator v Mimi peči France Grdene, ker je dosegel, da so socialisti in liberalci nastopili s skupno listo ter s 198 glasovi premagali klerikalce, za katere je glasovalo le 127 volilcev. PROPACANDNI TABOR V VAVTI VASI Taborniki Odreda zelene Krke smo v petek, 27. aprila, na šolskem igrišču v Vavti vasi pripravili propagandni tabor v počastitev dneva tabornikov, dneva OF in praznika dela. Postavili smo osem šotorov, vhod, jambor in šest najbolj znanih taborniških ognjev. Dopoldne so štiri ekipe medvedkov in čebelic tekmovale v premagovanju ovir, spoznavanju rastlin, metu bombe in zadevanju cilja; pokazali so, da te spretnosti dobro obvladajo. Popoldne smo pripravili taborni ogenj in igrah različne igre z žogo, zvečer pa smo prižgali pagod-ni ogenj s kratkim kulturnim sporedom. Ob ognju nam je tov. Gošnik obrazložil letošnji delovni načrt občinske taborniške zveze. Kljub dežju je bil tabor dobro pripravljen, zaradi slabega vremena p si ga je ogledalo znatno manj krajanov. Veseli smo bili obiskov številnih staršev naših članov, pa tudi predstavnikov krajevne skupnosti in KO SZDL Straža. JOŽE SAJE GOSTILNA »VOGLAR” Leskovec pri Krikem Ljubljanski škof dr. Anton Bonaventura Jeglič se je ob tem in podobnih prizorih zamislil ter si zabeležil v svoj dnevnik: Socialdemokratstva je mnogo. Ne čudim se za Zagorje in okolico, ali za Jesenice, ali Idrijo in Ljubljano, kjer so rudokopi in tovarne, ali čudim sc za nekatere druge, da je precejšnje socialnodemokratskih glasov:. . . Mirna peč 198 ... Novo mesto 49. Liberalcev je mnogo po mestih, pa tudi po nekaterih župnijah, posebno okoli Krškega in na Notranjskem... povsod tam, kjer še ni vzbujeno katoliško življenje in kjer duhovni roke vkrižem drže... Najbolj se čudim... Boštanj liberalnih 194, konservativnih samo 17... Moram po glasovih strank župnije preštudirati, da vidim, kje je pogreška in kako bi se pomagalo. Pa naj počakam do torka, da vidim uspeh pri volitvah kmečkih občin. Le-te so prvič pri nas direktne in splošne. Ljudstvo je precej vzburjeno. Treba moliti in delati mirno, toda odločno." Po volitvah kmečkih občin decembra 1900 in volitvah po mestih januarja 1901, na katerih so klerikalci povsod propadli, je škof Jeglič zapisal v svoj dnevnik: „Scdaj moramo našo organizacijo izpopolniti. O tem bomo razgovarja-li na dekanijskem shodu v sredo po veliki noči: županska zveza, katoliška politična društva, bralna društva, zaupni možje ... Za Dolenjsko je škofa Jegliča zlasti skrbelo, da ne bi ,,Dolenjske novice" prišle v liberalne roke. V svojem dnevniku sc je zahvaljeval „Bogu, da Dolenjske novice in tiskarno s hišo v Rudolfovem morda S-7 Soz dolenjka obiščite DOLENJKO REGIONALNA ZDRAVSTVENA SKUPNOST NOVO MESTO - STROKOVNA SLU2BA razpisuje za šolsko leto 1979/80 naslednje kadrovske štipendije: — na poklicno-administrativni šoli — na upravno-administrativni šoli — na ekonomski srednji šoli — na ekonomski fakulteti — na pravni fakulteti Rok prijave: 15 dni po objavi razpisa. štipendij 2 2 3 2 1 VABI GOSTE na kraški pršut, domače klobase in druge jedi iz dobre kuhinje. Vsak dan vas lahko postrežemo z odojkom na ražnju in pristnimi vini. Sprejemamo tudi večje skupine kot so poroke in banketi. Vsako soboto in nedeljo vas bo zabaval ansambel z glasbo za staro in mlado. ODPRTO VSAK DAN RAZEN PONEDELJKA OD 7. DO 23. URE Priporočamo se! -------------------- TZE NAKLO VALILNICA prodaja 10 TEDNOV STARE RJAVE JARKICE hysex -dobre nesnice vsako sredo od 8. do 16. ure v vzrejališču Podbrezje. TZE NAKLO. v.___________________ S kupi (katoliško) tiskovno društvo... Novice so sedaj silno vodene, brez barve, kar sc je posebno v zadnjih volitvah pokazalo, imajo pa 4.000 naročnikov po Dolenjskem. Kaj, ako jih dobe v roke liberalci, kakor si prizadevajo - onda bi bila Dolenjska za nas izgubljena!" Čez mesec dni je škofa Jegliča ponovno zaskrbela usoda novomeške tiskarne, ker je Katoliško tiskovno društvo še ni kupilo. „Ali so naši ljudje kasni - ali ne premislijo moralne koristi? Ce jo kupijo liberalci, izgubljeno je dolenjsko ljudstvo . ..“ Katoliško tiskovno društvo v Ljubljani je 4. novembra 1901 le kupilo Krajčevo tiskamo in z njo tudi „Dolenjske novice", vendar so zaradi premajhnega števila naročnikov morale leta 1919 prenehati izhajati. Takrat je dolenjsko ljudstvo v splošnem revolucionarnem vrenju s številnimi krajevnimi upori vsakomur jasno pokazalo svojo miselnost in težnje. Dolenjska je bila tedaj za nekaj let zares izgubljena za klerikalno stranko. Dolenjski kmetje, obrtniki in delavci, ki so izšli iz kmetov, so razkrili puntarsko tradicijo, ki je bila le sedemdeset let bolj ali manj prikrita. V skoraj štirih stoletjih neprestanih bojev za „staro pravdo", v številnih znanih in še neraziskanih kmečkih uporih proti svetni in cerkveni fevdalni gosposki se je med slovenskim kmečkim ljudstvom izoblikovala in utrdila puntarska miselnost (Nadaljevanje prihodnjič) Kandidati morajo prošnji za štipendijo na obrazcu DZS 1 65 priložiti še - prepis ali fotokopijo zadnjega šolskega spričevala; — potrdilo o vpisu v šolo. Prošnje z vso potrebno dokumentacijo pošljite na naslov: REGIONALNA ZDRAVSTVENA SKUPNOST - Strokovna služba, NOVO MESTO, Kidričev trg št. 3. Nepopolnih in po roku prispelih prošenj ne bomo obravnavali. ISKRA, INDUSTRIJA ELEMENTOV ZA ELEKTRONIKO, LJUBLJANA, TOZD UPOROVNI ELEMENTI ŠENTJERNEJ, vabi k sodelovanju več INŽENIRJEV ELEKTROTEHNIKE IN ELEKTROTEHNIKOV za izvrševanje del in nalog v razvoju in proizvodnji novih elementov za elektroniko. Sodelavcem nudimo: — zanimivo, raznoliko in dinamično delo — strokovno izpopolnjevanje — delo na področju najsodobnejše elektronike Od kandidatov pričakujemo smisel za timsko delo, znanje tujega jezika in veselje do inovacijskega dela. Pismene poritidbe z dokazili o izobrazbi in delovnih izkušnjah naj kandidati pošljejo kadrovskemu oddelku TOZD 15 dni po objavi. Prijavljene kandidate bomo pismeno obvestili v 30 dneh po poteku objavljenega roka. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža FRANCA RAJMERJA Črnomelj, Kolodvorska 26 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izraze sožalja, podarjeno cvetje in vence ter spremstvo na zadnji poti. Iskrena hvala tov. Milanu Šimcu za tople poslovilne besede, osebju internega oddelka novomeške bolnice, Zvezi borcev, AMD Črnomelj, Obrtnemu združenju, Društvu upokojencev, pihalni godbi in duhovniku za lepo opravljeni obred. Se enkrat hvala vsem, ki ste počastili pokojnikov spomin. Žalujoči: žena Linča in ostalo sorodstvo ZAHVALA V 82. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče in stari oče JOŽE JANKOVIČ iz Livolda 56 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, ki ste se v tako velikem številu poslovili od njega, mu darovali vence in cvetje ter nam izrekli sožalje. Posebna zahvala zdravstvenemu osebju iz Kočevja, sosedom in krajevni skupnosti za nesebično pomoč, govornikoma tov. Grabrijanu in tov. Vrabiču za poslovilne besede, kakor tudi vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Francka, sin Jože z družino, hčeika Katica, hčetki Nada in Lenka z družinama in sorodstvo. SU & ti/twUd5boor fauJo/ na letališču V PREČNI 7,,}%noPeški šolarji smo imeli prednji petek v aprilu športni dan, Pot z ortentacijskim pohodom. vr, nas je vodila skozi Malenško vas, n novo, Luknjo do letališča v Preč- za’litVeS ^as Pa smo na P01* reševali ntevne naloge. Na letališču smo ffieah, nato pa smo si ogledali Gut ' Prijazni mehanik Danilo tj 'n?311 nam je opisal posamezne pe letal, razkazal pilotsko kabino nam povedal, kako šolajo padal-nav'.n Pilote. Mnogi učenci so bili doi ,,?n' in so zagotavljali, da bodo do» i V modre v'šave, ko bodo noioj ,.stari- Z zanimanjem smo si o»i2 tuc*i staro letalo PO 2. Po kil« 'etališča smo odšli na šest-ntetrski marš do Mirne peči. TONČKA ROZMAN OS MIRNA PEČ z ART1ŠKE šole POROČAJO ude|U-'i nekai naših učencev se je krn i?- občinskega tekmovanja v si, ki so ga pripravili na Bizelj- nan baška proga je bila dolga in čen°rna’ a smo vs' pritekli do cilja, Čilu V utrujeni. Po kratkem okrep-wir« S.mo nadaljevali z igranjem no-S/neta in tako pričakali razglasitev jila s 0V' ^ šo'a Je ekipno osvo-Lj,5- mesto. Čeprav rezultat ni JD°ljsi, smo bili z njim zadovoljni, pjip^v^j.tekmovanje nismo dobro IGOR KODE . Ko smo slišali za hudo nesrečo, ki Podela naše vrstnike v Črni jL.1’ so razredne skupnosti na naši ni1 ,akoj začele zbirati pomoč, riia ■ smo se °dp°vedali sladkati« ‘n enodnevni malici. Poleg S?° zbrali še za 6200 dinarjev pomoči Le redki učenci se niso ptlključili skupni akciji. METKA UREK Osmošolci smo v drugem polletju "Jeli s plesnimi vajami. Prej jih ~~acli slabega učnega uspeha nismo • ji. Doslej smo se že naučili plesa-an8leški valček, fokstrot, sedaj pa Tež 0 dtrtajski valček ter polko. lQ ave so z dekleti, saj jih je prema- MAJDA LAPUH NA EKSKURZIJI . aprttu smo šli člani literarnega Krožka na krajšo ekskurzijo v Novo mesto. Najprej smo obiskali ČZP tern 1?^* list’ kjer 80 nas seznanili s tednu0 nastaja naš priljubljeni red Ker so ravno zaključevali srno • °’ so b‘b v časovn‘ stiski, a hov« Si Vseeno ustvarili vtis o nji-ijud k de*u- Nat° smo šli v Muzej dali revolucije, kjer smo si ogle-0hi sobo z Jakčevimi grafikami. w. skali smo še Študijsko knjižnico ■rana Jarca, nazadnje pa smo se ^sladkali v znani novomeški slašči-nr«?*' P°lni novih vtisov smo se večeru vrnili domov. NATAŠA KAMIN Osnovna šola Tudi meške' rPeon*ri' *n niladinci novo-se tak«- ^lka Sobar-Nataša smo zbirani°i Pridružili množični akciji tresu P°nioči za prizadete ob po-Pionir;,V črnogorskem primorju. *n zneLk°0£braI* 195 9-20 dinariev hi žir n * aPrila nakazali na zbir-li miadf*CUn- Denar, ki smo ga zbra-Ptavlian”01, Pa smo prispevali za od-teni h« Posledic potresa v pobra- "ercegnovski občini. ANDREJA KOCJANČIČ SPOZNALI SMO GLASBILA mo^tiiH;asb^ne*P pouku se v šoli uči-težko ° §*asbilih- Le po opisu si je štrumef* stavliati posamezne in-da so n Zato smo bib zel° veseli, Hribar;«S P°d vodstvom tov. Cvetke hteškp rnP obiskali učenci novo-he in ~"asbene šole Marjana Kozi-tera sp ar!?. Predstavili glasbila, na kašo nam^C1i?.lgrati- Mltidi glasbeniki olončeii®1?!1 na klavir, violino in vi-klarine* ’• aro’ bl°k flavto, flavto, •Pozavn« !n ,saksof°n pa trobento, vno m harmoniko. SLAVI KOCJANČIČ OŠ Milka Šobar-Nataša Novo mesto ZNAČKE ZA BRANJE ^Zupančičevo bralno značko redov tekmovali učenci vseh raz-Značk *?*'rnopeške osnovne šole. Vesno ° 46 osv°jilo 133 šolarjev, slo-smo pripravili stanai/ ■, 42 kulturnem programu me SNr^ ?oris Kmlj, igralec Dra-Silvp«« ,lz Ljubljane, in harmonikar nam ?r M*belčič iz Črnomlja. Kralj umetnf rec*tiral številne ljudske in sPremljal ^SIu*’ Mihelčič P“ 8a je 4 rpki, harmoniki in zaigral tu-I belokranjskih pesmi JOŽICA ŽAGAR Ogorčenje zaradi prelaza Zaprt železniški prelaz v Starem gradu pri Krškem — sad neodgovornega dela delegatov v KS Dolenja vas? Jože Slak - Silvo Trebnje ŠOLARJI PREPEVALI ZA k‘zadeto CRNO GORO Spomini na Tomaža Godca OBRAMBNA VZGOJA - Pionigi osnovne šole ,„Komandant Stane“ iz Dragatuša so počastili 30. obletnico organiziranega usposabljanja mladine za splošni ljudski odpor z množičnim tekmovanjem v obrambni vzgoji. MUČITELJI ŽIVALI 1. maja smo bili nekateri v Družinski vasi pri Šmarjeških Toplicah priče surovemu početjut mlad fant se je z brcami lotil progaste mačke, ki je dan poprej skotila mlade in mu zato ni mogla hitro pobegniti. Dvomim, da bo moje pisanje vplivalo na pobesnelega mladeniča. Naj bo le dokaz, da so še „mladinci“, ki svoje moči ne znajo uporabiti drugače, kot da mučijo živali. MIRA HREN Družinska vas 56 KAJ VEŠ O PROMETU? V soboto, 31. marca, smo imeli učenci ribniške občine v Loškem potoku občinsko teknjovanje „Kaj veš o prometu? ” Nanj smo se dobro pripravili tudi tekmovalci iz OŠ dr. France Prešeren iz Ribnice. V III. skupini je bil prvi Drago Mohar, v IV. pa je zmagal Marko Kos. Slednji se je uvrstil na republiško prvenstvo. Poleg kolajn in diplom smo dobili tudi knjižne nagrade. IGOR VOLJČ OŠ dr. France Prešeren Ribnica OBISKALA NAS JE NEŽA MAURER Po prvi šolski uri smo se 26. aprila učenci (po dva iz vsakega razreda) pogovarjali s književnico Nežo Maurer. Gostja nam je pripovedovala o svojem življenju in delu, zatem pa se je udeležila naše proslave, podelila cicibanove in Kajuhove bralne značke ter prebrala nekaj svojih pesmi BOJAN KLAVŽAR novin. krožek OŠ Jurij Dalmatin Krško POMEMBEN DAN Obrambni dnevi so zelo pomembni, saj pokažejo, kako se mladi rod pripravlja na nalogo braniti domovino. Učenci ribniške osnovne šole „Dr. France Prešeren” smo krenili na tekmovalni pohod. Na posameznih postajah smo opravljali preskuse iz veščin streljanja, razstavljanja vojaške puške, določanja nadmorske višine, pomerili pa smo se tudi v poznavanju NOB in SLO, poznavanju topografije, nudenju prve pomoči ipd. IGOR STOŠIČ OŠ dr. France Prešeren Ribnica OBRAMBNI DAN 14. aprila smo imeli 5. in 6. razredi OŠ II. SNOUB obrambni dan: namenili smo se k Beceletovi jami. Na poti smo naleteli na zasedo, vendar smo jo zaradi spretne izvidnice pravočasno odkrili. Ko smo prispeli k jami, nam je tovarišica Kranjčeva opisala junaško smrt Vinka Paderšiča -Batreje. 7. in 8. razredi so se pomerili v streljanju, znanju iz prve pomoči, topografskih znakih itd. Zmagala je ekipa 7. a. SUZANA VIDRIH OŠ XII. SNOUB Novo mesto Objavljenemu zapisu na rob V prvomajski prilogi DL je bil objavljen zanimiv članek o predvojnem revolucionarju, borcu in športniku Tomažu Godcu iz Bohinjske Bistrice. Tomaža Godca se dobro spominjam. Spoznala sva se v začetku 1941 v koncentracijskem taborišču v Medjurečju pri Ivanjici. Prav zaradi tega se oglašam, ker je to taborišče obstajalo v letu 1941, od meseca januarja do konca marca. Ker je v članku napačno navedeno, da je bil v Ivanjici konfiniran leta 1940, to popravljam. Ob tej priliki naj povem, da je bilo v tem taborišču internirano okoli 400 naprednih Slovencev, predvsem komunistov in simpatizerjev KP. Iz razgovorov z njim sem videl, da je izredno razgledan, sposoben organizator, predvsem pa dober tovariš, pravi revolucionar iz izkušen borec za delavske pravice. S Tomažem sva si bila blizu tudi po poklicu. Bil je usnjar, jaz pa sem vodil manjšo usnjarno v Kandiji, ki je bila last očeta. Na svoj poklic je bil zelo navezan in je bil kar zadovoljen, ko sva se pogovarjala o usnjarstvu. Tedaj o njem vsega nisem vedel, posebno ne o njegovem aktivnem političnem delovanju v predvojnem času. To sem zvedel šele po osvoboditvi, zato mi je spomin nanj še toliko dražji. VANE MURN TOKRAT LE ČETRTINA Brežiško planinsko društvo je 15. aprila priredilo izlet na Kum za sto Brežičanov. Na 1219 m visoki ,.zasavski Triglav” se jih je povzpelo le 26, se pravi vsi, ki so se udeležili izleta, to pa so bili zlasti mladi planinci iz nekaterih osnovnih šol. Prvega takega izleta lani .se je udeležilo 17 planincev, zato preprost izračun kaže, da se bo sto Brežičanov povzpelo na Kum šele čez dve leti, seveda, če bomo sešteli vse izletnike iz štirih let. M. JAZBEC Že od 1. marca letos je v Starem gradu pri Krškem železniški prehod zaprt za ves promet. Zapornice so spuščene, pragovi odstranjeni, cesta pa prekopana. Sprva smo prebivalci prizadetih krajev mislili, da gre le za neresnične govorice, ko pa smo opazili, da delavci ŽTP Ljubljana v resnici odstranjujejo prelaz, je med ljudmi zavrelo. 245 prizadetim krajanom pač ni nihče uradno pojasnil, zakaj se to dogaja in zakaj se odloča mimo njih. Kot družbenopolitični delavec sem na pobudo krajanov, uporabnikov prelaza, o zadevi govoril s predsednikom KS Dolenja vas Vladimirjem Vogrincem. Takole je odgovoril: „Kaj se sedaj jezite? Kje pa ste bili poprej in kaj imaš pri zadevi ti, saj imate svoje delegate, ki so o tem vedeli vse. Če ni ljudem kaj jasno, naj vprašajo njih, ne tebe.” V nadaljnjem pogovoru je omenil nekakšnih 100 milijonov starih dinarjev, ki jih mora občinska skupščina Krško plačevati ŽTP Ljubljana za kritje stroškov vzdrževanja prelaza. Dodal je še, da bi zdaj morala krajevna skupnost Dolenja vas plačevati polovico tega zneska, če bi hoteli obdržati ta železniški prelaz. Poprosil sem ga, naj skliče zbor občanov in o tem več pove ljudem. Predsedniku Vogrincu sem še povedal, da ukinitev prelaza ni tako enostavna stvar. V primeru poplave ali kake druge elementarne nesreče je naselje odrezano od sveta. Tovariš predsednik je pristal na pogovor s krajani in na zboru občanov so vsestransko obrazložili ukinitev ter KIT KMETIJSKA ZADRUGA ČRNOMELJ Komisija za delovna razmerja pri DSSS KIT KZ Črnomelj razpisuje prosta dela in naloge DVEH LIKVIDATORJEV RAČUNOV Pogoj: končana srednješolska izobrazba ekonomske smeri. Kandidati naj pošljejo vloge z dokazili na splošni sektor KIT KZ Črnomelj v 15 dneh po objavi. navedli, da je takih prelazov v Sloveniji že mnogo ukinjenih in da bodo še nekateri zaradi modernizacije železnice in znatno povečanega števila vlakov na najvažnejših progah. Kljub temu smo krajani menili, da je to za nas nesprejemljivo in da na ukinitev ne pristanemo, dokler ne bo zagotovljena kaka druga sprejemljiva rešitev (nadvoz). Na zboru smo bili toliko popustljivi, da smo sklenili pristati na ukinitev, vendar pod pogojem, da bi bil vsaj ob poplavi ali kaki drugi nesreči prelaz še prehoden oziroma prevozen. Na pobudo predsednika KS je bila izvoljena tudi delegacija, ki naj bi se o zadevi pogovorila s predstavniki občinske skupščine Krško. Če ne bo sprejeta za nas sprejemljiva rešitev, bomo krajani Spodnjega Starega gradu prisiljeni iskati pravico drugje, saj je ogrožena naša osebna varnost in naše imetje v primeru elementarne nesreče. Vredno je tudi omeniti, da je z zaporo tega prelaza precej podaljšana vsakodnevna pot krajanov, zlasti delavcev in šoloobveznih otrok. BORIS RODMAN Spodnji Stari grad 18 p. Krško DELOVNI DAN ŠTUDENTOV Klub posavskih študentov, ki že deset let deluje v Mariboru, je 20. aprila pripravil delovni obisk v krški občini. Zjutraj so imeli študentje (povabljeni so bili tudi člani KPŠ iz Ljubljane) pripravljalni sestanek za majski seminar, na katerem bodo govorili o kadrovanju in štipendiranju v Posavju ter razpravljali o usmerjenem izobraževanju. Zatem so učence 4. razredov Šolskega centra Krško seznanili z možnostmi študija na mariborski univerzi. Študentje so se odpravili tudi na obisk v Kovinarsko, spoznali so delo v tej tovarni, še posebno pa jih je zanimalo, kako rešujejo kadrovske težave. Z delavci Kovinarske so se študentje nato pomerili v malem nogometu in tekmo izgubili, to pa seveda ni slabo vplivalč na seznanjenje delavcev in študentov, čeprav slednji že dalj časa opažajo, da je med študentsko mladino malo zanimanja za sodelovanje z združenim delom in družbenopolitičnimi organizacijami v matičnih občinah. MOJCA MIRT PRIPRAVE NA UDARNIŠKO DELO Zadnji petek je bil v Brežicah sestanek vodstva MDA Brežiška četa. Ta brigada blizu petdesetih mladih delavcev in srednješolcev bo od 25. junija do 15. julija udarniško delala v Slovenskih goricah. Na sestanku so se dogovorili, da bodo pripravili seminar za vse brigadirje, obvezno bo tudi cepljenje, domenili pa so se tudi za izvedbo dveh lokalnih delovnih akcij, ki naj bi bili priprava za pravo brigadirsko življenje in delo. Izdelali so tudi okviren program dela vodstva brigade. Tako bodo med udarniškim delom izdajali tudi bilten, pripravljali stenski časopis in brigadirske radijske oddaje. M. JAZBEC PESTRA RAZSTAVA V VAVTI VASI Mladinska organizacija iz Vav-te vasi je za dan osvoboditve pripravila razstavo ročnih izdelkov in kulturni program. Razstavo si je ogledalo preko 400 obiskovalcev. Pozornost so pritegnili tako gobelini kot pletenje, namizni prti in prtiči, oljne slike ter izdelki v kovini, lesu, furnirju. Mladinci so za domiselno razstavo poželi precej pohval, nam starejšim pa je tako dejavna mladina v zadovoljstvo in ponos. pisma in odmevi MAJSKI POHOD Čeravno je deževalo, smo se mladi iz Podbočja 1. maja odpravili na pohod na Planino. Po treh urah hoda smo prispeli na cilj. Pri spomeniku smo imeli kulturni program, nato pa smo se odpravili v gozd nad vasjo, kjer so nam postregli s pečenko. Nato smo odigrali nogometno tekmo. Zmagale so dekleta. Ura je neverjetno hitela in morali smo se vrniti. Pojoč smo se ob 17. uri odpravili domov. MILENA KUHAR Podbočje GORELI SO KRESOVI Na dan pred praznikom dela so v dolini pod partizanskim Rogom zagoreli kresovi. Tokrat so ga prvi zakurili soteški mladinci. Ob kresu so pripravili kratek kulturni program s petjem, recitacijami in igranjem na harmoniko. Za soteškim so se začeli prižigati še drugi. Lep je bil pogled po dolini vse do Poljan. T. VIRANT Straža Kateri Črni potok je pravi? Umetnik Lojze Lavrič je doma iz Črnega potoka pri Kočevju — Napaka v zapisu o dolenjskem deležu na razstavi V Dolenjskem listu št. 16 od 19. aprila je izšel članek ..Dolenjski delež na razstavi Slovenska likovna umetnost 1945-1978“, podpisan z I.Z. Sestavek opisuje razstavo v Moderni galeriji in Likovnem razstavišču Riharda Jakopiča v Ljubljani, ki pomeni prelomni dogodek za povojno slovensko likovno umetnost. V Dolenjskem listu so navedeni tudi dolenjski likovniki, katerih dela so bila razstavljena, in bežno podani podatki o razstavljalcu. Tako piše med drugim: ,,Kipar Lojze Lavrič (Črni potok pri Čabru na Kočevskem) ima kip s spomenika NOB v Kočevju.” Podatek kraja, od koder je kipar Lojze Lavrič doma, je napačen. Vsi domačini vemo, daje bil leta 1914 rojeni Lojze doma iz Črnega potoka pri Kočevju in ne v Črnem potoku pri Čabru. Da je tako, nam pove tudi podatek v II. knjigi leta 1971 izdanega Krajevnega leksikona Slovenije. Med podatki o zanimivostih vasice piše: ,,Od tu doma Lojze Lavrič (r. 1914), kipar in slikar.” Tako pravi leksikon. Nekateri pa smo ga tudi osebno poznali, saj nam je pred drugo svetovno vojno rezljal v lipovino glavice za lutke. Živel pa je v Ljubljani. Leksikon sicer označuje še en Črni potok pri Dragi, ki je tudi na območju občine Kočevje. Ta je oddaljen od Čabra (SRH) 3 km, od ■ Kočevja pa 56 km, torej domala toliko, kolikor Kočevje od Ljubljane. Prišlo je do pomote oz. zamenjave obeh Črnih potokov. ANDREJ ARKO, KOČEVJE 'špfck Jože Mrzlak r- i SLOVESNO OB PRAZNIKU SROMELJ V počastitev krajevnega praznika je bila 27. aprila v Sromljah slavnostna seja skupščine krajevne skupnosti. Navzočim (med povabljenci so bili tudi predstavniki brežiške občinske skupščine in družbenopolitičnih organizacij) je predsednik skupščine KS Stanko Černož najprej orisal dosedanji razvoj Sromelj, nato pa so več posameznikom podelili priznanja za požrtvovalno delo in prispevek k napredku krajevne skupnosti. V imenu nagrajencev se je zahvalil borec Janez Slovenc-Popaj. M. JAZBEC MLADI ROD SLOVENCEV V MALMOEJU Slovensko kulturno društvo Planika iz Malmoeja je 17. februarja pripravilo pogostitev za vse otroke slovenskih rojakov, ki živijo na območju, katerega pokriva društvo. Od 72 otrok seje prireditve udeležila le polovica. Med povabljenci je bil tudi konzul Jože Bubaš. I. PUCKO Jože Mrzlak je bil rojen 20. julija 1929 v Moziiju. Že kot deček je z vsem srcem vzljubil šport in do prezgodnje smrti mu je bil predan z vsem srcem. Najraje je imel nogometno žogo in kot aktivni igralec je odigral veliko tekem za novomeški NK Elan. Ko je kopačke obesil na klin, se je začel ukvarjati s sojenjem in kmalu je postal republiški sodnik, ukvarjal pa se je tudi s trenerstvom. Bil je tajnik in predsednik nogometnega kluba, član strokovnega odbo- ra medobčinske zveze nogometnih sodnikov, predsednik registracijske komisije, opravljal pa je še veliko drugih funkcij, zlasti s kegljaškega področja. Nedvomno je, da smo nogometaši, kegljači pa tudi drugi športniki zgubili dobrega tovariša, podkovanega športnega delavca in neutrudnega organizatorja. PETDESET LET PO SKUPNI POTI - V soboto, S. maja, sta pred več kot tridesetimi pričami potrdila poroko, sklenjeno 29. 4. 1929 v Stopičah, zakonca Frančiška in Jožef Turk iz Imenika št. 2 pri Dolžu. Vsa skupna leta sta trdo delala na kmetiji in vzgojila devet otrok. (Foto: Pavlin) Sem pozabljena? Ob slovesnosti v Ledeči vasi pri Šentjerneju V Ledeči vasi pri Šentjerneju je bila 29. aprila slovesnost, na kateri so odkrili spominsko obeležje. Žal sem na prireditev prišla prepozno. Kmalu pa sem zvedela, da so na slovesnosti imenovali tudi občane, ki so sodelovali pri popisovanju in pokopavanju padlih borcev Gubčeve brigade. Čeravno sem bila med prvimi, ki so se lotili žalostnega opravila, so name na prireditvi pozabili. Povem naj, da bi bilo takrat žrtev še več, če ne bi partizanov, ki so bili okoli cerkve, o nemški prisotnosti obvestila jaz. Precej se jih je rešilo, ko so se umaknili ob potoku med jelšami. Drugi, ki so prišli na travnik, pa so padli pod nemškimi refali. Kmalu po nemškem napadu je prišel k nam Zagorčev oče iz Ime-nja. Mrtvi partizani so že tretji dan ležali na travniku. Dekleta smo šle takoj v akcijo, med prvimi pa Metelkova Ivanka in jaz. Pobirale smo dokumente in delale zapisnik. Pri tridesetem partizanu sem omagala. Nisem več prenesla mrtvaškega vonja. Čeravno mi ni do tega, da bi bila imenovana, pa vseeno mislim, da so mi na slavnostni prireditvi naredili krivico. TONČKA DELAK, roj. STRAJNAR SENOŽEČE 110 Jt. 18- preizkušnjo V javni razpravi glede predloženega programa izgradnje šolskega prostora v novomeški občini za naslednje sedemletno obdobje je bilo doslej izraženih več pripomb. Prav vse je skrbno proučila delovna skupina, ki so jo sestavljali: Avgust Avbar, predsednik odbora za gradnjo šol, Ljubo Miloševič, Miroslav Vute, Janez Grašič, Tine Tomšič, Janez Zafred, Maks Starc in Ljubica Gluecks. Na podlagi ocene navedene delovne skupine je bilo tudi na vsako pripombo sprejeto stališče, neke viste odgovor, ki so ga potrdili delegati v zborih občinske skupščine. Navajamo vse pripombe in sprejeta stališča do teh pripomb. - V PROGRAMU NAJ SE UPOŠTEVA TUDI POSODOBITEV ZDAJŠNJIH SREDNJEŠOLSKIH OBJEKTOV. Smatrajo, da to ni mogoče v novem sedemletnem programu, ker ni nikjer razerve za taka dela, pač pa bo možno adaptacijo vseeno izvajati s sredstvi šd, zainteresiranih delovnih organizacij ter Izobraževalne skupnosti Slovenije in nekaterih posebnih izobraževalnih skupnosti. Po letu 1985 pa je predvidena dokončna rešitev in ureditev prostorov v vseh srednjih šolah. - ZAGOTOVITI JE POTREBNO URBANISTIČNE REŠITVE ZA ŠOLSKA IGRIŠČA, KI JIH POTREBUJEJO EKONOMSKA, ADMINISTRATIVNA ŠOLA, GIMNAZIJA IN OSNOVNA ŠOLA KATJA RU-PENA, IN POSKRBETI, DA SE . TAKA IGRIŠČA NA MAROFU CIMPREJ ZGRADIJO. Tak predlog štejejo za upravičen in ga podpirajo s pripombo, da je hitra urbanistična rešitev nujna, da se ne bi prostor začel uporabljati v druge namene. - V VAVTI VASI IN MIRNI PECI ŽELIJO oz. ZAHTEVA- JO ŠE ENKRAT VEČJI TELOVADNICI, KOT STA PREDVIDENI V PROGRAMU, CEŠ DA BOSTA SLUŽILI POTREBAM KRAJA. Ta predlog je možno upoštevati še v času projektiranja novih objektov, vendar je potrebno sredstva za večje telovadnice dodatno zagotoviti v krajevnih skupnostih. Iz sredstev šolskega programa je namreč možno zgraditi le tolikšne telovadnice, kakršne predvidevajo predpisi in norme glede na število učencev v posameznih šolah. - VAVTA VAS IN STRAŽA ZAHTEVATA KLASIČNO GRADNJO NOVE ŠOLE. Podobnih želja je bilo še slišati, kjer je bila predvidena gradnja Marlesovih šol, vendar je bilo sprejeto stališče, naj bi v celotnem programu dali prednost Marlesovi gradnji glede na ustreznejšo ceno in tudi uporabnost objekta. Montažne šole naj bi gradili povsod, kjer to omogoča lokacija, ne glede na to, ali gre za mesto ah podeželje. - ŠKOCJAN IN MIRNA PEC PREDLAGATA V DOGRADITVI 2 UČILNICI VEC, KOT JE ZAPISANO V PREDLOGU PROGRAMA. V odgovoru je rečeno, da bodo tri šde Škocjan, Mirna peč in Šmaijeta dograjene v enakem obsegu oz. v tolikšnem obsegu, da bodo imele možnosti za celodnevno šdo. - NAJŠTEVILNEJŠE SO BILE PRIPOMBE GLEDE VRSTNEGA REDA GRADENJ Z ZAHTEVO, NAJ SE PRIORITETA DOLOČI ŽE ZDAJ. Sprejeto stališče do teh pripomb je, naj se prioriteta določi vsako leto najmanj za dve leti vnaprej po samoupravni poti in po merilih, ki bodo prav tako oblikovana v poprejšnji javni razpravi. Po mnenju strokovnjakov je vsaj dveletno načrtovanje najprimernejše, ker je v tem času najbolj zagotovo možno reči, kako daleč je z dokumenti za posamezno gradnjo, kako z urejanjem zemljiških odnosov itd. nje. Vsako odmikanje začetka gradbenih del pa pomeni podražitve in bojazen, da pride do zapletov. Pri lokacijah za šde je potrebno upoštevati dovolj velika zemljišča okrog stavbe, - VEC KRAJEVNIH SKUPNOSTI JE PREDLAGALO, NAJ SE OB NOVIH ŠOLAH ZGRADIJO ŠE PROSTORI ZA OTROŠKO VARSTVO. Menijo, da je tak predlog umesten, zato naj skupnost otroškega varstva uskladi svoj srednjeročni program s programom izgradnje šd. - ŠMIHEL IN REGERCA VAS ZAHTEVATA GRADNJO NOVE ŠOLE „DRSKA“ BLIŽE REGERCl VASI. Tega predloga ni možno upoštevati, ker je edina primerna lokacija za novo šdo izbrana na meji srednješolskega kompleksa. Pri lokaciji za to šolo velja upoštevati novi industrijski tir IMV, ki se bo gradil že letos, pa tudi to, da je v bodoče predvidena še ena šola v Regerči vasi, ki bo postala ena največjih novih mestnih sosesk. - CIMPREJ IZBRATI PROSTOR ZA ŠOLE - To pripombo je dala delovna skupina z opozorilom, da pri določitvi prostora za nove šole ne gre prav nič odlašati, ker je znano, da traja skoro dve leti, preden je nato zbrana vsa potrebna dokumentacija za začetek grad- potrebna za uresničevanje programa v celodnevni šoli. - PRIPOMBE SO, DA SO PLANIRANE ZMOGLJIVOSTI ŠOL PREMAJHNE. Menijo, da to ne drži, ker so prostorske zmogljivosti izračunane na podlagi normativov Izobraževalne skupnosti Slovenije. Povsod se zagotavljajo pogoji za uvedbo celodnevne šde, vendar s pripombo, da se kot učni prostor upoštevajo tudi telovadnice, delavnice, knjižnice in čitalnice. - KDO JAMČI ZA PRAVOČASNO IZVEDBO PREDLAGANEGA PROGRAMA? Smatrajo, da glede tega nikakor ni možno določiti ene osebe ali organa, marveč da so za uresničitev programa odgovorni tako družbenopolitična skupnost kot delavci v združenem delu in občani v krajevni skupnosti z izobraževalno skupnostjo vred. Za uspešno delo zahtevnega in obsežnega programa, ki je po vrednosti del takoj za veliko investicijo v IMV, pa je nujno odbor za gradnjo šol bolje organizirati, obenem pa pridobiti nujno potrebne strokovnjake, ki se bodo s temi gradnjami poklicno bavili. Vsakomur naj bo jasno Čez teden dni bo na območju novomeške občine referendum, pravzaprav bosta kar dva: prvi, občinski, za uvedbo samoprispevka v korist gradnje šol; drugi za samoprispevek, ki bo porabljen za dela v krajevnih skupnostih. S tem v zvezi je še nekaj nejasnosti, ki jih je v pogovoru osvetlil Jože Florjančič, podpredsednik izvršnega sveta novomeške občinske skupščine. - Kdo ima pravico in dolžnost glasovanja na obeh referendumih ? ,,Glasujejo vsi občani z volilno pravico, ker pa gre za plačevanje samoprispevka iz osebnih dohodkov vsakega posameznika, glasujejo tudi zaposleni, ki so mlajši od 18 let, če redno pridobivajo osebni dohodek. “ - Koliko naj bi vsak mesec plačevali in koliko časa? ,JVa občinskem referendumu (za gradnjo šol) bomo glasovali za uvedbo 1 odstotnega samoprispevka od čistih osebnih dohodkov. Prav toliko naj bi plačevali kmetje, ljudje s samostojno po-Idicno dejavnostjo (obrtniki, intelektualci) ter upokojenci. Samoprispevek je predviden za dobo 5 let, in sicer od 1. junija 1979 do 31. maja 1984. Na drugem referendumu za samoprispevek v korist krajevnih skupnosti pa se večina krajevnih skupnosti prav tako odloča za 1-odstotni samoprispevek, nekatere krajevne skupnosti pa za 2 odstotka. ' - Kdb je plačevanja samoprispevka oproščen zaradi nizkih osebnih dohodkov ali prejemkov? ,,Samoprispevek se ne plačuje od socialnih podpor, invalidnin, pokojnin z varstvenim dodatkom, priznavalnin, od otroškega dodatka, štipendij učencev in študentov ter nagrad učencev v gospodarstvu. Prav tako ne plačujejo samoprispevka občani, ki jim je kmetovanje edini vir preživljanja, pa imajo manj kot 3.000 din katastrskega dohodka na leto. Isto velja za upokojence,-če prejemajo pokojnino z varstvenim dodatkom ali imajo pokojnino manjšo od 3.000 dinarjev. “ - Kje in kako bodo občani glasovali za oba samoprispevka? ,,Vsi zaposleni bodo imeli referendum za občinski samoprispevek (za šole) 17. maja v delovni organizaciji, kjer so zaposleni Nezaposleni občani: gospodinje, upokojenci, kmetje, obrtniki itd. glasujejo za isti samoprispevek 20. maja na običajnih voliščih v krajevni skupnosti. Hkrati bo v nedeljo, 20. maja, na voliščih v krajevnih skupnostih še glasovanje za drugi samoprispevek, ki gre v korist komunalnih akcij krajevnih skupnosti. Se pravi, da gredo v nedeljo na običajna volišča še enkrat vsi zaposleni, tudi tisti, ki Še niso dopolnili 18 let in redno pridobivajo osebni dohodek. “ Jože Floijančič - Na kakšen način bo izvedeno glasovanje? „Celoten postopek na referendumih vodijo volilne komisije v krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela, imenovane že lani ob rednih volitvah. Na referendumu v delovnih organizacijah verjetno ne bo težav, ker bo ena sama skrinjica, volivec pa dobi običajni glasovali listič, na katerem svojo odločitev izrazi z obkro-žitvijo ene od dveh možnosti: ZA ali PROTI. V nedeljo, 20. maja, pa bodo na voliščih v krajevnih skupnostih po dve volilni skrinjici. Ena bo za občinski samoprispevek (za tiste, ki niso zaposleni), druga pa za samoprispevek v korist javnih del v krajevnih skupnostih, v katero bo vrgel svoj glas prav vsak volivec. “ — Kdaj bo znan izid referenduma? ,,Grobi podatki bodo na razpolago že v nedeljo, 20. maja zvečer, natančnejši pa šele 21. maja. “ R. B. Dragi starši, dedki in babice! Tokrat vas ne prosimo sladkarij ne novih kavbojk in ne pony kdesa ali igrač, marveč privditve, da boste s samoprispevkom pomagali graditi nove šde. Za nas bodo najlepše darilo nove in svetie učilnice, šda s telovadnico in urejeno kuhinjo. V boljših pogojih se bomo laže in več naučili, da bomo dobro pripravljeni na poklic in samostojno pot v življenje. Pomagajte nam, da bo naše šdanje radostnejše in boljše, kot je bilo vaše! Ko boste 17. in 20. maja na referendumu glasovali za samoprispevek, recite DA! Ce boste v naslednjih petih etfli vsak mesec samo en odstotek od zaslužka namenili gradnji novih šd, bo možno pridobiti še druge denarne vire, da bo v občini zgrajenSi a'.i temeljito preurejenih in dozidanih 11 osnovnih šd, pridobljenih pa bo tudi 1800 mest za učence in študente. Ne odrecite nam pomoči! Učenci in dijaki osnovnih in srednjih šd novomeške občine Smo pripravljeni poseči v žep? Jože Kovačič Usmerjenem ^ o predlag samoprispev skupnosti in "»estu, je l klavci več ,S političnega gledišča je °krat akcija res dobro za-j»Wjena,“ je rekla Lidija ez, urednica časopisa La-°d iz istoimenske tovarne v °yem mestu. „Pri nas smo Judi v kolektivu obveščali F.!!- ^tenov, rednega ča-na javnih tribunah, oglasnih desk. Narisali >isali smo vse, kar seje da bi res dobro razu- javnih tribunah, kjer o referendumu za šole ter izobraževanju dodatnem za krajevne in osrednji kanal v je bilo opaziti, da več razmišljajo. Vča-so kar nepremišljeno rek-da ali ne, medtem ko so dali podporo, zlasti samoprispevka za šo-Hoteli pa so pojasnila o se jim je zdelo, da ali da je premalo povedano v gradi- Najbolj zanesljiva pot do kadrov Lidija Jež: ,,Program za S^dnjo šol so na javnih razpravah v Labodu podprli da-s*i starši otrok Program za gradnjo šol so V našem kolektivu podprli *“Sti starši, ki imajo otroke. svojih primerih so povedki. kako je hudo, ko pride °.r°k iz osnovnošolske klo-P‘> Pa v srednji šoli zanj v oniačem kraju ni mesta. b tem se naš kolektiv za-da je šolanje potrebno udi gospodarstvu in šolani •Judje vsem^elovnim organizacijam v občini, če hočejo °seči predvideni razvoj v iiednjeročnem obdobju." i. V Labodu so delovni Judje postavljali precej vpra- tr K 113 ^atera je t)il° pO- odgovoriti. Zaradi Dih izkušenj iz uresničenja dosedanjega programa je večina ob podpori izra-a tudi zahtevo, naj se upo-eva dogovorjena prioriteta gradnji in naj se delov-Ijudem večkrat poda Jože Turk je predsednik konference sindikata v tovarni IM V, ki je kolektiv z največjim številom zaposlenih v novomeški občini. Povedal je: ,,Raz prave med zaposlenimi je pn nas organiziral sindikat. Pro gram za gradnjo šd in za uved bo samoprispevka v korist kra jevnih skupnosti smo obravna vali najprej v izvršnih odborih sindikata, potem po tozdih v sindikalnih skupinah. Ljudje se zavedajo, daje zlasti gradnja šol potrebna. Razpoloženje naših delavcev je lepo razvidno tudi iz ankete, ki smo jo izvedli preko tovarniškega časopisa, v kateri so vsi anketiranci ZA samoprispevek. Za naš kolektiv je zlasti ineresanten program za gradnjo centra za usmerjeno izobraževanje, v katerem so zajeti poklici, ki jih mi najbolj potrebujemo. Tudi doslej smo bili ravno v IMV med glavnimi pobudniki, da se v Novem mestu odpirajo oddelki višjih in visokih šol za 1 1 -»v V tovarnah in ustanovah ter v krajevnih skupnostih gredo h kraju priprave na referendumu za uvedbo 1-odstotnega samoprispevka od mesečnega osebnega dohodka za gradnjo osnovnih in srednjih šol v naslednjih petih letih. Zadnje dni pred glasovanjem smo obiskali nekaj večjih in manjših kolektivov, kjer smo izvedeli za način, s katerim so delovne ljudi seznanjali s programom, kot za vzdušje in pripravljenost za sodelovanje v tej akciji solidarnosti. . V ______________________________J »Smo ZA, ampak s pripombo” Zdravk ^mon^ar> zaposlena v je J* e?em centru Novo mesto, Pnčana, da bo v njihovem »KoUkVU re^erendum za šole uspel. v'dim °h X P°8°varjam s sodelavci, gtadnln f P°dP‘raj° Program za tudi d re*cla- Povedala je ^ ' “ SO 1 m pl I \r 'vrtmire+tfii n tom Na naših zborih sploh ni bilo primerov, da bi gradnji šol in predlogu za samoprispevek, s katerim bi vsak zaposleni to podprl nasprotovali. Pač pa je bilo precej pripomb k staremu programu, za katerega smo tudi prispevali, pa ni bil uresničen." Posebne skui so imeli v zdravstvu o tem ^Pinah rlZprave P° ,ozdih oz' log 0l? ’ KJer so obravnavali pred- šol in °ms'ce8a programa za gradnjo ' Za uvedbo samoprispevka. za” na*m kolektivu smo predlog nekat °PrisPevek podprli, vendar z smo -n-m' Pripombami. Zahtevali skih’ p ^ .pri. financiranju srednješol-sosedni v sodeluiejo tudi druge, otroCi X,°!5^‘ne> ^er se tudi njihovi Pri aj° Pr* nas. Prav tako smo zahtevali, naj kaj iea’u 0 Je 13'1 denar porabljen, posam '*° grajenega in koliko je dobri eZn- °^e*ct stal- Čisti računi, Ve lja .Pr^atel)i - je pregovor, ki Vsi j.i 1 v tem primeru. Sicer pa se kako raVstVen' kolektivi zavedajo, J°lsk ujna Je gradnja šol in srednje-s,vena t?ros,ora> sai bo tudi zdrav-Prostore '* n°ve in sodobne Jože Turk: „IMV je mg bolj zainteresirana za strokovnjake, ki bodo prihajali iz novega centra tehničnh strok tako na srednji stopnji, kot iz oddeikov višjih in visokih šd.“ strojne in tehnične poklice, ker vemo, daje to najbolj zanesljiva pot do pridobivanja kadrov. Samoprispevek smatramo le za injekcijo, ki naj bi pomagala zbrati še druge vire sredstev k uresničenju zelo zahtevnih investicij v šdstvu. Prav IMV je med delovnimi organizacijami z najbolj pogumnim razvojnim načrtom, zato tudi vemo, da je strokovni kader nujno potreben. V IMV bomo imeli 17. maja 12 volišč, precejšnje težave pa imamo s sestavljanjem volilnih imenikov in s tehnično izvedbo glasovanja, kajti v novomeškem tozdu je četrtina zaposlenih od drugod. Vozijo se na delo iz drugih občin, zato ne pridejo v poštev za glasovanje na referendumu. Težave nam je povzročila tudi akcija za samoprispevek v novomeških krajevnih skupnostih, ker v zvezi s tem nekaj stvari še ni pojasnjenih. Zal, delavcem tudi nismo mogli odgovoriti na vsa postavljena vprašanja v zvezi s tem, ker nismo dobili nobenega pismenega gradiva. Delavci in zaposleni v IMV so z velikim razumevanjem podprli program za izgradnjo osnovnih in srednjih šd, zahtevali pa so tipsko gradnjo in varčevanje s sredstvi, da bi bil lahko načrt v celoti uresničen v čim krajšem času. Naši ljudje pa so obenem postavilizahtevo po natančnem obračunu sredstev, zbranih s samoprispevkom." Zlepa ne tako živahne razprave V novomeški tovarni „Krka“ je v pogovoru o referendumu sodeloval Boris Zajc, tajnik družbenopolitičnih organizacij v tovarni, ki je bil tudi ves čas javnih razprav v osrčju dogajanja. „Lahko zatrdim, da je bila v Krki zelo živahna razprava, ki glede podružničnih šol, češ da jih ne bi smeli zapirati in stavbe pustiti prazne, temveč naj bi v smo jo organizirali preko sindi-iin skupi vsem šolstvu, usmerjenemu kalnih skupin in je veljala pred- izobraževanju in predlaganemu samoprispevku, o katerem se bomo v kratkem odločali. Naši ljudje so se zanimali kar presenetljivo dobro za usmerjeno izobraževanje, seveda pa tudi za posamezne gradnje šol. Iz pripomb in vprašanj je bilo razvidno, da je z odobravanjem sprejeta zlasti predlagana gradnja centra za izobraževanje tehniških strok in urejanje razmer v srednjem šdstvu. Oglašali so se starši, ki imajo otroke v srednjih šdah v drugih krajih, pa so povedali, kako je to hudo za otroke in za starše, da ne govorimo o znatno večjih stroških, kot če bi se šolali v domačem kraju. Glede gradnje osnovnošolskega prostora pa so bile pripombe Boris Zajc: ,,V Krki je z odobravanjem sprejeta dasti gradnja centra za izobraževanje, ki bi pripomogel k ureditvi razmer v srednjem šdstvu.“ njih nastalo kulturno središče kraja. Menili so, da bi morali opustele šdske stavbe dati na razpolago krajevnim organizacijam, predvsem za kulturno življenje. Pripombe so imeli tudi na kvaliteto pouka in higienske pogoje v podružničnih šdah, kjer te še obstajajo, češ da so velike razlike v pogojih šdanja za otroke iz podružničnih in ostalih šol. Naši delavci s področja Ljub-na, Uršnih sel in okoliških vasi pa so v tovarni na sestankih kritizirali organizacijo pouka, ker se morajo njiihovi malčki, tudi otroci od 1. do 4. razreda, voziti k pouku v Birčno vas, kar je predaleč in tudi ne brez nevarnosti za majhne otroke. Bile pa so to obrobne pripombe, ker smo na široko razpravljali o šolstvu nasploh, medtem ko je bila dana vsa podpora predloženemu programu šolskih gradenj v naslednjem obdobju. Ne smem pa pozabiti še želje naših delavcev iz več koncev in krajev občine, češ da bi bila ob gradnjah ali dozidavah šd naj-lepša priložnost urediti še razmere v otroškem varstvu. Predlagali so prizidke za igralnice. Zaposlene žene so tudi na vasi v težavah, ker ni več toliko tet in starih mam brez službe, da bi lahko pazile otroke. V Krki je bila priprava na referendum temeljita in mislim, da smo glede obveščanja naredili vse, kar je mogoče, da bi se delovni ljudje laže odločali pri glasovanju." Ko tehtaš, ne moreš reSi NE Jože Kovačič, poslovodja Potrošniškega centra Mercator na Zagrebški cesti v Novem mestu, je v pogovoru povedal za vzdušje med trgovci in drugimi zaposlenimi pri Mercatorju. Pravi: „Pri nas bo referendum 17. maja uspel, o tem ne dvomim. O gradnji šd smo veliko govorili tako v delavskem svetu kot v ožjih skupinah, zbore delovnih ljudi bomo imeli še tik pred re: rendumom. Čeprav bo samoprispevek za šde precej posegd v žep vsakega posameznika, vemo pa, da bomo takoj zatem glasovali še za samoprispevek v korist javnih del po krajevnih skupnostih, se zavedamo, da so šde potrebne in vse drugo tudi. moremo, brez denaija pa graditi ne moremo, to-rej .. Po mojem brez šd ne moremo, brez denarja pa graditi ne moremo, zato se lahko odločimo le: ah damo samoprispevek in kmalu uredimo razmere v šdah ali pa ne damo in ostanemo pri starem, kar pa, trdimo, daje nevzdržno. Če ti dve možnosti natančno tehta vsak pri sebi, potem ne moreš reči drugače kot: dam. Naš kdektiv je razmeroma mlad, tako da eni poznajo razmere v šdah, iz katerih so nedavno izšli, drugi pa preko otrok. Mi dim, da so ljudje o vsem dobro obveščeni in gremo tokrat v referendum, ki je zares dobro pripravljen.4* Marija Smonkar: „V našem kolektivu je bila dana vsa podpora programu za gradnjo šol.“ Na terenu so občani razumeli Prof. Jože Glonar, vodja organizacijske enote Zavoda za šolstvo SRS v Novem mestu izhaja iz kolektiva, katerega člani so po terenu pomagali voditi javno razpravo o predlagani gradnji šol v sedemletnem obdobju. Prof. Glonar pravi: ,,Očitno so občani razumeli program in predlog za uvedbo samoprispevka za šole. Izražali so podporo, ker se zavedajo, da brez sodobnih šol ni možno sodobno izobraževati. Sreča in uspeh lastnih otrok pa sta staršem gotovo najbolj pri srcu. Naleteli smo predvsem na pripombe, ki zadevajo vrstni red gradenj. Gotovo ne bodo mogle biti vse šole hkrati na vrsti za gradnjo, zato delovni ljudje zahtevajo pravično določeno prednost in pa to, da ne bo prihajalo do sprememb, potem ko bo stvar že dogovorjena. Bojijo se, da bi prednost določala ožja skupina ljudi ali pa da bi z raznimi izgovori določen prednostni red spreminjali. Del pripomb na terenu pa se je nanašal na obračun. Če občan prispeva, četudi se zaveda, da je ta prispevek le majhen del skupnih sredstev v investiciji, bi rad tudi vedel, kako je bil njegov dinar porabljen." Prof. Jože Glonar: „Na sestankih po terenu je bilo videti, da občani podpirajo sedemletni program izgradnje šol v občini." Ljudje več razmišljajo (TELEVIZIJSKI SPORED PETEK, 11. v. JUGOBANKA 9.00 TV V ŠOLI: Ruščina, Od petka do petka, Elektronika 10.00 TV V ŠOLI: Angleščina, Risanka, Zgodovina 15.00 TV V SOLI, ponovitev 17.20 POROČILA 17.25 LA FONTAINOVE BASNI 17.40 OTROCI KAMNOV 18.05 ROCK KONCERT: STEVE HILLAGE Poznavalci pravijo, da je angleški kitarist Steve Hillage dosegel svoj glasbeni vrh že pred nekaj leti, točneje 1976, ko je imel koncert v londonskem Hyde parku. Tedaj izvajane skladbe so obšle mladi svet na plošči z naslovom L, nekaj pa jih bodo ljubitelji rocka lahko slišali tudi v oddaji. 18.35 OBZORNIK 18.45 DRUŽBENA SAMOZAŠČITA: VODA, VIR ŽIVLJENJA Pomanjkanje vode, brez katere človek lahko živi le nekaj dni, postaja čedalje bolj žgoče vprašanje civiliziranega sveta. Med hitenjem z napredkom ljudje rušijo naravno ravnotežje, onesnažujejo reke in potoke, ozračje in talnice. Seveda se tudi na Slovenskem ne obnašamo dosti bolj prijazno do narave in njenega vodnega bogastva. 19.05 SPEKTER 19.15 RISANKA 19.30 TV DNEVNIK 20.00 PRAZNIČNI VEČER V DOMU MILICE 21.00 625 21.20 TV DNEVNIK 21.35 NOČNI KINO: HITLER - NEKA KARIERA „S filmom nismo hoteli spremeniti nemške zgodovine. Samo pojasniti. In to tistim, ki so Hitlerja doživeli, kot tudi tistim, ki si tistega časa ne znajo več predstavljati. Na Hitlerja ne moremo gledati enostransko. Kot zločinec vsekakor ne bi dosegel tolikšne popularnosti, kot jo je. Torej je moral biti še mnogo več. Gledalci naj si sami odgovorijo na vprašanje, kako je moglo do tega sploh priti.“ Tako je povedal o triurnem dokumentarcu Joachim C. Fest, kateremu je pri ustvarjanju filma pomagal Christian Herrcndocr-fer. Kot vemo, film pred leti ob predvajanju na Nemškem še zdaleč ni bil tako odmeven kot npr. ameriška nadaljevanka Holokavst, ki je zadnjo zimo razhudila tamkajšnje gledalce. Četudi sta se omenjena filmarja na moč trudila, da bi iz SOBOTA, 12. V. JUGOBANKA 8.00 POROČILA 8.05 LJUDJE IN ZEMLJA 9.05 GUCIO IN CEZAR 9.15 VRTEC NA OBISKU: MURNI 9.25 Z BESEDO IN SLIKO: O FANTU, KI JE PO SUHEM JADRAL 9.45 Čarobno sedlo 10.15 MALI SVET 10.45 DRUŽBENA SAMOZAŠČITA 11.05 ODPRTA VPRAŠANJA EVROKOMUNIZMA 11.55 J. Janicki: POTA POLJSKE 13.10 625 15.50 POROČILA 15.55 S ARA JE VO:S LOBODA, prenos nogometne tekme 17.45 SPOZNAJ SAMEGA SEBE, mladinski film 19.05 NAS KRAJ 19.15 RISANKA 19.30 TV DNEVNIK 20.00 MAJOR DUNDEE, film Skupina vojakov iz ameriške konjenice skuša zaustaviti napade Indijancev, hudi spopadi pa so neizbežni. Ker gre tako rekoč za vzorčni primerek westema, bodo gledalci že ob začetku filma lahko uganili, kakšen bo njegov konec. Delo je 1965 posnel znani režiser Sam Peckinpah, glavne vloge pa igrajo Charlton Heston, Richard Harris, Senta Ber- ger, Jim Hutton, James Copbum in Warren Oates. 22.05 TV DNEVNIK 22.20 EVROPSKO PRVENSTVO V BOKSU, posnetek iz Koelna 18.55 Poročila - 19.00 Narodna glasba - 19.30 Evropsko prvenstvo v boksu (prenos iz Koelna) - 22.30 Poročila NEDELJA, 13. V. JUGOBANKA 9.00 POROČILA 9.05 ZA NEDELJSKO DOBRO JUTRO: FESTIVAL MLADINSKIH PEVSKIH ZBOROV V CELJU Od 31. maja do 3. junija bo v Celju spet mednarodni festival mladinskih zborov. Da bi opozorili na to veliko mladinsko glasbeno prireditev, bodo televizijci danes in čez teden dni zavrteli posnetek nastopov tistih zborov, ki so pred dvema letoma v svojih skupinah dosegli prva mesta. Tokrat se bodo predstavili Mladinski pevski zbor RTV Ljubljana, dekliški in mladinski zbor iz Skopja, dekliški pevski zbor iz Celja in mešani mladinski zbor iz Kopra. 9.35 W. Mankowitz: DICKENS IZ LONDONA 10.25 SEZAMOVA ULICA 11.30 KMETIJSKA ODDAJA 12.30 POROČILA KATASTROFE CVETJE: CIKLAME IN BRO- MELIJE NOGOMETNI FINALE ZA BRITANSKI POKAL, posnetek iz Londona BEOGRAJSKA POMLAD 79 Športna poročila EVROPSKO PRVENSTVO V ORODNI TELOVADBI ZA ŽENSKE, posnetek iz Kopcnhagna POROČILA V SAMOTI, film 19.15 RISANKA 19.30 TV DNEVNIK 20.00 D. Sušič: TALE 21.00 ANTIPODI: TUJCI V SVOJI DOMOVINI Avstralija, dežela z dokaj visokim standardom, se čedalje bolj uveljavlja tudi v mednarodnih odnosih. Seveda pa na najmanjši celini le ne gre vse brez težav. Zelo pereč je položaj temnopoltih potomcev avstralskih staroselcev, ki se še vedno kot tujci bojujejo za pravice v lastni domovini. Druga oddaja o Avstraliji bo prikazala dva dokumentarca: prvi bo govoril o puščavskih ljudeh,' drugi pa o domorodcih, ki zgolj na videz uživajo blagor civilizacije. 21.45 TV DNEVNIK 22.00 RISANKA 22.05 Športni pregled 22.35 REPORTAŽA Z NOGOMETNE TEKME 15.40 Nedeljsko popoldne - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Skrivnosti morja - 20.50 Včeraj, danes, jutri - 21.10 Film tedna PONEDELJEK, 14. V. JUGOBANKA 9.00 TV V SOLI: Vesela knjižnica - Beograd, Za prostf čas, Detergenti 10.00 TV V SOLI: Materinščina, Risanka, Fizika 11.10 TV V SOLI: Za najmlajše 15.00 in 16.00 TV V SOLI, ponovitev 17.15 POROČILA 17.20 K. Cipci: KOBILJA JAJCA Tokratna glasbena pravljica je prirejena po Frana Milčinskega šaljivi zgodbi o bistrem Butalcu, ki je kupil dve buči in bil prepričan, da se bosta iz njih izlegla iskra konjiča. Glasbo je prispeval Kruno Cipci, ilustracije pa Jure Cihlar. 17.35 KATASTROFE 18.05 ZA NASE OTROKE Pokojna Helena Puharjeva je na Slovenskem orala ledino na področju svetovanja staršem, ob publicističnem delu pa je sodelovala tudi v televizijskih oddajah. Iz slednjih so televizijci sestavili oddajo, ki bo nazorno prikazala delo slovenske ustanoviteljice svetovalne službe. 18.35 OBZORNIK 18.45 MLADI ZA MLADE 19.15 RISANKA 19.30 TV DNEVNIK 20.00 H. Pinter: LJUBČEK Sarah in Richard poosebljata skladen zakonski par. Živita zunaj Londona, on vsako jutro vzame aktovko, poljubi ženo na lice in sc z avtom odpelje v službo. Zvečer se vrne in z lepo oblečeno ženo si pred večerjo privoščita običajni kozarček močnega. Večer je prijeten, zakonca se proti polnoči odpravita vsak v svojo posteljo, Richardu pa je popolnoma jasno, da sc je Sarah celo popoldne zabavala z ljubimcem. A to ga nič ne gane. Taka je vsebina tipično pintaijevske pripovedi, polne bridkega, malce ciničncga humorja. Televizijsko priredbo jc zrežiral James Oimerod, glavne vloge pa igrajo Vivien Merchant, Patrick AUen in Robert Swales. 21.00 KULTURNE DIAGONALE 21.40 MOZAIK KRATKEGA FILMA: NAVADEN DAN in PRVA V SRBIJI 22.05 TV DNEVNIK 17.10 TV dnevnik v madžarščini - 17.30 TV dnevnik - 17.45 Otroška oddaja - 18.00 Pravljica - 18.15 Izobraževalna oddaja - 18.45 Mladi za mlade — 19.30 TV dnevnik - 20.00 Športna oddaja 20.35 Aktualna oddaja - 21.05 Poročila - 21.15 Celovečerni film TOREK, 15. V. JUGOBANKA 8.45 TV V SOLI: Veselje v gozdu, Ali ste vedeli? , Nuklearna energija, TV vrtec, Dnevnik 10 10.00 TV V SOLI: Zemljepis, Risanka. Glasbeni pouk JUGOSLAVIJA gore dokumentarnega gradiva izbrala tisto, ki najbolj vemo kaže hitler-jansko obdobje, vključno z zadnjo svetovno vojno morijo, sta zelo prepričljiva, kadar gre za kazanje Hitlerjevega vzpona, za razmere, ki so pogojevale zmago nacizma, natančnost pa zvodeni ob prikazovanju Hitlerjevih porazov, še prej pa tudi posledic, ki jih jc povzročil njegov fanatizem. Tako so taborišča in sploh vojne grozote le bežno omenjene. 16.00 Jugoslavija:Belgija (prenos tekme v hokeju na travi) - 17.40 Premor ob glasbi - 17.45 Med domom in šolo - 18.15 Družbena tema - 18.45 Prijatelji glasbe - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Gost urednik - 21.00 Včeraj, danes, jutri - 21.20 Portreti - 21.50 Zabava vas Joan Baez - 22.20 A. Lajovic: Nevsakdanji dan 1 15.45 TV V ŠOLI, ponovitev 16.55 ŠOLSKA TV: Vidiki inženirske psihologije, Tajništvo v gospodinjstvu 17.25 POROČILA 17.30 SLOVENSKI LJUDSKI PLESI: VZHODNA ŠTAJERSKA 18.00 PISANI SVET 18.35 OBZORNIK 18.45 CAS, KI ŽIVI: SOLA ZA REVOLUCIJO Španskim domoljubom so med državljansko vojno, ki je bila hkrati tudi vojaški preizkus fašističnih in nacističnih sil, prišli na pomoč številni protifašisti iz vse Evrope, med njimi je bilo okoli 1.700 Jugoslovanov in od teh nad 500 Slovencev. Po več kot štirih desetletjih je kraje, kjer so morale mednarodne brigade kloniti pred neprimerno močnejšim sovražnikom, obiskalo 22 od 35 še živečih slovenskih ganskih borcev. To nedavno potovanje bo prikazala oddaja. 19.15 RISANKA 19.30 TV DNEVNIK 20.00 AKTUALNA ODDAJA 22.45 A. Haley: KORENINE 21.35 Z. Ciglič: OBREŽJE SALK, baletna oddaja 21.50 TV DNEVNIK 17.10 TV dnevnik v madžar&i® 17.30 TV dnevnik - 17.45 & lovščina - 18.15 Knjige in m'* 18.45 Narodna glasba — 19.30 dnevnik - 20.00 Odprt ekrt* 21.00 Celovečerni film - 22.40 dnevnik SREDA, 16. V. JUGOBANKA 9.00 TV V SOLI: Hej brigade, Desant na Drvar, Retorika 10.00 TV V ŠOLI: Izobraževalni film, Risanka, Kocka, kocka, Reportaža 17.25 POROČILA 17.30 TAKO SO ŽIVELI - A. Ingolič: CE BI SE ODPRLO 17.55 OD SLIKE DO SLIKE 18.25 NE PREZRITE 18.40 OBZORNIK 18.50 ZGODNJA GLASBILA Tokrat bo govor o zgodnjih glasbilih s tipkami in tolkalih. 19.15 RISANKA 19.30 TV DNEVNIK 20.00 FILM TEDNA: NORI DNE- VI Film z gornjim naslovom je pred dvema letoma po lastnem scenariju kot svoj prvi celovečerec posnel Nikola Babič, ki je bil pred tem znan zgolj kot ustvarjalec kratkih dokumentarnih filmov. Stvaritev, ki jo bomo gledali drevi, govori o zdomcih, ki ob praznikih preživijo nekaj dni v domačem kraju. Vrstijo se prizori družinske ljubezni, obujanja spominov, razkazovanja na tujem pridobljenega bogastva. V domači gostilni se toči na veliko, mnogi kvartajo, dobivajo ali izgubljajo, se sporekajo in celo pretepajo. Norih dni pa je kmalu konec, slovo je težko, zdomci spet neradi odhajajo v tuje in neprijazne kraje. Glavne vloge v filmu, ki je 1977 na poljskem festivalu požel odo^ nje kritikov in gledalcev, Zvonko Lepetič, Ilija Ivezič, Papac, Hermina Pipinič in f Sekelez. 21.35 TV DNEVNIK 21.50 NOGOMETNI FINALE. EVROPSKI POKAL POKA^ ZMAGOVALCEV, posnetek Basla 17.10 TV dnevnik v madžarš^; 17.30 TV dnevnik - 17.45 Otf oddaja - 18.15 Izobraževalna1 daja - 18.45 Popularna glasb* 19.10 Nogometni finale za evro? pokal pokalnih zmagovalcev (pref iz Basla) ČETRTEK, 17. V. JUGOBANKA 1 8.55 TV V ŠOLI: Geometrija, Okrog Loboria, Neuvrščeni 10.00 TV V SOLI: Francoščina 10.30 TV V ŠOLI: Umetnost, Risanka, Kemija 16.20 ŠOLSKA TV: Vidiki inženirske psihologije, Tajništvo v gospodinjstvu Ob izumljanju strojev na začetku t.i. industrijske revolucije je šlo v glavnem za to, da bi stroji proizvajali čim več in kar najbolj poceni. O ljudeh, ki so morali strojem streči, izumitelji niso razmišljali; človek se je moral strojem enostavno prilagoditi. Dandanes pa je razvoj tehnike dosegel že take razsežnosti, da so načrtovalci prisiljeni upoštevati tudi človekove zmogljivosti. Tako se je pojavila tudi posebna znanstvena disciplina - inženirska psihologija, o kateri bo govoril prvi prispevek oddaje za šolarje. Ukaželjne glave pa se bodo ob drugem prispevku seznanile tudi s tem, da je v sodobnem gospodinjstvu potrebno celo tajništvo. Kako to izgleda, bodo učenci spoznali na primeru vodenja dokumentacije šolske kuhinje. 16.50 POROČILA 16.55 GUCIO IN CEZAR 17.05 OPERA NARAVE 17.55 TELEVIZIJA BREZ TREBUHA 18.35 OBZORNIK 18.45 ČAROBNO SEDLO 19.15 RISANKA 19.30 TV DNEVNIK 20.00 OCI KRITIKE 20.45 Dežela slepih 21.35 GLASBENI MAGAZIN 22.20 TV DNEVNIK 17.10 - TV dnevnik v madžari - 17.30 TV dnevnik - 17.45 T . , nica za natančno tehtanje - 1* M ' ’ Samoupravni socializem Kviz: Vabilo na potovanje - 19 TV dnevnik - 20.00 Kino ok° 23.00 Poročila PRVI RADIJSKI PROGRAM PETEK, 11. V. 8.08 Z glasbo v dober dan. 8.30 Glasbena pravljica Y. Mal - B. Lesjak: Pravljica o radovednem petelinčku). 8.45 Naši umetniki mladim poslušalcem. 9.05 Z radiom na poti. 12.10 Z orkestri in solisti. 12.30 Kmetijski nasveti (inž. Mihaela Černe Pridelovanje kumar na opori). 12.40 Pihalne godbe. 13.50 Človek in zdravje. 14.05 Glasbene miniature. 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Napotki za turiste. 15.35 Od melodije do melodije. 18.00 Od arije do arije. 18.30 S knjižnega trga. 19.45 Minute z ansamblom Maksa Kumra. 20.00 Uganite, pa vam zaigramo! 21.05 Oddaja o morju in pomorščakih. 22.30 Besede in zvoki iz logov domačih. 23.05 Lirični utrinki. 23.10 Petkov glasbeni mozaik. 0.05-4.30 Nočni program. SOBOTA, 12. V. 8.08 Pionirski tednik. 9.05 Z radiom na poti. 10.05 Promenadni koncert. 11.05 Zapojmo pesem. 11.20 Po republikah in pokrajinah. 11.40 Domače viže. 12.10 Godala v ritmu. 12.30 Kmetijski nasveti (inž. Jelka Hočevar Zatiranje trdoživih plevelov na travnikih). 12.40 Veseli domači napevi. 14.05 Kulturna panorama 15.30 Od melodije do melodije. 17.05 Spoznavajmo svet in domovino. 18.30 Iz dela GMS. 19.45 Minute z ansamblom Veseli planšarji. 20.00 Sobotni zabavni večer. 21.30 Oddaja za naše izseljence. 23.05 Lirični utrinki. 23.10 Portreti jugoslovanskih ustvarjalcev in poustvarjalcev zabavne glasbe. 0.05-4.30 Nočni program. NEDELJA, 13. V. 7.30 Zdravo, tovariši vojaki! 8.07 Radijska igra za otroke (Hana Ja-nuševska: O pastirčku, ki je rad pel). 8.38 Skladbe za mladino. 9.05 Se pomnite, tovariši! 10.05 Panorama lahke glasbe. 11.00 Pogovor s poslušalci. 11.10 Naši poslušalci če- stitajo in pozdravljajo. 13.20 Za kmetijske proizvajalce. 13.50 Pihalne godbe. 14.05 Humoreska tega tedna (J. Camba: Anglež, ki se zabava). 14.25 S popevkami po Jugoslaviji. 15.10 Listi iz notesa. 15.30 Nedeljska reportaža. 15.55 Pri nas doma 16.20 Gremo v kino. 16.45 Glasba neuvrščenih. 17.05 Popularne operne melodije. 17.50 Radijska igra (Miodrag Djurdjevič: Junak našega časa). 19.45 Glasbene razglednice. 20.00 V nedeljo zvečer. 22.20 Skupni program JRT. 23.05 Lirični utrinki. 23.10 Glasbena parada Radenci 79. 0.05-4.30 Nočni program. PONEDELJEK, 14. V. 8.08 Z glasbo v dober dan. 8.25 Ringaraja. 8.40 Pesmica za mlade risarje in pozdravi. 9.05 Z radiom na poti. 12.10 Veliki revijski orkestri. 12.30 Kmetijski nasveti (France Guna: Prevažanje čebel na pašo). 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru. 14.05 Pojo amaterski zbori. 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Od melodije do melodije. 18.00 Naša glasbena izročila. 18.25 Zvočni signali. 19.45 Minute z Alpskim kvintetom. 20.00 Kulturni globus. 20.10 Iz naše diskoteke. 21.05 Glasba velikanov. 22.20 Popevke iz jugoslovanskih studiev. 23.05 Lirični utrinki. 23.10 Za ljubitelje jazza. TOREK, 15. V. 8.08 Z glasbo v dober dan. 8.30 Iz glasbenih šol. 9.05 Z radiom na poti. 12.10 Danes smo izbrali. 12.30 Kmetijski nasveti (dr. Janez Pogačar: Nekateri kazalci prireje mleka v letu 1978). 12.40 Po domače. 14.05 V korak z mladimi. 15.30 Od melodije do melodije. 18.00 L. Janaček: V meglah (klavir igra Pavel Šivic). 18.15 Orkestrski miniaturi W. A. Mozarta. 18.35 2., 13. in 15. Ruko-vest S. Mokranjca. 19.45 Minute z ansamblom Jutro. 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi. 20.45 Tipke in godala. 21.05 Radijska igra (F. M. Dostojevski: Tuja iel- 22.20 S Plesnim orkestrom h Ljubljana. 23.05 Lirični utf"! 23.10 S popevkami po Jugosl*1 0.05-4.30 Nočni program. SREDA, 16. V. 8.08 Z glasbo v dober dan. j;, Pisan svet pravljic in zgodb. 9 ^ radiom na poti. 12.10 Veliki' bavni orkestri. 12.30 Kmetijski'■ sveti (inž. Bojan Nendi: Kjer se% pri selekciji združuje z zboli*, njem krmljenja, je napredek 'f;, 12.40 Ob izvirih ljudske glasV umetnosti. 14.05 Razmišljamo,.1% tavljamo. 14.25 Naši poslušale1« štitajo in pozdravljajo. 15.30 V melodije do melodije. 18.00 ca z godbo. 18.30 Iz dela 19.45 Minute z Zadovoljnimi ci. 20.00 Naš gost. 20.15 Konc^L besedo (Živali). 20.40 E. Sonata št. I za violino in klavir « duru. 21.05 Orfej in Evridika Cvj Glucka. 22.20 Revija slove11*« pevcev zabavne glasbe. 23.05 L#& utrinki. 23.10 Jazz pred polfl0 t 0.05-4.30 Nočni program. ČETRTEK, 17. V. 8.08 Z glasbo v dober dan. ^ Mladina poje. 9.05 Z radioflljl 'k poti. 12.10 Znane melodije. Kmetijski nasveti (inž. Dušan J? čelj: Pripravvina za poletje). * g. Od vasi do vasi. 14.05 Meti^,.; 4.20 Koncert za mlade posluj 4.40 Jezikovni pogovori. 15-3U^ 14.: 14.40 Jezikovni pogovori. melodije do melodije. 18.00I jj! zemlja bo z nami zapela. ‘,‘jjir Lokalne radijske postaje se vklju j jejo. 18.35 Tri slovenske kotu0,),! 19.45 Minute z ansamblom Ljf sol. 20.00 četrtkov večer dol11 j' pesmi in napevov. 21.05 LiteJ.«' večer (Poetična drama). 21.45 ' j! melodije. 22.20 Plesna glaS?V jugoslovanskih studiev. 23.00 ' J steli pri tujih radijskih p°sV¥ (Hamburg). 23.30 Paleta pop^jjlL' goslovanskih avtorjev. 0.05' Nočni program. kultura in izobra- ževanje O semiškem „Metežu >> Boris Kralj Ansambel dveh Glasbenik Silvester Mihelčič in igralec Boris Kralj: več kot 140 skupnih nastopov Črnomaljski glasbenik Silvester Mihelčič in igralec ljubljanske Drame Boris Kralj že vrsto let nastopata na prireditvah pod naslovom „Glasba in beseda", za katere spored sama sestavita. 24. aPrila sta gostovala v novomeški občini, in sicer na stopiški in mirnopeški osnovni šoli, kjer sta •ntela v učencih hvaležne poslušalce. Boris Kralj je v Mirni peči btdi podelil Zupančičeve bralne Značke in priznanja učencem, ki l1® je knjiga največja prijateljica. V Sloveniji malone ni šole, zagotovo pa ne občine, kjer bi ta Znani glasbeno-recitatorski par ne nastopil. Do zdaj sta Mihelčič ln Kralj, vrhunski solist na elek-bonsld harmoniki in eden prvakov slovenske gledališke besede, nastopila skupaj že stotriinštiri-česetkrat Nova vabila še prihajalo. bodisi od Glasbene mladine Slovenije ali iz šol, tako da se bo domiselna turneja priznanih unietnikov nadaljevala. Silvester Mihelčič novomeščani so SE PREBILI zaključnem, republi-em srečanju gledaliških upin Slovenije, ki bo ob °ncu maja v Ljutomem, odo nastopili tudi Novo-ohč^an*' Ljutomerskemu krw-instvu’ ocenjevalcem in s Incom se bodo predstavili ^etra Ustinova komedijo bel°0maj d° srednjih vej", režiral Vladimir Ba JC . Jc- To je prav gotovo naj-, J^a uprizoritev gledališke .fupine pri Kulturnem dru-niVu Dušana Jereba v zad-jem desetletju, zato povabi-o Združenja gledaliških sku-Pm Slovenje Novomešča-n°? ui preveliko prese-ecenje. Novomeščani bodo nastopili v Ljutomeru 30. maja ob 20. uri. Kljub problemom se je semiška uprizoritev Budakove ljudske igre posrečila — Zadovoljiva amaterska predstava 27. aprila so člani gledališke skupine semiškega kulturnega društva na domačem odru uprizorili ljudsko igro Pera Budaka „Metež“. Delo, ki obravnava izseljensko vprašanje Like v dvajsetih letih tega stoletja, je režiral Milan Pirš, medtem ko je Anton Klemenčič poskrbel za sceno. Marjana Strniša je igrala sramežljivo dekle Mašo, Sonja Vidmar po- trpežljivo mater Mando, Zvone Vidmar je bil domiselni šaljivec, Jože Cesar kot pijani Mašin oče zaradi mladosti ni bil povsem kos vlogi, zadovoljil pa je Jože Simonič v vlogi postavljaškega „Amerikanca“ Ivana. Sodelovali so še Marko Banovec in dekleta, ki jim je bila dolžnost skrbeti za vzdušje v igri. Oblačila za vloge so si morali igralci sami oskrbeti, to pa ni edini problem, ki tare semiške igralce in kakršne sploh poznajo amaterski odri. Nemara je prav to razlog več, da Semičanom lahko izrečemo le pohvalo za njihov nastop in trud. Z. P. TT L’ “%$1 LIKOVNI CVETOBER AMATERSKIH ČOPIČEV - 4. republiška razstava likovnih del slikarjev amaterjev v galeriji Posavskega muzeja v Brežicah bo na ogled do 13. maja. Potem bo v izborih potovala po razstaviščih v domovini. Na dan otvoritve si jo je ogledalo precej Posavcev. Barvit likovni mozaik Četrta republiška razstava v Brežicah je lep, vendar nekoliko nepregleden prikaz najboljših dosežkov sodobnega likovnega amaterizma na Slovenskem Na brežiški razstavi je vzbudila pozornost obiskovalcev tudi mala figuralika. Kipci iz žgane gline upodabljajo najrazličnejše otroške igre. V MK TUDI ČASOPISI IN REVIJE Novomeška poslovalnica Mladinske knjige je po prvomajskih praznikih začela prodajati tudi časopise in revije. Na prodajnem pultu, kjer so bile do zdaj razstavljene plošče (te pa so pogosto „ dobile noge" in odšle zastonj z mladimi glasbenimi navdušenci) je na voljo velik izbor jugoslovanskih časopisov in revij, plošče pa so prestavljene na varnejše mesto. V galeriji Posavskega muzeja v Brežicah je že od 26. aprila na ogled četrta razstava del članov likovnih skupin Slovenije. Tega dne so jo odprli po koncertu, na katerem so mladi brežiški glasbeniki - Hrvoje Oršanič (kitara), Renata Antolovič in Daija Teppey (klavir) ter Asja Valčič (violončelo), prvonagrajenka na nedavnem tekmovanju glasbenih talentov v Ljubljani — izvajali Giulianijeve, Griegove, Massenetove, Vivaldijeve, Dvofakove, Bachove in Debussyjeve skladbe. Na tej, na Slovenskem prav gotovo največji likovni manifestaciji neakademskih ustvarjalcev se s po enim delom predstavlja 151 slikarjev in kiparjev, organizirano delujočih v likovnih društvih, skupinah in klubih. Njihova dela je za to razstavo odbrala sedemčlanska strokovna žirija, sestavljena iz umetnostnih zgodovinarjev in priznanih slovenskih umetnikov, Združenje likovnih skupin Slovenije pa je ob gmotni pomoči republiške kulturne skupnosti izdalo obširen katalog z reprodukcijami razstavljenih del in drugimi podatki, ki sodijo zraven, ter z uvodno besedo umetnostnega zgodovinarja dr. Ceneta Avguština, člana strokovne žirije. Slednji je na otvoritvi povzel nekaj misli, natisnjenih v katalogu. Med drugim je poudaril, da ima razstava namen prikazati le najboljše dosežke na področju amaterskega likovnega snovanja. Lahko pa bi še pristavil, da hoče biti taka razstava predvsem izčrpna informacija o množičnosti in kvaliteti tovrstnega ustvarjanja Žal pa lahko ugotovimo, da je ta informacija „podana“ s prevelikim kopičenjem del v prostoru, ki je pač na voljo (tri sobe), zato je težko pregledna. Obiskovalec potrebuje zategadelj večji napor, ko iz množice olj, akvarelov, risb, temper, grafik in plastik odbira stvaritve, za katere meni, da zaslužijo večjo pozornost kot druge. Nemara bi bilo za razstavo samo koristno, če bi odločeno število del prenesli v kakšen prostor več, pa čeprav bi bil dislociran. Razstava je prav gotovo vredna ogleda in bo odprta do 13. maja. p z. Ni č več „tovorne živalce” Na osnovni šoli Katje Rupena v Novem mestu za zdaj 182 učencev v celodnevni šoli, čez dve leti pa že vsi oddelki nižjih razredov — „Ni šlo lahko," ugotavlja ravnatelj V NOVEM MESTU . HERBERT RYBA nj ^delovanje z Avstrijskim kultur-IjgV1 inštitutom iz Zagreba je pripe-avst • V Novo mesto dela še enega krat k6®1 likovnega umetnika. To-le . izstavlja v mali dvorani Do-Herh ga*er*Je 30-letni Dunajčan to rt Ryba, razstavo njegovih fo-maj8raflk pa s0 °dPr*i v petek, 4. Ustv <"°stovanje v zanimivi tehniki ni .aiJenih del (z na platno prenese-' fotografijami) pomeni za razje Program Dolenjske galeri- i7 SVcžitev. Dela bodo na ogled do '• maja. „KURBE“ V KRŠKEM Krač maia ie v Delavskem domu v em gostovalo Slovensko ljudsko Osnovna šola Katje Rupena ni bila med tistimi v novomeški občini, ki so jim - v skladu s stališči, programom in organiziranimi pripravami — naročili preiti na celodnevno šolo že v šolskem letu 1978/79. Posveti, strokovni pogovori, politična omizja in tudi najrazličnejša gradiva so jo omenjala šele pod drugo točko, pač med šolami, ki naj bi tudi v tem šolskem letu imele samo oddelke podaljšanega bivanja z nekaterimi elementi celodnevne šole. Za osnovno šolo Katje Rupena je bil prehod na celodnevno šolo s programom občinske izobraževalne skupnosti in stališči drugih dejavnikov predviden za kasneje. . e iz Celja s komedijo Fedja Prve ^ ”^ur*3e“- Delo z motivi iz Križa*Vet0Vne voine ie režiral Franci „Ko smo jeseni 1978 kljub temu začeli delati po programu celodnevne šole, smo namesto priznanja doživeli kritiko in očitke, da samovoljno kršimo dogovore," ugotavlja ravnatelj Franc Nahtigal. „ Moralo je preteči več mesecev, da so se polegli očitki in pripombe, češ da smo se prenaglili, in da so našo celodnevno šolo tudi uradno priznali. Tako pa se je moralo zgoditi, slednjič smo se zavedeli, da ne začenjamo nečesa, kar bi bilo v nasprotju z družbeno usmeritvijo in s preobrazbo vzgojno -izobraževalnega sistema." ČEZ DVE LETI VSI NI2JEŠOLCI V tem šolskem letu so na osnovni šoli Katje Rupena uvedli program celodnevne šole v šestih oddelkih, in sicer samo na nižji stopnji. Tako se po novem učijo in vzgajajo štirje prvi in dva druga razreda ali skupaj 182 učencev. Tako je v celodnevno šolo zajetih 28 odstotkov vseh, centralno (mestno) šolo obiskujočih otrok. V naslednjem šolskem letu bo v celodnevno šolo vključenih 330, leto kasneje pa že 450 učencev oziroma vsi oddelki nižjih razredov v Novem mestu. Načrt upošteva samo centralno šolo, ne pa tudi njene nižjerazrednice na Malem Slat-niku. Število učencev na osnovni šoli Katje Rupena se vsako leto povečuje, zato so omenjene številke le približne. V tem šolskem letu je šola sprejela večje število učencev iz delov šolskih okolišev osnovne šole Grm in osnovne šole Milke Sobar -Nataše ter tema šolama pomagala ublažiti prostorsko stisko. „Kaže, da bo morala naša šola ravnati tako tudi v novem šolskem letu, vendar pa prostora ni več veliko, kvečjemu za manjše število učencev. Ce bi se to ,prišolanje‘ nadaljevalo, bi bilo nujno preiti na dvoizmenski pouk, to pa bi pomenilo konec za celodnevno šolo. Tako daleč gotovo ne bomo smeli iti, akoravno se zavedamo, da problem ne bo odpravljen prej, dokler se sedanjim mestnim šolam ne bo pridružila nova na Drski," meni ravnatelj Nahtigal. Na prehod na celodnevno šolo se je osnovna šola Katje Rupena pripravljala dve leti. V tem času je opravila pomembno sanacijo šolskih prostorov. S tem je pridobila sodobno kuhinjo s prostorno jedilnico, garderobne prostore, urejene učilnice, sanitarije in hodnike. Spremenila se je tudi zunanjost šolske stavbe, saj so uredili streho in obnovili fasado. V gradnji pa je še manjša telovadnica, ki jo bodo pridobili z nadzidavo, ki bo hkrati z igriščem, nastajajočim za športno dvorano, služila predvsem za potrebe celodnevne šole. Pri teh delih je šoli gmotno izdatno pomagal kolektiv tovarne Krka, del sredstev je namenila občinska izobraževalna skupnost, nekaj sklad za zidavo šol, temu se je pridružila vsota iz sredstev amortizacije združenih osnovnih šol, nekaj pa je bilo kreditov. Na celodnevno šolo se je osnovna šola Katje Rupena tudi kadrovsko primerno pripravila. Večje težave se kažejo le pri vključevanju zunanjih mentorjev za delo z učenci. Delo je zelo razvejeno in tudi na moč zanimivo. Poglejmo na urnik! URNIK ,,ZASEDEN“ VES DAN ,,Delovni proces sc vsak dan začne s tremi urami pouka," pripo- veduje pomočnica ravnatelja Nada Hrovatič. „Sledi daljša rekreacija, največ na prostem, nakar so ure samostojnega učenja. Učenci pišejo domače naloge in ponavljajo snov pod učiteljevim nadzorstvom. To je dobro zato, ker lahko učitelj sproti preverja, kako učenci dojemajo učno snov. V tem času je tudi dopolnilni pouk za učence, ki počasneje obvladujejo ta ali oni predmet. Kosilo je za vse naenkrat. Učenci sami pripravijo mize in jedilni pribor, delijo hrano ter potem vse skupaj pospravijo. Tako se učijo reda in pridobivajo delovne navade. Prostemu času po kosilu sledijo vzgojni predmeti: glasbena, likovna in telesna vzgoja. Kadar ni pouka, je obvezno samostojno učenje, to pa je tudi čas za krajše ekskurzije, ogled filmov, športne popoldneve in podobno." V celodnevni šoli se delovni dan učencev dvakrat na teden konča z interesnimi dejavnostmi. Ustanovljenih je mnogo krožkov: gimnastični, folklorni, lutkovni, dramski, pravljični, hortikulturni, likovni, ritmični, gasilski in drugi krožki, učenci pa se zbirajo tudi v pevskem zboru, pri pravljičnih urah, urah ročnih spretnosti itd. Vsi krožki, razen gasilskega in taborniškega, imajo svoje mentorje. Vsak učenec dela najmanj v dveh. ,,Vse oblike dejavnosti, ki zajemajo tudi pionirsko knjižnico in pionirsko hranilnico, so se učencem priljubile," ugotavljata učiteljici Darinka Uhan - Lamut in Jelka Cvelbar. „Nemara še največ velja to, da lahko učenci vse, kar je v zvezi s šolo, opravijo v šoli pod nadzorstvom. Učno-vzgojni proces poteka ves dan, učenec je obremenjen enakomerno. Staršem preostaja v glavnem le skrb za družinsko vzgojo otrok." Dodati je treba še to, da učenci v celodnevni šoli niso več „tovorne živalice" za vsakdanje prenašanje deset in več kilogramov težkih šolskih lorb. Na ramena si jih oprtajo le dvakrat na teden: ob ponedeljkih, ko gredo z doma, in ob petkih, ko se vračajo domov. 1. ZORAN UČILNICA KOT GALERIJA -Likovna razstava „Goijanski bataljon v delih likovnih umetnikov” je bila v treh učilnicah šentjemejske osnovne šole odprta le nekaj dni, domačini, še zlasti šolarji in druga mladina, so si jo z zanimanjem ogledali. Palete ob Krki V Novem mestu prvič ex tempore za slikarje amaterje 12. in 13. maja bo v Novem mestu prvi ex tempore za likovne amaterje. Tega delovnega srečanja se bodo poleg članov domače Likovne skupine Vladimira Lamuta udeležili tudi slikarji z Jesenic, iz Trbovelj, Ljubljane, Domžal, Krškega in Maribora. Med povabljenimi so nekateri slikarji, ki so se že uveljavili na tovrstnih prireditvah v Piranu in drugih krajih. Ustvarjalno srečanje se bo začelo v prostorih novomeškega Laboda, pokrovitelja te zanimive likovne manifestacije. Udeležencem bodo najprej prikazali Hladnikov celovečerni dokumentarni! film ,,Ljudje ob Krki“. Dolina Krke z življenjem in zanimivostmi na obeh bregovih pa bo tudi osrednji motiv, ki ga bodo slikarji odslikavali v najrazličnejših tehnikah na tem ex tamponi. Sadove dvodnevnega dela bodo udeleženci ex tempora v nedeljo, 13. maja, razstavili v Labodu. Razstava bo odprta nekaj dni, da si jo bo lahko ogledalo čimveč članov delovnega kolektiva pokrovitelja, pripravila pa jo bo posebna žirija z odbiro najboljših in najznačilnejših stvaritev. Novomeški ex tempore bo na pobudo članov Likovne skupine Vladimira Lamuta, ki zadnje čase pridobivajo znanje na večerni likovni šoli pod vodstvom akadem ske slikarke Dube Sambolac. Za letos predvidevajo novomeški likovniki še nekaj slikarskih akcij, podobnih ex tempom, bodo pa interne, samo za člane te skupine. Bataljon v slikah V Šentjerneju razstava del, s katerimi je sedem slovenskih slikarjev upodobilo pot Gorjanskega bataljona Šentjemejčani so proslavljanje letošnjega krajevnega praznika obogatili s slikarsko razstavo ,.Gorjanski bataljon v delih našiL umetnikov", odprto od 27. do 29. aprila v treh učilnicah Osnovne šole Martina Kotarja. Na ogled je bilo 33 slik (temper, olj, akvarelov) z upodobitvami krajev in postojank, kjer se je med NOB zadrževal znani Gorjanski bataljon. Ustvaril i so jih priznani slovenski likovni umetniki Vladimir Lamut, Boris Kobe, Lojze Perko, France Slana in Damir Smerdel ter mlajša Jože Kotar in Tomaž Gostinčar, ki se šele uveljavljata. Vsa dela (razen enega) so iz zasebne zbirke šentjernejskega rojaka in ljubitelja likovne umetnosti Maksa Valeta, za razstavo pa jih je odbral (in razstavo uredil) vodja Dolenjske galerije Jovo Grobovšek. Na otvoritvi na dan OF je najprej zapel nekaj pesmi Sentjernejsla oktet O bojni poti Gorjanskega bataljona je govoril in razstavo odprl šentjemejski rojak Franc Pirkovič« SLIKAR GRE V PODJETJA Slovenski slikar samorastnik Anton Plemelj je izdelal serijo malih grafik in jih ponudil delovnim ljudem na ogled in v odkup. Sredi aprila je razstavo teh svojih del pripravil v mirenski Dani (menzi). Gre za nov in izviren poskus, kako likovno umetnost približati ljudem na njihovem delovnem mestu. \Ce bo odziv dober, bo Plemelj z razstavo gostoval še v drugih delovnih organizacijah, po potrebi pa jo bo tudi razširil. 10. maja 1979 Viktor Magyar: MESEČNIKI, risba, 1979. MAGYAR „V OKNU“ Malo sevniško likovno razstavišče - galerija v oknu Elektrotehne -ponuja te dni na ogled izbor del slikarja Viktorja Magyarja, dolgoletnega učitelja na Čatežu pri Veliki Loki, nato v Grosupljem, enega od soustanoviteljev trebanjskega Tabora likovnih samorastnikov in večkratnih udeležencev tega slikarskega srečanja. „Magyar je lirik zemlje", lahko preberemo v zloženki, izdani za to razstavo, „spoznal je, da je vse, kar ga obdaja, brezizhoden zeleni blodnjak, kjer gospodujejo: oči zemlje, zeleni veter, zelene sanje mesečevi popotniki, strah in smrt". Nekaj te „lirike“ odsevajo tudi v Sevnici razstavljena Magyarova dela r v. GIP GRADIS LJUBLJANA TOZD LESNO - IND. OBRAT ŠKOFJA LOKA šolskem^et!f T°ZD L.esno i"d- obrat Skofja Loka želi skleniti v poklic™ 1979/80 učna razmerja z učenci, ki se žele izučiti za sledeče TESAR MIZAR ŽAGAR BRUSAČ Učenci za izučitev v poklicih tesar in mizar morajo imeti končano osemletko za poklic žagar in brusač pa najmanj 6 razredov osnovne šole. ioti?rC!' |S “ i!iele izUČLti za P°k,ica tesar in mizar in nimajo dokončane osem-etke, lahko sklenejo učno razmerje s tem, da bo njihovo izobraževanje potekalo po posebnem učnem programu. V |?SU,tfWa V^nega razmeria lahko učenci bivajo v sodobno urejenem domu v Škofji Loki, kjer imajo brezplačno stanovanje in prehrano, poleg tega pa prejemajo še denarne nagrade, ki so odvisne od njihove prizadevnosti, učenci odločite se, in pošljite prošnje na naslov GRADIS TOZD LIO Škofja Loka, Kidričeva c. 56. 1 r lesna slovenj gradeč gozdarstvo in lesna industrija o. sol. o.,o o. Vam nudi iz svojega proizvodnega programa: Mii voijij: •jv iTelevi nilij ko,b te boljSil spote D TURISTIČNE INFORMACIJE r S Kompasom na letni oddih ar\ KOMPAS JUGOSLAVIJA V naši poslovalnici v Novem mestu na Novem trgu št. 8 so vam na voljo programi letnih oddihov ob morju in na celini, kakor tudi naši redni programi v domovini in tujini. Za skupine nad 20 oseb izdelamo posebne programe izletov po domovini in tujini. Nudimo vam železniške in letalske vozovnice za domače in mednarodne linije. Informacije in prijave: Kompas Novo mesto. Novi trg 8, telefon: (068) 21-333 - INTRO okna -IZOLIR okna - SUMO vrata - Stenske in stropne obloge - Omarice s PVC roletami S - Naše izdelke prodajajo vse poslovalnice Slovenijales, Lesnina, vse večje Gradcu6 * gradbemm materialom in naša prodajalna v Pamečah pri Slovenj - Vsa ostala pojasnila lahko dobite ori Obrtni zadrugi HRAST Novo mesto Dalmatinova ulica 1, telefon (068) 22—802 in 23—693, ki naše izdelke vgrajuje. V_____________________________________ »Dolenjski list« v vseko družino interexport i INEX LJUBLJANA POTOVALNA AGENCIJA TRAVEL AGENCY SINDIKALNI IZLETI BEOGRAD- DJERDAP, (letalo), 2 dni, BEOGRAD-BAR-LOVČEN-DUBROVNIK, 3 dni, JASENOVAC-KOZARA-JAJCE, 2 dni JASENOVAC-KOZA RA, 1 dan DUNAJ, 2 dni, DUNAJ-BRATISLAVA, 2 dni, DUNAJ-BRATISLAVA-BUDIMPEŠTA, 3 dni DUNAJ-BRATISLAVA-BUDIMPEŠTA 4 dni BLATNO JEZERO, 2 dni, BUDIMPEŠTA, 2 dni, SAN MARINO, 2 dni, BENETKE-BOLOGNA-SAN MARINO, 3 dni, BENETKE, 1 dan, LAGO Dl GARDA, 2 dni, OHRID, 2. in 3 dni, veriga letov, PRAGA, 3 dni, PRAGA, 4 dni, NA VAŠO ŽELJO VAM IZDELAMO POSEBNE PROGRAME. PRIPOROČAMO VAM KRATKE LETALSKE IZLETE V PARIZ, LONDON, GRČIJO, ŠPANIJO, TUNIZIJO, ISTANBUL, NA SICILIJO, KRETO IN CIPER. POSEBNO j UGODNO ZA KOLEKTIVE! Informacije in prijave: ^ INEX, Novo mesto. Novi trg 4, tel. (068) 23-773 KONFEKCIJA »LISCA" SEVNICA -TOZD BLAGOVNI PROMET o b j a v I j a prosta dela in vabi k sodelovanju gostinske delavce, ki imajo potrebno znanje (ustrezna poklicna šola) in ustrezne delovne izkušnje za dela - GLAVNE KUHARICE IN - NATAKARICE v gostinski poslovni enoti Tončkov dom na Lisci. Sprejetim delavcem nudimo ustrezne delovne pogoje, stimulativne osebne dohodke in urejene stanovanjske razmere. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejemamo 15 dni po dnevu objave na naslov: Konfekcija LISCA Sevnica, kadrovsko-splošni sektor, 68290 Sevnica. Prijavljene kandidate bomo o izidu izbire obvestili v 30 dneh po zaključku objave. / TOVARNA CELOLOZE IN PAPIRJA „DJURO SALAJ", KRŠKO objavlja prosta dela, in sicer: TOZD TRANSPORT 2PREMIKACA Pogoji: — periodični izpit za premikača — dokončana osemletka — delo v 3 izmenah — poskusno delo 3 mesece TOZD KOMERCIALA POMOČ PRI OPRAVLJANJU UVOZNIH OPRAVIL Pogoji: — srednja šola ekonomske ali komercialne smeri — 3 leta ustreznih delovnih izkušenj Pismene prijave sprejema kadrovska služba delovne organizacije 15 dni po objavi. Kandidati bodo pismeno obveščeni o izidu izbire najpozneje v 30 dneh po izteku roka za sprejemanje prijav. IntereKport INEX LJUBLJANA POTOVALNA AGENCIJA TRAVEL AGENCY IZKORISTITE IZJEMNO PRILOŽNOST! ATENE: 21. 5. - 24. 5. 1979 SAMO 2.900 din Informacije in prijave: 23-773rJOV° mesto' INIovi tr9 4- telefon (068) INEX, Ljubljana, Titova 25, telefon (061) 312—995 Avto-moto društvo Krško proda 2 AVTOMOBILA ZASTAVA 750. Licitacija bo dne 5. maja 1979 ob 9. uri na Stadionu Matije Gubca v Krškem. »Dolenjski list« OBČINSKI SODNIK ZA PREKRŠKE, NOVO MESTO, GLAVNI TRG 7, objavlja prosta opravila, dela in naloge ČISTILKE. NASTOP DELA TAKOJ! Delovni čas: 3 ure in pol. Vloge pošljite v 15 dneh po objavi na gornji naslov. emona Commerce ljubljana titova 21 Samo za 902 DM lahko kupite stereo HI-FI kombi' nacijo HITACHI (2x40W), model SDT 7675, z radij" skim sprejemnikom s 4 valovnimi dolžinami (za vsako valovno področje elektronska skala), kasetofonom po DIN 45500 (Dolby) in s polavtomatskim gramofonom * magnetno glavo in diamantno iglo ter s pogonom na jermen. Hkrati lahko kupite tudi zvočnike po ceni 359 DM za par. Dinarske carinske dajatve znašajo približno 70 % od devizne Jinarske protivrednosti (tečaj ZIS). Ko nas boste obiskali, *■. lahko opledate tudi ostali program HITACHI. Informacije in prodaja: Emona Commerce, Ljubljana, Titova 21, telefon: (061) 326-677 C|g N stop nejs sicei vitt *aol *k( J ovir «4, 4:4, 1 n, ske, Prej Bož Dev 1 (Kr 17 N. 0 DOLENJSKI LIST n'OVOMEŠCANKE NA TV iv0rneal’;*)ete*c.PoPol(lan se je v no-Pa liiiS- P°rtn' dvorani mudila eki-“Ijanskc televizije in tx>snela Te|evj^Vc!ms:ških športnih telovadk, nili 7 ^C1’ ki so se dodobra sezna-ko bnHOVOm.e^*co žensko gimnasti-Ijuhlifn- sv°je delo predstavili v pri-"ekaim’ °™i* »Na sedmi stezi”. oli krogla: 13,56, višina ovitp. ,’,0- 49,8 s; drugi dan: 110 crfi disk: 42,82, palica: 360 4 546,3 79'26 m in 1500 m: VESEL VODI n? *^ači’ ki nastopajo ske meznem prvenstvu Dolenj- „ so odigrali drugo kolo. Se nabodi član novomeške Krke v«el, ki je podrl 1717 keg- 79,26 m. Novomeščan je kar v osmih disciplinah dosegel osebne rekorde, poudariti pa moramo, da je prvi dan tekmovanja deževalo. Prav tako lahko zapišemo, da ima Cujnik v vseh tekih še precej .rezerv’, prav ta- Pfej Božo •jev. vrstni red: B. Vesel l7fts t17’ Hrovat (Novo mesto) N Bad • 1702’ Jarc (Krka).1702, vinac (Metlika) 1694 itd. N. G. »di v Mariboru Jasna Dokl ■ a v p.r(VOma.isk'mi prazniki je eimn , . Mariboru tradicionalna nov m . Prireditev ..Salamu- na^morial”. na katerem so meO-P f . tud’ najboljše novo-so hr te'ovadke. Med ekipami in J,!z tf.^av zmagali telovadci stično e ljubljanske gimna- Da j. XIzveze> med posamezniki Zl* N°vomeščanka Jasna Dokl Na^-> PS^ik svojo premoč. riaiu t,- ■* Šalamunovem memo-Sko ’n Je ve*jal tudi za republi-VMil!jVenstvo’ Je Doklova telo-dot * . ?elo zanesljivo, kar dan fuieJ? tudi ocene, ki so jih ce- jdniki. Rezultati - članico lrJasna Dokl 37,30; republi-Vaipf- i eiistvo (obvezne in proste B« n Jasna Dokl 74,45 (brad- 9 3*. 'n 9,30; parter 9,45 in 9’lf>’.gr®d 9,30 in 9,35; preskok Šek rw ,40); mladinke: 1. Kav-UšL V0 mest°) 37,10; repub-Prvenstvo: 1. Kavšek, v Mofi.n0V0me5k' telovadki sta doka^ i0ru 29. aprila ponovno for^f31'. da.sta ta čas v dobri Erh da jima dres z državnim m skoraj ne more uiti. J. P. Daiko Cujnik - lep uspeh ko v skoku v daljino in skoku s palico, kjer je skočil 20 cm manj, kot GIMNAZIJA NAJBOLJŠA Minuli petek so imele novomeške srednješolske ekipe občinsko prvenstvo v košarki. Pri dekletih in fantih sta bili najboljši ekipi z gimnazije, Id sta osvojili pokal in si pridobili pravico za nastop na področnem prvenstvu. Rezultati - dekleta: Gimnazija - EASC 24 : 16, Gimnazija -Zdravstvena 44 : 9 in EASC -Zdravstvena 38 : 7; fantje: KIC -ICTS 18 : 32, KIC - Gimnazija 21 : 37, KIC - EASC 31 : 19, Gimnazija - EASC 52 : 10, ICTS - EASC 31 : 15 in Gimnazija - ICTS 42 : 33. VI. REVIJA MLADIH KOLESARJEV Kolesarska zveza Slovenije bo pripravila 12. maja v okviru prireditev pohoda Po poteh partizanske Ljubljane šolsko tekmovanje, in sicer VI. revijo mladih kolesarjev. Pravico do nastopa imajo vsi šoloobvezni učenci, ki bodo nastopili v dveh kategorijah. Zbor za nastopajoče je ob 9.30 v Kosezah, v Podutiški ulici, pred samopostrežbo Emona, prvi start na 2750 m dolgi progi pa bo ob 10. uri. znaša njegov osebni rekord. Proti koncu meseca bo nastopil v Goltzisu (Avstrija) na vsakoletnem največjem tekmovanju v deseteroboju v Evropi in lahko pričakujemo državni rekord; v Mariboru je za njim zaostal samo za 58 točk. Cujnik je nedvomno najbolj obetajoči športnik, kar jih je doslej imelo Novo mesto, zato bi se o njegovih razvojnih možnostih in organizaciji vadbe morali v našem mestu dokončno pogovoriti. Rezultati ostalih tekmovalcev z Dolenjskega - člani: 5. Romih (Brežice) 4399; st mladinci - deseteroboj: 1. Omerzu (Brežice) 5565, 3. Nuzdorfer (Kočevje) 3.473; st mladinke: 2. Kralj 3038, 3. Blažič (obe Novo mesto) 3021; ml. mladinci -osmeroboj: 5. Sega (Novo mesto) 9.155, 6. Zorko (Brežice) 7.572; st pionirji - šesteroboj: 1. Radosavljevič (Kočevje) 7047; st pionirke: 1. Filipovič 4.375, 3. Lukšič (obe Novo mesto) 4000, 4. Korber (Brežice) 3.850 itd. J. PENCA Dober začetek Novomeški kolesarji so v zadnjih dveh tednih nastopili na številnih prireditvah. V tridnevni etapni dirki po Jadranski magistrali se je najbolje uvrstil mladinec Stih, ki je v članski konkurenci osvojil 15. mesto, med mladinci pa je bil celo tretji. Zaradi tega se je uvrstil v mladinsko državno reprezentanco, ki je nastopila na „Dirki miru“ po CSSR. Bat in Božo Mijajlovič sta se med člani uvrstila okoli 25. mesta. Mlajši in starejši mladinci so nastopili na Reki. Vsi Novoteksovi kolesarji so dobro vozili, izkazala pa sta se zlasti Zagorc in Novak. Priljubljene kolesarske dirke pod Urhom, s katero počastijo spomin padlim borcem kolesarjem, so se udeležili tudi Novomeščani. Dobro so vozili v vseh konkurencah, pohvaliti pa moramo Papeža, Zagorca, Črniča, Ljubija, Smrketa ter Turka in Mijajloviča. V kategoriji članov C je Miran Stih zasedel 4. mesto, Stije-pan Bat pa se je tik pred ciljem močno ponesrečil. Najbolj so se Dolenjci izkazali v Banjaluki. Za Novoteks so nastopili B0Ž9 Mijajlovič, Turk, Stih ter član Roga, sicer Novomeščan, Vehar. Mijajlovič je zmagal, Veharje bil tretji, Turk pa 10. Novomeščani so se izkazali tudi v drugi etapi, ki jo je znova zanesljivo dobil Mijajlovič. so Novomeščanke na predzadnjem mestu, Ina, ki je pred njimi, pa ima tri točke več. SEVNICA - ŠOŠTANJ 22 : 22(10:12) Vrsta Šoštanja, ki na lestvici vodi, je v Sevnici iztržila točko, s katero je lahko več kot zadovoljna. Srečanje je bilo tipično prvenstveno in je zadovoljilo več kot 300 gledalcev. BREŽICE -V. NEDELJA 35 : 21 (15:7) V 15. kolu vzhodne lige so Breži-čani brez tažav premagali tekmece iz Velike Nedelje. Srečanje ni posebno navdušilo, izkazal pa se je predvsem razpoloženi Zagode, ki je dosegel 12 zadetkov. LIPA - INLES 26 : 22(13:8) Ribničani so v Ajdovščini dobro igrali in bili ves čas enakovreden nasprotnik Lipi, ki se poteguje za 1. mesto v slovenski rokometni ligi-zahod. Pri gostih je kar osem igralcev doseglo zadetke, kar dokazuje, da postaja vrsta Inlesa vse boljša, pa tudi izenačena ekipa. ČRNOMELJ - KRKA 30 : 21 (16:10) Okoli 300 Črnomaljcev je videlo izredno lahko zmago domačinov, ki so Novomeščane nadigrali v vseh pogledih. Srečanje je bilo nezanimivo. Z novo zmago so Črnomaljci še naprej na petem mestu, Novomeščani pa so zdrsnili na osmo mesto. LISCA - ŠMARTNO 17 : 14(9:7) V derbiju so zasluženo zmagale domačinke. S premišljeno in dobro igro so v prvem polčasu povedle z dvema zadetkoma, v nadaljevanju pa so prednost obdržale in so z novo zmago prišle na dobro četrto mesto. BREŽICE -SAVINJSKA 9 : 16(6:6) Rezultat kaže na lahko zmago gostij, vendar moramo zapisati, da je bilo srečanje ves čas izenačeno. Sele v zadnjih petih minutah so bolj spretne Savinjčanke s hitrimi protinapadi dosegle izdatno zmago. OBALA - KOČEVJE 14 : 12(7:9) Izredno pomembno srečanje so dobile Izolčanke. V 1. polčasu so bile gostje boljše, vendar v.nadalje-vanju niso bile kos pomembnemu srečanju: naredile so kopico začetniških napak, predvsem v zadnjih minutah srečanja, in so po 15. kolu na 3. mestu. LJUBLJANA -DOLENJSKA 13 : 15(7:6) Ljubljančanke so doživele, kot pravijo športniki, .hladen tuj. Le malokdo je namreč pričakoval, da lahko Šentjernejke zmagajo. Gostje so igrale brez strahu, izkazala se je zlasti Kovačičeva, ki je dosegla kar 12 zadetkov. STOPIČE - TRŽIČ 15 : 11 (5:7) Okoli 100 gledalcev je videlo lepo zmago domačih igralk, ki so na lestvici napredovale za eno mesto. Stopičanke so zmagale predvsem po zaslugi razpoložene Ovničkove, dobro pa je igrala tudi Kastelčeva. KOČEVJE: SKRB MLADIM Na zadnjem občnem zboru Kaninskega društva Kočevje so člani govorili tudi o minulem delu in prihodnjih načrtih. Sklenili so, da bodo poskušali v društvo privabiti čimveč mladih, izšolali bi radi še več vodnikov, pridobili nove mentorje itd. V kratkem bodo pripravili nekaj strokovnih predavanj, zavzeli so se tudi za akcijo ..Čuvajmo naravo pred one »naževanjem”, vanjo pa bodo pritegnili kar največ prebivalstva. M. G. OTOK: TEKMOVANJE MODELARJEV V počastitev 35-letnice partizanskih letališč v Beli krajini so pripravili na Otoku pri Metliki pod pokroviteljstvom Beti zanimivo modelarsko tekmovanje. Nastopilo je 37 tekmovalcev iz 6 klubov. Rezultati: F-1A: 1. Leskošek (Celje) 1260, 3. Kržan (Brežice) 1039, 4. Jevšček (Novo mesto) 930, 5. Bizjak (Brežice) 849; F-l-B: 1. Brudar (Novo mesto), 2. Šuštar (Bela krajina) 793, 4. Stankovič (Novo mesto) 707; F-l-C: 1. Grošelj (Novo mesto) 1244; A-l: 1. Bauer (Novo mesto), 2. Kurent (Mirna) 184, 3. Jankovič (Brežice) 175, 4. Ostrovršnik (N. mesto) 154, 5. Kjajšek (Mirna) 136 točk itd. Lepa zmaga in poraz Nogometaši novomeške „Dolenjske" v zadnjem kolu izgubili 0:2 — Trenutno so na predzadnjem mestu V nadaljevanju nogometnega prvenstva Slovenije so moštva v vseh ligah odigrala 3. kolo. Novomeščani so gostovali v Ljubljani in pred 300 gjedalci izgubili 2:0 (0:0). Tik pred prvomajskimi prazniki je vrsta ,,Dolenjske" 2. kolo lige odigrala doma z enajsterico Kamnika. Domači igralci so bili v vseh 90 minutah tekme precej boljši in so dosegli letošnjo prvo prepričljivo zmago (4: IX V 3. kolu so igrali slabše. Proti Iliriji so se dobro upirali le v 1. polčasu, ko je bilo srečanje povsem izenačeno. Tudi v drugem delu sta bili obe vrsti precej časa brez možnosti za zadetek, v 66. minuti pa so gostje spretno izkoristili napako obrambe in povedli. Le tri minute kasneje je ekipa Ilirije dosegla še drugi zade-telc Po novem porazu je „Dolenj-ska” z dvema točkama na predzadnjem mestu, vendar ima v nadaljevanju lepe možnosti, da najslabša mesta prepusti drugim. ,,Dolenjska”: Pugelj, Primc, Perhaj, Pavlin, Gajič, Janežič, Venta, Kršič, Mrak, Pevec, Bradač. DOBRI NOVOMEŠČANI Novomeški kadeti in mladinci igrajo v svojih ligah vse bolj uspešno. V zadnjem prvenstvenem srečanju so kadeti pred domačimi gledalci premagali vrstnike iz Kočevja 2:0, mladinci pa so se pomerili z ekipo Bele krajine in jo v lepi tekmi premagali 4:1. Kadeti so na 1. mestu, mladinci pa so po zadnji tekmi na 2. mestu in imajo lepe možnosti, da postanejo zmagovalci lige. ZANIMIVO NA KEGLJIŠČU - Novomeško Medobčinsko društvo civilnih invalidov vojne je pripravilo 6. maja v domu JLA 6. meddruštveno srečanje v kegljanju. Nagrade za vse nastopajoče so prispevali Labod, Krka, Novoteks in Lisca, zasluženo pa so zmagali gostje iz Ljubljane. Vrstni red: 1. Ljubljana 1848 podrtih kegljev, 2. Novo mesto 1563, 3. Kranj 1435. Pri posameznikih je zmagal Svele (Ljubljana), Lipar (Novo mesto) pa je s 342 podrtimi keglji osvojil sedmo mesto. Na sliki: prizor s tekmovanja za prehodni pokal. (Foto: Janez Pezdj) 8000 GLEDALCEV - Med prvomajskimi prazniki je b3 na novi progi za motokros v Brezju pri Črmošnjicah dvojni spored. Najprej je bil meddržavni dvoboj (kategorije do 125 ccm) med Jugoslovani in Italijani, ki so ga dobili sosedje. Več kot 8000 gledalcev pa je nestrpno pričakovalo prvo letošnjo dirko za prvenstvo Jugoslavije v kategoriji do 50 ccm. Zmagal je Šegula (Ptuj), 2. Potočnik (B. krajina) 42. točk, 3. Smode (Koper) 38, 5. Henigsman (B. krajina) 34 itd. Ekipno: 1. Bela krajina. Uspelo prireditev je vzorno pripravilo črnomaljsko AMD Bela krajina. 11 gaiax © delovna organizacija emona merkur trgovina - proizvodnja ljubljana, trg revolucije 1 OBJAVLJA PROSTA UČNA MESTA ZA UČENCE V GOSPODARSTVU ZA NASLEDNJE TEMELJNE ORGANIZACIJE: maloprodaja ljubljana, kersnikova 2 L 45 UČENCEV MEŠANE STROKE 5 UČENCEV ZA POKLIC PRODAJALCA MESNIH IZDELKOV (mesar-sekač) ni J~iT=?hen°* "T » območju Mubljane in okolice ter za markete v Hrastniku. trgovska hiša maximarket ljubljana. trg revolucije 1 7 UČENCEV MEŠANE STROKE 1 UČENEC ZA POKLIC PRODAJALCA MESNIH IZDELKOV (mesar-sekač) 4 UČENCI NEŽIVILSKE MEŠANE STROKE 2 UČENCA KEMIČNE STROKE 2 UČENCA KNJIGOTRŽNE-PAPIRNE STROKE 13 UČENČEV OBLAČILNE STROKE 8 UČENCEV TEHNIČNE STROKE 6 UČENCEV ZA POKLIC NATAKARJA 8 UČENCEV ZA POKLIC KUHARJA 2 UČENCA ZA POKLIC SLAŠČIČARJA 2 UCENCA ZA POKLIC PEKA DVE KRENOM za upravno-administrativno šolo (1) in ekonomsko srednjo centromerkur prodaja na drobno ljubljana, trubarjeva 1 19 UČENCEV MEŠANE STROKE 2 UČENCA NEŽIVILSKO-MEŠANE STROKE 8 UČENCEV KEMIČNE STROKE 4 UČENCI OBLAČILNE STROKE 4 UČENCI TEHNIČNE STROKE 2 UČENCA ZA POKLIC URARJA za veleblagovnico v Ljubljani, blagovnico v Litiji, trgovine v Trbovljah, Novi Gorici, Mariboru in Škofji Loki. supermarket ljubljana ljubljana. kersnikova 2 3 UČENCI MEŠANE STROKE 3 UČENCI NEŽIVILSKO-MEŠANE STROKE 3 UCENCI OBLAČILNE STROKE 3 UČENCI TEHNIČNE STROKE za NOVO BLAGOVNICO V MOZIRJU: 5 UČENCEV MEŠANE STROKE supermarket maribor maribor, partizanska c. 3-5 1 UČENEC MEŠANE STROKE 2 UČENCA tehnične stroke pekarna center ljubljana, tržaška 90 2 UČENCA ZA POKLIC PEKA Pogoji za objavljena učna mesta so: — uspešno končana osemletka — starošt do 18 let V času uka nudimo učencem: — mesečne denarne nagrade (od 1.150 do 1.720 din) — dodatne nagrade za učni uspeh in uspešnost pri praktičnem delu — dodatek za prehrano in počitnice — delno plačilo oskrbnine za bivanje v domu mladine Pismene prošnje za sprejem v učno razmerje, oziroma prijave za štipedinje (obr. DZS 1,65) sprejema Služba za kadrovsko in splošno dejavnost DO Emona Merkur, 61001 Ljubljana, Trg revolucije 1, do zasedbe učnih mest, oziroma do 30. junija. -J Bančno knjiženje že v trgovini Zmanjšani stroški prenosa — Goljufije niso možne Prijazno francosko mesto Bourg en Bresse blizu Lyona je bilo doslej poznano po živopisnosti in izredno okusno pečenih piščancih, poslej pa bo ostalo zapisano kot prvo mesto na svetu, kjer so trgovine uvedle računalniški sistem .nakupovanja. Prebivalci mesta in okoliških krajev, prav tako pa seveda tudi obiskovalci iz drugih delov Francije, lahko kupujejo v trgovinah brez dinaija v žepu, seveda pa je pogoj dovolj bogat bančni račun. In še nekaj: novi sistem ne dopušča goljufij, kakršne so dokaj pogostne z bančnimi čeki tudi pri nas. Po vseh večjih trgovinah' mesta so računalniški terminali. Kupec si v trgovini nabere blago, ki ga namerava kupiti, nato pa pri bla^jni porine v napravo svojo plastično kartico, in če zasveti lučka z napisom „oui“ (da), se vsota za nakupljeno blago takoj prenese v bančni računalnik. V primeru, da kupec ne bi imd dovolj denarja na svojem bančnem računu, se lučka ne prižge. Treba je seči v žep. Francozi so se za tak sistem nakupovanja odločili predvsem zaradi visokih stroškov, ki jih imajo s prenosi denarja z enegi računa na drug, nekaj pa tudi zaradi boljšega nadzora. Blagajne v trgovinah so direktno povezane z bankami; računalnik takoj prenese določeno vsoto s kupčevega računa na prodajalčev račun. Rešitev prejšnje križanke ■“ k: - - • s, •j'. * A ? A T TTT A c A A M O « A L M 6 z -T~ P A P. A ... 1 A N l O R. k Sar sx L e A) T o R fj A O R A ~T‘ ■Lf £ P 1 T A ■ N A K S O S O O R N O K 4 P O * T m. G, L O f» A K o u v R cH ■ L l & T S A u A o 6 H A K ar \ P e 1 r 2 S e D A SL K o L o AJ A Dolgi rožnati črvi iz morskih globin v rokah raziskovalca. hišice dajejo videz najlonske cevi. Rožnati velikan iz globto V morskem breznu ob otočju Galapagos so o$* nenavadne živali: Brez oči in ust v varstvu toplih vif^. Medtem ko človek sega v brezmejni vesoljski prostor in išče stikov z nezemdjskiini živimi bitji, pa ga na rodnem planetu še čakajo presenečenja. Nedolgo tega so znanstveniki, ki raziskujejo morsko dno v velikih globinah, odkrili novo žival, nekakšnega velikanskega črva. Mala ameriška podmornica Alvin, ki se lahko potopi nekaj' tisoč metrov pod morsko gladino, je posnela nenavaden prizor v morskem breznu blizu otočja Galapagos. Iz vulkanskih kamenin so se navzgor vile rožnate cevi. Biologi so na osnovi posnetkov menili, da gre za igro narave, vendar so kasneje, ko je podvodni robot prinesel na površje dele rožnatih cevi, morali mnenje spremeniti. V ceveh je namreč prebival velikanski črv. Nekaterim primerkom so namerili tudi do dva metra in pol. Novo žival so zaenkrat uvrstili v novo živalsko skupino vestimentifora, vendar je tako uvrstitev kot sama skupina še vprašljiva. Rožnati črv živi v velikih globinah preprosto življenje. Na kamnito podlago se pričvrsti, nato pa začne graditi upogljivo ohišje v obliki prožne najlonske cevi. Z rastjo se veča tudi njegova rožnata hišica. Žival nima oči niti ust. Hranljive delce snovi in kisik použiva preko rilčkov. Znanstvenike preseneča predvsem dejstvo, da raste no-voodkrita žival le tam, kjer. globoko na dnu vroča zemdj-ska notranjost segreva vodo. V takih malih življenjskih okoljih vlada pravo obilje. V topli vodi C je dovolj bakterij in % mikroorganizmov, s kateri"' mirni rožnati velikan hrani Nezdravo spaflf —^ Uspavalne tablete jei^l* previdnostjo — NepritfC Med „pridobitve“ sodo^ načina življenja lahko štff L" tudi uspavalne tablete. N®1, jemanja uspaval se jej, razširila, da je mnogim ljuj, tabletka pred spanjem , vsakdanja stvar kot prižigi t ugašanje luči. Vendar ne t. navado, katero bi lahko d® važevali. Posebno po letu Ji j ko so zdravstveni raziskuj, pokazali na možno pOW, med uspavali barbiturat1,, samomori, so zdravniki po'a svetu, kjer je jemanje tabl^i razširjeno, začeli predp&J uspavala z večjo previdni Nedolgo tega so us( doživela še en udarec. Pol1 posebne komisije ameriške] cionalne akademije znanost je bilo objavljeno v England Journal of Me< pravi, da bi morali uspav sodobni medicini uporat zdo omejeno. Uspavalne # te namreč, kot je ugotC komisija, po določenem V izgube vsako dejansko uč>f{ vitost. Še več, za zdravlj:v nespečnosti sploh niso ne! J1 Tudi nove vrste us pa'1' h tablet, ki so zamenjale ba^ji rate, niso povsem nedolži^U starejših povzročajo zaspat tudi čez dan, za tiste, mučijo težave z ledvica#n pomenijo pravo nevarn0s zastrupitev. ' Jr Česar ne zmore storiti člo-ne zmore nihče. A. R. BASTOS Nejasnost je zavetišče nemoči. R.HEINLEIN Za človeka je važno živeti sa-m°- če ustvarja. E. KARDELJ ' * )!■ *i nasladi lo in h ranilo grofija v jv angliji nadav debela palica glmesto grčije priprava za dvigovanje amoreti [lesni pri -tok donava ilsmut. iliik dl oporni dopolnitev kovinska spona prebivalec banata bajka sol ocetne kisline paralitičen bo nik neon 2a h i r a -naprava zai istrsko 2a“lCa Ipokanje ■ vino J------------- izvršni . svet poziv vrsta blaga palica z zarezami aluminij šp. slikar os.zaimek aktinij mamica rini. zgodo ILOil___________ teža omota mesto v kosmetu prvi sklon povez slame kdor kai mota gostija pitana žival li#i Al Ina omika tropska smola srb pesnik. pripovedmi stari balk. narod kdor dela toke w w rlhTini ^ i V 1'Hlllliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiii lllllllilliillllliiiillillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll^ Kresovi iz osrčja Zemlje Kakšne strahotne moči delujejo Pod trdno skorjo našega planeta, pokažejo šele katastrofe, kakršni sta bili nedavni potres v Črni gori >n močna vulkanska erupcija na otoku St. Vincent v Karibih, ko so se na naši obali rušile hiše, pogrezale ceste in tonili pristaniški pomoli, na drugem koncu sveta pa je iz zemlje bruhnil oblak 7 kilometrov visoko. Čeprav sta si katastrofi po zunanjem videzu različni, pa imata neicaj skupnega: tako potres kot vulkanski izbruh sta posledica premikanja kontinentalnih plošč, kakor trdi najnovejša teorija. Moderna znanost se trudi, da bi oba naravna pojava dodobra spoznala in nekega dne tudi vnaprej napovedala. Zadnji izbruh vulkana Soufriera je spravil v hud strah prebivalce otoka, znanstveniki pa so se ga razveselili. Takoj so začeli proučevati delujoči vulkan, čeprav so bili v neprestani nevarnosti, da njih in njihove naprave zmelje nova erupcija. Na vulkan so namestili občutljive naprave za beleženje potresov, z letali pa so letali skozi velikanski oblak, snemali s posebnimi kamerami ter zbirali kemične vzorce vulkanskega prahu in plinov. „Tako bližnje opazovanje tako močnega izbruha je edinstveno," je navdušeno zatrdil eden od vul-kanologov. Vulkani so namreč v konici znanstvenega zanimanja. Geofiziki so blizu dokončnemu odgovoru na vprašanje, kako vulkani nasta- nejo; vulkanologi menijo, da bodo kmalu lahko napovedali čas in ja-' kost posameznih izbruhov, vremenoslovci pa na osnovi najnovejših znanstvenih raziskav trdijo, da jim poznavanje vulkanov pomaga razjasniti veliko uganko, ali se podnebje našega planeta segreva ali ohlaja. RAZPOKANA SKORJA Na svetu je okoli 500 delujočih vulkanov, katere strokovnjaki glede na teorijo o premikanju kontinentalnih plošč delijo na tri skupine. V prvo sodijo vulkani, ki nastajajo in delujejo na predelih, kjer se kontinentalne plošče odmikajo in tako omogočajo staljeni magmi, da prodre na površje; taki so vulkani na Islandiji. V drugo vrsto spadajo ognjeniki na območjih, kjer prihaja do prekrivanja velikih kontinentalnih plošč in pritiski potiskajo iavo ven; natanko na takem območju leži naša črnogorska obala, pa tudi Karibsko otočje, kjer je prišlo do izbruha vulkana Soufriera. V tretjo vrsto ognjenikov strokovnjaki uvrščajo' tiste vulkane, ki nastanejo sredi kontinentalnih plošč; prav slednji predstavljajo največjo skrivnost. V tretjo vrsto spadajo npr. ognjeniki na Havajih. Dosedanja opazovanja potrjujejo tako razvrstitev. Vse od takrat, ko je nastala teorija o premikanju velikih plošč, na katere je razdrobljena zemeljska skorja, so tako po- tresi kot vulkani izgubili veliko svojih skrivnosti, hkrati pa tudi grozljivosti. Vendar navkljub vsej znanosti ni mogoče zatrditi, da ni nikakršne možnosti, da tudi v sedanjem času ne more priti do velike vulkanske katastrofe, kakršnih je nekaj že bilo v zgodovini. LJUDOŽERSKI KRAKATAU Največje razdejanje je povzročil izbruh ognjenika Krakatau v Indonezijskem otočju leta 1883. Strahotno eksplozijo so slišali 6 tisoč kilometrov daleč, morski val, ki ga je izbruh povzročil, je obšel ves svet, človeških žrtev pa je bilo okoli 36 tisoč. Le nekaj manj ljudi (30 tisoč) je umrlo 8. maja 1902, ko je izbruhnil ognjenik Pele na Martiniku. Mesto Saint Peirre je v nekaj sekundah spremenil v grobnico. Podobno usodo so leta 79 doživeli prebivalci antičnih Pompejev. Vezuv je Pompeje v hipu zalil in šele čez nekaj stoletij so arheologi mesto odkopali. Antična katastrofa je tako postala „ko-ristna", če je seveda primerno kaj takega sploh zapisati o nesreči, v kateri je izgubilo življenje več tisoč ljudi. Zadnji izbruh v zgodovini na St Vincentu ni terjal človeških žrtev., In še nekaj novega je bilo: strokovnjaki so 5 ur pred izbruhom napovedali, kaj se bo zgodilo. Preden ognjenik izbruhne, se ponavadi prične oglašati. Vulkan prične „godrnjati“, na njegovih strminah je čutiti tresljaje, včasih iz žrela suklja dim. Vse to omo-;oča strokovnjakom spremljati iogajanje v vulkanu in večkrat tu-pravočasno opozoriti na možen zbruh. Pravih katastrofalnih izbruhov, ki pridejo iznenada, pa ni mogoče napovedati. Izkušnje so pripomogle, da danes vulkanoiogi zlepa nočejo odpisati že stoletja mirujočih vulkanov. Še vedno jih štejejo za aktivne. Poleg tega s skrbjo opazujejo vse tiste vrhove v pacifiški verigi, ki so vulkanskega izvora in bi sel lahko lepega dne spremenili v nove ,,Peleje“. Omeniti je vsekakor treba, da vulkani ne trosijo le smrt, tudi koristni so. Na Islandiji in ponekod v ZDA poskušajo ali pa že s pridom uporabljajo vulkane za ogrevanje. V kmetijstvu je vulkanska prst zelo cenjena in velja za izredno rodovitno. Izbruh islandskega vulkana Heimaeya pred šestimi leti. ^llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllllllllllllllllllM dolenjski list pred 20 leti Jedilnik zagrizenega klerikalca ŠE NEKAJ BESED o primeru na brežiški osemletki. Delegat iz Brežic je na konferenci poročal o kaj čudnem zadržanju in vse prej kot sodobnih izjavah dveh prosvetnih delavcev. V višjih razredih osemletke je menda kar 260 dijakov s slabimi ocenami. Ko so o tem razpravljali v šoli in so člani šolskega odbora želeli pojasnila za vzroke takega stanja, je ocena s strani teh dveh profesorjev bila v glavnem taka: „Slabih uspehov je kriv sistem šole. Žena učiteljica, profesorica, ni za šolo, ker zavolo svojih telesnih oblik ne more biti pedagog pubertetniku(!!)“ in še nekaj takih cvetk, ki sodijo na smetišče preteklosti ali na jedilnik zagrizenega klerikalca. POLOVICA PROIZVODNIH podjetij na našem področju ni izpolnila proizvodnih nalog za prvo četrtletje. V realizaciji dohodka je novomeški okraj med najslabšimi v LRS, zato ne moremo dobiti že odobrene republiške dotacije. Ker smo premalo naredili za uvajanje plačevanja po učinku in za dvig storilnosti dela, imamo zdaj težave pri sprejemanju novih tarifnih pravilnikov. NA SEJI SVETA za kulturo in prosveto so sklenili, da predložijo ustanovitev Dolenjske založbe. PRVO VESELJE in nagnenje do dela na zemlji, do vrtnarstva, sadjarstva in čebelarstva naj dobi vsak otrok v šoli. Sodobni šolski vrt z zagotovljenimi gnojili, orodjem in tehnično pomočjo agronomov in tehnikov naj bo okras in sodobno učilo v novi šoli OB BAJERJU na Dvoru so zgradili udobno perišče, ki bo dobilo še streho. Perišče je zgrajeno na pobudo SZDL Dvor. Ta organizacija je zbrala prispevke za material, organizirala dovoz peska in udarniško delo. Res je, da je delo počasi napredovalo, vendar je namen dosežen, saj odslej dvorskim pericam ni 9eč treba stati v mrzli vodi. (Iz DOLENJSKEGA LISTA 7. maja 1959) ■Mi M i) n n1 h %ii$r ■ »O, gospod s Jdvrnila Mabel, »videti je, da ne j ^nimi silami razpolagamo tukaj- e na primer o Stezosledčevi puški?** uo dobra zvijača. Junitau je potisnila %<>W 0 s^ozi lino in ob pogledu nanjo tet ^ u Stezosledec so jo sovražniki brž ° naslednjih ur jih ni bilo na spr®£ 1 n° niso vedeli, kaj bi. | 80. Da bi bolje pregledala položaj, je Mabel 'ezala na streho. Zagledala je ujetnika pri kosilu, v miroljubni družbi s francoskimi častniki, ki so, kakor je kazalo, poveljevali Indijancem. Bolj pa je bila zdaj v skrbeh za očeta, kajti Junitau ji je bila povedala, da Mingi pripravljajo zasedo. Da bi ga kako opozorila, je pritrdila na streho nekakšno pisano krpo. 81. Ko pa se je še ozirala naokrog, se je nenadoma v grozi zdrznila. Zagledala je sanjsko strašen prizor: trije mrtvi vojaki so čepeli v krogu, kakor da bi se pomenkovali, mrtvi kaplar je s trnkom v roki sedel ob vodi, njegova žena pa se je naslanjala na vrata ene izmed kočic. To je bila porogljiva ukana Mingov. Ob tem pogledu je Mabel komaj premagala omedlevico. 0 * * * * «K * * * 0 0 0 0 0 0 0 \ \ I 5 s * 4 0 0 0 0 0 * 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 \ 0 0 0 0 0 0 0 0 \ \ 0 \ 0 0 0 0 0 0 0 0 0 4 0 \ Nocoj pa so ! zdajci zabobneli težki koraki Kračevega očeta po strmih, ] votlih stopnicah. Ko vstopi, že sedi Ančka pri mizi in se dela, kakor bi nekaj pisala, Pavel pa si vžiga ugaslo smotko. ,,Ti pa počasi pišeš!“ deje starec in iztika po predalih bližnje omare. ,,Gospa menda skoro dokonča!11 pravi adjunkt in počasi odhaja. ,JCaj naj še pristavim? Kakšno grožnjo morda? “ hiti Ančka. Pavel se vme in deje nasmehoma: .Zapišite še, da ga bomo v osmih dneh rubili, ako ni zadovoljen z našimi kubiki!“ „Takoje prav! To je dobro!“ se razveseli Krača. Ko adjunkt zopet stopi v spodnjo sobo, tedaj je vsa družba navadno zatopljena v igro, tako igralci kakor gledalci. Stoprav ko jame eden vnovič deliti kvarte, se oglasi notar: „No, kje si pa ti zopet tičal, Pavel? “ ,3vete, svete sem dajal!“ meni adjunkt in izpije pol kozarca. Trgovec pa, ki je sedel poleg sodnika, hoče z nogo dregniti nasproti sedečega davkaija, kakor bi se imela v čem sporazumeti, zadene pa ob Vibanoja. ,Kaj je? “ vpraša ta, pa le še bolj zamišljen v igro. „Oh — oprostite, nič — nič!“ se izgovarja trgovec. Toda kakor so se srečavali z očmi — vsi razven sodnika, ki je vtikal kvarte v roko, in razen adjunkta, kije naročal Min-četu, naj prinese vina — tako je hitela le ena misel od prvega do zadnjega; vsi so čutili, slutili, da, znali, kje je bil adjunkt in zakaj je bil tam, kjer je pač bil; samo eden tega ni čutil, ni slutil, ni znal; do sedaj je bil še vedno slep za to — Andrej Vibanoj. Časih se je celo zgodilo, da ni slišal soproge, ko je ob pozni uri tožila, da jo že glava boli, daje zaspana, daje čas iti domov. ,Počakaj nekoliko, da se še kaj razgovorimo!1' je dejal navadno. Ako mu je pa posebno ugajalo v krčmi, se je obrnil do adjunkta in dejal v pošteni svoji naivnosti: ,Pavel, spremi jo do hiše, saj vidiš, da se boji; mi pa rečemo še kakšno!" In Pavel je potem spremil Vrbanojko. Nocoj so šli skupaj iz krčme. Poslovili so se na cesti in vsak je krenil proti domu, le Pavel je spremil notarja slučajno ali ker se mu še ni poljubilo iti spat. Postala sta zopet na mestu, kjer sta razmotrivala pred toliko in toliko meseci -dve leti je bilo skoro — je li vrbanoj pameten ali neumen, da jemlje ono Kračevo punco. Nocoj žene notraja, da ustavi korak. Pod njima šumi potok v globoki strugi in kakor tisto noč pred dvema letoma, ko so praznovali Vrbanojevo poroko, tako se penijo danes tam doli valčki med kamenjem, po nebu podi južni veter prozorne kosme oblakov, ki sedaj in sedaj zlezejo preko lune; iz daljne, gorenje soteske sem pa se oglašajo enakomerni udari fužinskih kladiv, na pol zveneč, na pol bobneč - kakor sladka nadeja — kakor temna grožnja! „Kaj bo iz vsega tega? “ vzklikne Valentin, obstavši pred svojim spremljevalcem. „Kaj bodi? “ ga zavrne ta in suče v roki kljukasto svojo palico kakor vreteno. vsak je dobro vedel, daje drugemu predmet tega razgovora jasen. „Pomilujem tebe in Vrbanoja! Nesreča je to — zanj; zate Pa je —“ ,J^o— kaj? “ izpregovori Pavel počasi. ,5ramota _ £e že hočeš vedeti!11 „Sam pometaj pred svojim pragom in pusti tisto učiteljico v miru, ki je skoro sleherni teden pri tebi, kakor bi ti služila za pisarja!" vzklikne adjunkt v divji jezi. ,Pavel! Ne umejem te! Julka prihaja k moji ženi, in toniti p ogostom a; jaz pa — “ „Ti - Ti tebi so namenjeni ti poseti!“ Valentin se je zavedal, da sta brez krivde on in Julka; vendar pa ga je v tem trenutku navzlic vsi razbujenosti prešinil spomin, da ga časih ona Julka res zanima, in morda bolj, nego bi smel ali mogel opravičevati pred strogim sodnikom ali pa priliko pred svojo ženo. Toda to so bila le čustva, ki jim ni dal nikdar duška. „To je zopet - nesramnost!11 je vzhitel, ampak v vsem vzkliku je bilo nekoliko n eodločnosti, ki jo je izkoristil njega nasprotnik. „Kaj pa veš o meni in Vibanojki? Da sem ji prijazen? No, jaz ne vem, kako prijazen si ti Julki? Ti si se ž njo celo vozil do Zagorice, jaz pa z Vrbanojko še nikdar!“ Sedaj pa Valentinu vzrase.,Ponavljam ti, da je to govoričenje nesramno! Svoje občevanje z Julko lahko zagovarjam povsod, ako bi bilo treba, tudi vožnjo v Zagorico, ako hočeš! Pusti mene v miru, kakor bomm jaz odslej puščal tebe!“ Zagorico, ako hočeš! Pusti mene v miru, kakor bom jaz odslej puščal tebe!” „Prav tako!“ sikne Pavel. ,,Le glej, da te Vrbanoj kdaj ne nabije!“ zavrne razsrjeni notar še enkrat. V adjunktu zavre, da bi se vrgel za njim, toda si premisli. ,Prismoda! Čemu se pa vtika v moje stvari? zagodrnja in udari po mostni ograji. Nato počasi odkoraka domov. Pri-šedši do sodnikovrga stanovanja, ugleda gori še razsvetljena okna; toda vse je tiho. Nekoliko postane na cesti. ,,Čemu jo je pa vzel - to Ančko? “ daje sam v sebi, kakor je bila rekla ona že nekolikokrat svojemu soprogu. „Jaz bi jo bil tudi lahko! - Pa morda je bolje tako!“ In s tem lahkomiselnim tolažilom počasi odide. — Notarje legel prav slabovoljen spat. ,JMa mojo dušo,“ se je zarotil, „nikdar več se ne vtaknem v tuje stvari - in ako se ta dva bedaka skoljeta ali uničita -jaz ne črhnem niti besede več! Kaj mi do — enega ali drugega —? Julke pa tudi nečem več v hišo! Da bi vrag te jezike!4 Hotel je še ženi povedati o nocojšnjih dogodkih, toda premislil si je in odložil stvar za drugič. XII D.avkaijevi so imeli nekaj sorodnikov v glavnem mestu in, kadar sta nanesli prilika in dobra volja teh sorodnikov, je prebila ta ali ona davkarjevih gospodičen nekoliko dni pri njih. POTA IN STi*/ deM X - i poročaj 0 VLOMILSKI OBISK - Novome-ščan Franc Štine je 28. aprila ugotovil, da je tiste dni nekdo obiskal njegovo zidanico, ki jo gradi na Ruperč vrhu. Zidanica še ni opremljena, za vlomilca ni bilo plena, zato se je znesel nad kartonskimi škatlami in blazino. VSE JE HOTEL RAZBITI - Ko-stanjeviški miličniki so 29. aprila pridržali do iztreznitve Franca Skrbinka iz Krškega, ki je prišel pijan v dom kulture, kjer so ravno vrteli film. Hodil je po dvorani, kričal in grozil, da bo vse razbil. Vzroke takega ravnanja bo Skrbinek moral povedati sodniku za prekrške. RAZPODIL DRUŽINO - Za zapahi se je treznil tudi Jože Mirt iz Pokleka pri Blanci, ki je vinjen razgrajal v domači hiši, grozil z nožem in prepodil družino. Mirta so odpeljali sevniški miličniki. OB RADIO — Novomeščan Franc Pavlin je 30. aprila parkiral osebni ivto pri hotelu Kandija. Tat mu je iz ivta vzel radio, vreden 1.500 din. ZARADI VROČINE - Janez V. se je pred dnevi v disco klubu v Ča-teških Toplicah nekoliko preveč ogrel. Slekel je usnjen suknjič in ga obesil na stol. Ko je prišel od točilne mize, suknjiča ni bilo več. Tatu e 'očitno zeblo. Oblačilo je bilo vre-Ino 3.000 din. PO OBLEKO - Rasim Mujkič iz Zenice je 29. aprila zvečer zlezel v barako krške Celuloze in vlomil v dve garderobni omari stanovalcev. Nato je skušal vlomiti še v pisarno. Ko je nameraval odnesti nekaj obleke, so ga zalotili. Mujkič je v priporu. . OB 10 KUR - Marija Šetina iz Vel. Bučne vasi je bila med prazniki )b 10 kokoši. Tat je ponoči splezal ta senik, odstranil deske s stropa curnika in razredčil pernato druži-»9» DOBRE SO TUDI KLOBASE Drugega maja popoldne je bilo 'lomljeno v hišo Marije Strajnar v Logu pri Žužemberku. Strajnarjevi » bili na delu v vinogradu, vlomilec e tedaj vdrl skozi vhodna vrata in premetal spalnico, kjer je očitno skal denar. Ker dinarjev ni našel, je za seboj pustil razdejanje, v shrambi pa se je obložil z dobrotami: kar 12 icilogramov suhega mesa in 20 klobas je pobasal v malho. Ogenj ne pozna praznikov Na jeklenki izrabljen ventil, eksplozija v spalnici — Vžigalice niso za otroke — Skednja in kozolca niso mogli pogasiti - Slama v pepel, sod - velikan rešili 1. maja okoli 6. ure je eksplodiral gospodinjski plin v hiši Anto na Rebolja na Migolici pri Mimi. Reboljevi so imeli v kuhinji plinski štedilnik. Na jeklenki je bil izrabljen ventil, plin je začel uhajati. Napolnil je kuhinjo, nato pa se razlezel še po spalnici, kjer so spali Anton Rebolj, njegova žena in 4-letna hči. Ko je Rebolj prižgal jutranjo cigareto, je počilo. Gospodarja je hudo opek- lo, prepeljali so ga v novomeško bolnišnico. Manjše opekline sta dobili tudi Reboljeva žena in hči. Gmotne škode je bilo za 15.000 din. Otroška igra z vžigalicami pa je 29. aprila dopoldne upepelila skedenj Anice Fabjan v Dol. Kamenju. V skednju je bilo za 4 voze sena in slame, več metrov bukovega lesa in drobnjarije. Ogenj so gasili novomeški gasilci in sosedje, vendar skednja niso mogli rešiti. Škode je za 80.000 din. 30. aprila dopoldne je do tal pogorel kozolec Vinka Božiča v Drnovem. Prostovoljni gasilci iz Drnovega in sosedje niso mogli veliko pomagati, saj so kozolec, z njim pa seno, slama in deske goreli kot bakla. Škode je za 50.000 din. Okoli kozolca so se z vžigalicami igrali otroci. PO DOLENJSKI DEŽELI • Pred dnevi so na Bučki ugotovili, da je nekdo ponoči izruval od Jurman vrha do Dol. Rudulje več obcestnih smernikov ter dve drevesi. Dejanja so osumili Jožeta Bukoviča z Bučke, ki da se je s tovornjakom polotil češplje, ki mu je v napoto, ko vozi mimo. Nesrečno češpljo je - tako mu očitajo - vlekel s tovornjakom 2,5 km daleč in jo odložil na travnik. Med potjo naj bi Bukovič podrl še eno drevo ter nekaj smernikov. • Novomeščanko je obiskala ženska, doma iz krajev, kjer služi nadobudni sin vojaški rok. Gostja je mamici povedala, da sin nujno potrebuje 2.000 din, prav pa da bi mu v daljnih krajih prišel tudi fotoaparat. Mama kot mama je obiskovalki oboje izročila ter ji za nameček kupila še nekaj parov slovenskih nogavic, ki da se manj trgajo. Ženska je izginila, čez nekaj časa pa se je po telefonu oglasil sin in začudeni mami povedal, da mu v uniformi prav nič ne manjka. • Med dolgimi prazniki so v trgovini črnomaljske kmetijske zadruge ugotovili, da jim je iz izložbe nekdo izmaknil jedilni pribor in nekaj malenkosti. Tat ni imel posebno težkega dela, izložbeno steklo je bilo pokrpano z lepilnim trakom. Za jedilnim priborom poizvedujejo. Zaradi otroške igre je 1. maja zagorelo tudi gospodarsko poslopje Antona Ulčnika v Pod-goiju pri Pišecah. V stavbi, ki jo sestavljata vinska klet in lopa za orodje, je bilo na podstrešju okoli 3 tone sena. Ogenj je uničil ostrešje, seno, kmečko orodje in vinsko posodo. Škode je za 4.000 din. Zagorelo je, ker so fantiči v bližini poslopja kurili, UKRADEL TUDI NAHRBTNIK Med praznovanjem 1. maja je bil na delu nepridiprav, ki je vlomil v počitniško hišico Zagrebčana Tomislava Rubinjona na Čatežu. Vdrl je skozi balkonska vrata in odnesel leseno stensko uro, vrtalni stroj, več steklenic žganih pijač, za povrh pa mu je prav prišel tudi nahrbtnik. Zagrebčana je tatinska sraka olajšala za 16.000 din. VOZNIK NIŠ EKSPRESA OMILIL NESREČO Zivojin Djordjevič iz Subotice je 29. aprila okoli 1. ure peljal osebni avto od Ljubljane proti Zagrebu. Pri Štefanu je v ovinku zaradi utrujenosti zapeljal v levo, ko je nasproti z avtobusom Niš ekspresa pripeljal Dragoslav Ačimovič. Voznik avtobusa se je hotel nesreči izogniti, zavil je v desno na parkirišče in zadel v zadnji del priklopnika, ki je tam ostal zaradi druge nesreče. Čeprav se je avtobus umikal na parkirišče, je Djordjevič še trčil v njegov zadnji del. V avtobusu sta bila ranjena sovoznik Života Veselinovič in potnik Ismet Rizvič, nekaj prask pa je dobil tudi voznik Ačimovič. Škode je bilo za 100.000 din. potem pa razmetavali tleče ogorke. Eden je padel na kup koruznice v bližini poslopja in nesreča seje začela. 1. maja zvečer je gorelo tudi na dvorišču gostišča „Na Veselici" v Metliki. Ogenj je zajel slamnato streho velikanskega soda-ute, ki je posebnost tega gostišča. Na srečo je ogenj takoj opazil eden od natakarjev in poklical metliške gasilce, ki so sod rešili, slamo pa bo treba obnoviti. Kaže, da je ogenj vzplamtel zaradi odvrženega cigaretnega ogorka. NENAVADEN PEŠEC Prometni miličniki so zadnjega aprila zjutraj ob magistrali opazili 42-letnega Toneta Stolnika.kije nekoliko pešačil. Pri njem so našli lep kupček tujega denarja in za več kot 9.000 dinarjev. Med prijateljskim prepričevanjem je Stolnik lepo povedal, da je dan poprej v Ljubljani vlomil v stanovanje nekega M. D. in ga olajšal za denar. Stolnika, ki nima stalnega bivališča in zaposlitve, so od novomeških za nekaj časa prevzeli ljubljanski kriminalisti. ZA 110.000 DIN ŠKODE Franc Urbanč iz Breg pri Leskovcu je 26. aprila popoldne vozil tovornjak od doma proti Krški vasi. V Skopicah je prehitel kolesarja in zapeljal v ovinek po levi strani. Nasproti je pripeljal s tovornjakom Ivan Ivanuš iz Gornje Pušče. Tovornjaka sta trčila, Urbanča je zaneslo v hlev Franca Račiča. Škode je za 110.000 din, cesta je bila za dobri dve uri zaprta za promet. IMV OBSTAL - V petek popoldne so mineiji Geotehnike iz Zagreba pri lakirnici Industrije motornih vozil v Novem mestu minirali dcali. Eksplozija je bila načrtovana in izpeljana tako (ne)spretno, da sta se kamenje in zemlja sesula proti lakirnici IMV ter prebila njeno steno. Proizvodnja je bila ustavljena za nekaj ur. Nedavno tega so mineiji zagrebške Geotehnike razbili tudi nekaj zasebnih novomeških streh. (Foto: J. Pavlin) Milica iz »navadnih” ljudi Ob dnevu varnosti govori Marko Brdar, načelnik narodne zaščite za Metliko - Za opravljanje nalog nista važna starost in spol - Pomembno je prepričanje Ob 13. maju, dnevu varnosti, bo dobil eno od priznanj, ki jih zunaj tega sistema, še manj ob tej priložnosti podeljujejo delavcem organov za notranje zadeve podaljšana toka organov za no in drugim, tudi Maiko Brdar, načelnik narodne zaščite v Metliki. nJe zadeve a*i koga drugega. Prva Ocenjujejo, da je metliška narodna zaščita ena najboljših nanaloga.narodne zaščite je varova-območju novomeške uprave javne varnosti. n->e na^‘h tiudi> pogojev za delo, % L > * 1929 v kmečki družini v Kaštu. Na tem območju so tesno sodelovali slovenski in hrvaški partizani. Leta 1943 je bil Marko izvoljen za sekretarja SKOJ za Kašt, leto kasneje je bil kandidat KPJ, 13. maja 1945 pa so ga sprejeli v članstvo. »Partizanski staž" pa teče Marku Brdarju od 1. septembra 1943. To pomeni, da je začel partizanki s štirinajstimi leti. Kasneje so srečali Brdarja na progi Šamac-Sarajevo, kjer je bil komandir čete, po vrnitvi z akcije pa se je posvetil zadružništva Nato spet uniforma, oficirska šola v Sisku, referent na vojnem odseku v Ozlju, oficirska šola v Ljubljani, selitev v Metliko, ki ga je sprejela in ki jo je vzljubil. Mladi upokojenec Marko Brdar noče držati rok križem, sodeluje tam, kjer pride njegovo znanje najbolj civilni zaščiti, od leta 1977 pa je Marko Brdar načelnik metliške narodne zaščite. MARKO BRDAR »Narodna zaščita," pripoveduje Brdar," je del družbene samozaščite in ne posebna organizacija dobrin in tovarn, okolja, v katerem živimo. Narodna zaščita je sad spoznanja, da lahko varujejo vse našteto tudi delovni ljudje in občani sami. Da so sebe in svoje pripravljeni in tudi zmožni varovati" Brdar je dodal, kako je narodna zaščita izraz nadaljevanja tradicij NOB slovenskega naroda, ko je bila ob partizanskih brigadah v okviru odborov OF organizirana narodna zaščita kot oborožena sila za samozaščito prebivalstva in pomoč partizanskim enotam. »Zakon o družbeni samozaščiti, varnosti in notranjih zadevah določa," pravi Marko Brdar," da opravljajo naloge narodne zaščite vsi delovni ljudje in občani, ne glede na starost in spoL Torej morajo opravljati te naloge tudi tisti, ki še nimajo 18 let, ženske, ki so fizično in psihično sposobne ter vsi že upokojeni ali starejši, ki te naloge zmorejo. Pri nas v Metliki smo se po mnenju predstojnikov kar dobro organizirali, mesto smo razdelili na območja, naloge narodne zaščite opravljamo po načrtu, ki ima več stopenj." Tako lahko skupina narodne zaščite, v kateri pa morata biti vsaj dva pripadnika, na prvi stopnji pripravljenosti na primer samo nadzor ujeta, da ne bo nepoklicani vstopil v nezavarovano tovarno. Na drugi stopnji je sito že gostejše, tretja stopnja pa so že tako imenovane vojne razmere. »Narodna zaščita je nekakšna ljudska milica, bi rekli bolj preprosto. Staro in mlado organizirano (to je pogoj) straži pomembne objekte. Na primer zaupne arhive, skladišča goriva, orožja, tovarne, vodovode, pristanišča, letališča, določena območja krajevne skupnosti in podobno. Pripadniki narodne zaščite imajo na levem rokavu posebne oznake, kadar je potrebno, so tudi oboroženi. Vendar so to že podrobnosti. Osnovno je, da je narodna zaščita sestavni del družbene samozaščite, da smo torej v sistemu družbenega samoupravljanja zmožni in pripravljeni opravljati samozaščitne naloge tudi »navadni" ljudje," je rekel letošnji nagrajenec Marko Brdar iz Metlike. V b smm NAPAKA ZA 500.000 DIN - Zaradi tehnične okvare je bilo 26. aprila zvečer silovito trčenje na magistrali pri Štefanu. Svetozar Zlatkovski iz Bora pri Zaječaru je vozil tovornjak proti Ljubljani. Pri Štefanu se je zlomilo vaijeno vodilo dvoosne prikolice, ki je zdrsnila v levo in zadela v vlačilec francoske registracije, ki ga je iz ljubljanske smeri pripeljal Franfois Devento. Francoz je prikolico, ki gaje zadela, nekaj metrov rimi pred sabo, tako da je treščila še v tovornjak Ilije Ivanova iz Bora, ki je vozil za Zlatkovskim. Devento je bil huao ranjen, odpeljali so ga v novomeško bolnišnico. Škode je bilo za 500.000 din, promet so morali preusmeriti na vzporedno lokalno cesto. Nesreča seje zgodila, ker je imela prikolica vaijeno vodilo, kar je proti vsem predpisom Poleg tega ni imela prikolica nobenih (!) luči. Zlatkovski bo moral pred kazenski senat. Na sliki zgoraj: razdejanje po trčenju, spodaj: tako je počilo vaijeno vodilo.(Foto: UJV Novo mesto) Preživel samo dojenček Oče Radovan Šoškič in 5-letna sestrica Hinka takoj mrtva - Po Igorčka v bolnišnico prišla teta - Še dve smrti V nesreči, ki se je 24. aprila okoli 23. ure zgodila na magistrali pri Gmajni, sta umrla 30-letni zdomec Radovan Šoškič iz okolice Nove Varoši in njegova 5-letna hči Ilinka. Živ je ostal 8-mesečni sin Igor. Šoškič, ki dela v ZRN, je vozil proti Zagrebu in pri Gmajni iz vzroka, ki najbrž nikoli ne bo pojasnjen, zapeljal v levo, ko je nasproti s tovornjakom pripeljal Ilija Lazič iz okolice Bjeline. Lazič se je umikal, vendar ni mogel preprečiti nesreče. V silovitem trčenju sta bila Šoškič in hčerkica Ilinka takoj mrtva, 8-mesečnega sina in bratca Igoija pa so reševalci odpeljali v novomeško bolnišnico. Dojenček je bil le malo opraskan, ponj je po dveh dneh prišla sestra njegove matere. Do takrat pa je mali Igor užival posebno skrb zdravnikov in sester. Drvish Zukaj iz Dečanov pa je 24. aprila zjutraj vozil avto zahodno-nemške registracije od Ljubljane proti Zagrebu. Pri Selih je zapeljal v levo in zadel v osebni avto, ki ga je nasproti pripeljal Zagrebčan Din-ko-Kodrnja. Zagrebčana je Zukaj porinil v jarek, nato pa trčil še v tovornjak, ki ga je vozil Alojz Mavec iz Prebačena pri Kranju. Zukajeva 43-letna sopotnica Hala Mejah iz Kostrca pri Srbici je bila tako hudo ranjena, da je na kraju nesreče podlegla. DRAGOCENA KORUZA V Draškovcu so 6. maja ugotovili, da je nekdo vlomil v skladišče posestva. Tat je odnesel tri vrečke s skupno 9 kilogrami semenske koruze. Znano je, da semenske koruze ni na tržišču. Življenje je terjala tudi prometna nesreča, ki se je zgodila 30. aprila zjutraj na Rojah. Anton Korošec (22 let) z Vinjega vrha pri Semiču je vozil s fičkom od Dobrave proti Šentjerneju. Med vožnjo skozi Roje je zaradi prehitre vožnje izgubil oblast nad volanom in med prevračanjem ob cesti padel iz avta. Bilje takoj mrtev. Korošec ni imel vozniškega dovoljenja, peljal pa se je z avtom, ki gaje vzel nekomu iz Semiča. NESOJENI KINOOPERATER Pred dnevi so brežiški miličniki pridržali do iztreznitve 39-letnega Ivana Grmovška iz Zakota. Grmovšek je okrogel zašel v kabino kino-operateija v brežiškem kinu. Mojster projektoija ni potreboval pomoči, zato so Grmovška odpeljali na treznjenje. Nekaj metrov paragrafov bo zavrtel tudi sodnik za prekrške. LJUBLJANČAN NA ŠKODI Minuli teden je bilo vlomljeno ' počitniško hišico Ljubljančani Antona Murglja v Lapoijih pri Mirn peči. Tat je vdrl skozi vhodna vrati in vse razmetal, najbolj okruten p: je bil v kleti, od koder je odnesel 3< litrov vina in 8 steklenic piva. Škodi je za 5.000 din. ZRAČNICA POČILA - Črno-maljčana Andrej Plevnik in Jurij Majerle sta 27. aprila zaradi počene zračnice obstala z osebnim avtom pri Jankovičih. Medtem ko sta menjavala kolo, je za njima pripeljal z osebnim avtom Stane Šimec iz Črnomlja, trčil v zadnji del stoječega avta ter zbil Plevnika in Majerleta na tla. Odpeljali so ju v novomeško bolnišnico. ZBIL PEŠCA - Stjepan Žubčič iz Črnomlja je 28. aprila vozil osebni avto od Vinice proti Črnomlju. V Kanižarici je dohitel 47-letnega Franca Juršiniča iz Perudine in ga med prehitevanjem zbil v jarek. Hudo ranjenega pešca so odpeljali v novomeško bolnišnico. V TOVORNJAK - Anton Testen iz Krškega je 2. maja vozil tovornjak od Šentjerneja proti Novemu mestu. Na Mokrem polju mu je v ovinku nasproti z osebnim avtom pripeljal Jože Škede|j iz Dol. Vrhpolja. Šked-lja je med srečanjem zaneslo v tovornjak. Odpeljali so ga v novomeško bolnišnico. Na pločevini je za 40.000 din škode. PRI RUMENI LUČI - Anton Juršič iz Vel. Cerovca je 2. maja v križišču v Žabji vasi z osebnim avtom zapeljal v zeleno luč. Juršič je peljal po Zagrebški. Tedaj je iz Ločne zapeljal v križišče pri rumeni luči Sulejman Sulejmanagič iz Vel-Kladuše. Avtomobila sta trčila. Škode je bilo za 50.000 din, Juršiča pa so odpeljali v bolnišnico. ČETRTKOV INTERVJU j Sejmišče se seli iz mesta Veterinarski inšpektor Franc Pučko pojasnjuje, zakaj je predlagana selitev sejmišča s Cikave v Šentjernej Tradicija, po kateri so bili v Novem mestu ali na njegovem obrobju vsakotedenski spjmi za govejo živino in prašiče, bo, kot vse kaže, v kratkem prekinjena Mestu zmanjkuje prostora za industrijo, sejmi pa so lahko tudi drugod. O tem je tekla beseda z veterinarskim inšpektorjem Francem Pučkom, ki je sodeloval pri oblikovanju predloga občinskega odloka, o katerem ta čas teče javna razprava na terenu. Veterinar Franc Pučko: „Z novim odlokom bodo pristrižene peruti tudi mešetar-jem.“ — Zakaj je potrebno sejmišče premestiti? ,,Predvsem zato, ker tako, kakršno je zdaj na Cikavi, ne ustreza nobenim predpisom. Sejmišče postaja vedno bolj utesnjeno zaradi tega, ker se industrija v tem predelu širi, objekti na sejmišču se sesedajo, na sejmiščni prostor navažajo kamenje, zemljo. Nakladalne rampe so podrte, tako da ni več možna kontrola dogonov. Ker je na Cikavi predviden nadaljnji razvoj industrije in drobne obrti, tudi nima smisla sedanje sejmišče popravljati, ampak ga je potrebno premestiti na ustreznejši kraj.“ - Predlagano je, da se sej- mišče s Cikave seli v Šentjernej. Zakaj ravno v ta kraj? ; „Ker je Šentjernejska dolina središče prašičereje in ker je tamkajšnje sejmišče urejeno in ustreza predpisom. Za sejmišče pa so zainteresirani tudi v Škocjanu, pri čemer jih ne gre ovirati. Postavljamo samo zahtevo, da je sejmiščni prostor primerno urejen, kar pa ne bo ravno poceni." - Med občani je slišati, naj bi prekinili tudi s tradicijo, po kateri so bili sejmi vsak ponedeljek. Zdaj Šent-jernejčani predlagajo soboto. Kaj menite o tem? „Po mojem je najprimernejše, da sejmarskih dnevov ne spreminjamo, posebno še zato ne, ker so ob sobotah sejmi v Brežicah. Končno besedo o tem pa bo imela krajevna skupnost Šentjernej, ki bo tudi lastnik in organizator sejmišča.11 - Mar ne bo živinorejcem iz podgorjanskih vasi in Straškega konca predaleč do Šentjerneja? ..Poudariti velja, da so sejmi samo za plemensko živino, medtem ko bo odkup živine in prašičev potekal kot doslej preko zadruge na običajnih dogonskih mestih." - Je še kakšna pomembna novost v novem predvidenem odloku, ki zadeva sejmišče? „Z novim odlokom bo onemogočeno tudi nakupovanje po domovih, kar bo prizadelo mešetarje in prekupčevalce. Naj povem še, da so tudi na Hrvaškem uradno sejme ukinili in jih imajo samo za plemensko živino kakor pri nas, odkup živine pa poteka prav tako preko zadrug." R. B. PRIZNANJA SINDIKATOV IN OF PODELJENA - Franc Nahtigal, ravnatelj osnovne šole „Katje Rupena" iz Novega mesta, je prejel priznanje OF za aktivno družbenopolitično delo. (Foto: J. Pavlin) Lovska škoda buri kri Okrog Hinj v Suhi krajini so lani ponekod na njivah prašiči in jelenjad požrli tri četrt pridelka, lovci pa so za škodo plačali veliko manj - Prosijo za pomoč! Krajevna skupnost Hinje je prosila izvršni svet novomeške občinske skupščine za posredovanje in pomoč, ker se krajani nikakor ne strinjajo s plačilom, kakršnega so za povzročeno škodo ponudile lovske družine. Večina kmetov je denar odklonila in čaka pravičnejšega povračila. Vsa povojna leta je škoda, ki jo na revnih suhokrajinskih njivah povzroča divjad, predmet razprav in negodovanja. Kar pa se je zgodilo lani, presega, vse meje, zato ljudje na sestankih govorijo samo o tem. Na prizadetem območju gospodarijo 4 lovske organizacije: Lovska zveza SRS oz. Žitna gora, ter lovske družine Lazina— Hinje, Žužemberk— Plešivica in Struge. Okrog Prevol je lani divjad požrla tri četrtine vsega pridelka, posebno pa koruzo, fižol, krompir in peso, potacala je deteljišče in travnike, tako da so kmetje solznih oči pospravljali, kar je za uničevalci ostalo. Povzročeno škodo so popisali predstavniki krajevne skupnosti in ugotovili, da znaša preko 170.000 dinarjev, upoštevaje krajevno veljavne hektarske do- Na vsako pripombo odgovor Krajevne skupnosti soglašajo z uvedbo referenduma za samoprispevek v korist gradnje šol — Več občinskih odlokov gre v javno razpravo, medtem ko prve pripombe že prihajajo aprila sta ločeno zasedala zbor združenega dela in zbor •Revnih skupnosti novomeške občinske skupščine. V 13 točkah “Cevnega reda je bilo pričakovati največ razprave ob sklepu za ra^pis referenduma, vendar v zboru krajevnih skupnosti ni bilo ^o. Delegati so razpravljali o cestnem redu, kanalizaciji, sejmih in cenah za zemljišča. Kaže, da so delovni ljudje zares dodobra proučili predlog 7-letnega Programa javnih del za gradnjo šol v °Dčini in da so bile vse nejasnosti že sejo razčiščene. V zboru Revnih skupnosti ni bilo niti ene Pripombe ob sklepanju za razpis referenduma, ki bo 17. in 20 maja f13 območju celotne občine. Res pa j® tudi, da so že prejšnje pripombe krajanov k programu izgradnje šol skrbno proučili in tudi povedali, kaj je možno upoštevati in česa ne. Delegati so se pomudili ob poročilu o delu javnega pravobranilca in novi organiziranosti medobčinskih inšpekcijskih služb ter pri več osnutkih odlokov, ki gredo v javno razpravo. Že tokrat je bilo nekaj novih predlogov in pripomb k predvidenemu prometnemu redu, k odloku o kanalizaciji ter odškodni- KAKŠEN BO BODOČI NOVI TRG? . Od 19. aprila do 19. maja je v avli Doma JLA v Novem Hiestu razgrnjen predlog zazidalnega načrta za območje Novega trga z bodočo blagovnico in novo ureditvijo. V sliki in načrtih je nazorno Prikazano, kakšen videz naj °i po sedanjem predlogu dobilo novo mestno središče. Občane vabijo na ogled in k dajanju pripomb, dokler jih Je še možno upoštevati. Ko °° zazidalni načrt sprejet, bodo kritike prepozne. nah za kmetijska zemljišča. V javni razpravi, ki bo trajala do srede junija, se bodo oblikovala še dodatna mnenja, tako da bodo novi odloki zares odsev tega, kar potrebujemo in želimo. Posebej gre omeniti, da so v odloku o ureditvi cestnega prometa nakazane le splošne opredelitve, medtem ko so posamezne prometne omejitve in pravila za ulice, naselja ali krajevne skupnosti stvar prometnega reda, ki ga odreja izvršni svet. Med prve pripombe k osnutku odloka o sejmih, ki naj bi bili s Cikave pri Novem mestu premeščeni v Šentjernej, pa sodi določitev dneva za sejem. Eni so za soboto, drugi za ponedeljek. ZA NEKATERE NA OGLASNIH DESKAH V nedeljo, 20. maja, bodo občani 26 krajevnih skupnosti občine Novo mesto glasovali tudi za samoprispevek, namenjen javnim delom v domači krajevni skupnosti, za kakršne so se odločili krajani na zborih občanov. Načrti za posamezna dela so bili za nekatere krajevne skupnosti objavljeni v Dolenjskem listu, medtem ko so krajevne skupnosti Otočec, Šentjernej, Stopiče, Smarjeta, Uršna sela, Orehovica in Gabrje seznanile občane s programom svojih del preko oglasnih desk. Te dni pa bodo (ali pa so že) podrobneje razpravljali še na vaških sestankih. leta niso važna v Šentjernejski KUD bi rad ustano-. niešani pevski zbor, zato po vsem ®J» z lepaki vabi ljubitelje petja, naj se Pojavijo. Da bi imel poziv kar še h u^inek, so na lepak pripisali > da leta sploh niso važna, ampak »mo dober glas.... PODRAŽITEV PO TREH LETIH Pred prvomajskimi prazniki so delegati novomeške občinske skupščine sprejeli spremembo odloka o cenah za geodetske storitve. Ker so geodeti že tri leta opravljali občanom najrazličnejša dela po neizpre-menjenih cenah, so tokrat dobili odobritev za podražitve. Tako bo najdražja ura samostojnega geodetskega projektanta v pisarni veljala 180 din, na terenu pa 20 din več. Za ostale geodetske poklice so tarife precej nižje. VABILO REZERVNIM STAREŠINAM Občinski odbor ZVRS Novo mesto vabi rezervne starešine iz novomeške občine, da se udeležijo tehničnega zbora v Karlovcu, ki bo v soboto, 19. maja. Prijave in informacije na Občinskem odboru ZVRS Novo mesto (telefon 21 - 011) do petka, 11. maja. Vabljeni! Priznanja zaslužnim Podeljeni srebrni znaki sindikatov in priznanja OF nose in dnevne maloprodajne cene pridelkov. Gojitveno lovišče Žitna gora pa je plačalo vsega manj kot 70.000 dinarjev. Malo kmetov je denar sprejelo, medtem ko ga večina zavrača in zahteva pravičnejše povračilo za trud in znoj ter stroške. Po ponovnem popisu škode v prisotnosti strokovnjakov so prvo cenitev zbili za okrog 25 odstotkov, še vedno pa ostaja neplačana škoda mnogo večja od nakazil. V prihodnje bo glede povzročitve škode po divjadi stvar precej dobro urejena s samoupravnim sporazumom med lovskimi družinami in prizadetimi krajevnimi skupnostmi, vendar so se Suhokranjci tudi za spremembo prvotnega osnutka krepko „borili“. Prvotni osnutek sporazuma je nalagal kmetom mnoge obveznosti pri uporabi naprav in zaščiti pridelkov, spremenjena določila pa so zdaj za krajane sprejemljiva. Predvideno je tudi plačilo škode po dnevnih cenah. Za bodočnost je torej urejeno (čeravno sporazum še ni podpisan), vendar Suhokranjci zahtevajo najprej pravičen poračun za nazaj. Ker nenehne pritožbe na krajevno skupnost nič ne zaležejo, so prosili za pomoč novomeško občinsko skupščino. Občinski svet Zveze sindikatov in Občinska konferenca SZDL Novo mesto sta 25. aprila v Muzeju NOB pripravila letošnjo skupno podelitev priznanj Osvobodilne fronte slovenskega naroda in srebrnega znaka sindikatov Slovenije najzaslužnejšim delavcem in občanom občine Novo mesto za njihovo dolgoletno aktivno družbenopolitično delo. Priznanja OF za leto 1979 so prejeli: Franc Bartolj, Alojz Bol-tar, Alfonz Čučnik, Jože Čukaj-ne- Bernard, Mica Ferlič, Albina Ferbežar, Jože Franko, Anica Golob, Jože Gosenca, Janko Gregorič, Stojan Jakovljevič, Franc Jarc, Franc Jordan, Franc Jordan (Šentjernej), Mirko Knafelc, Peter Kump, Alojz Murn, Franc Nahtigal, Nikola Padevski, Alojz Palčič-Ribenčan, Janez Penca, Viktor Primožič, Ignac Pršina, Stane Tavčar, Jože Tomažič in Vinko Žulič. Srebrni znak sindikatov Slovenije 1979 pa so prejeli: Olga Bevc, - sekcija za vleko Novo mesto; Justi Darovec, Novoles -TOZD TSP Straža; Vinko Crv -Železniška postaja Novo mesto; Ivan Gričar - SGP Pionir -TOZD Lesni obrat, Novo mesto: Emil Jakše - IMV Novo mesto; Pavel Košir, Iskra - TOZD Napajalne naprave, Novo mesto; Fani Kranjc, Novoteks - TOZD Tkanina, Novo mesto; Franc Markovič - GG Novo mesto; Jožefa Miklič - TOZD Pekarna, Novo mesto; Jože Repše - TP Mercator Standard, Novo mesto; Niko Somrak - Lesni obrat Straža, Novoles; Ana Šušteršič -Tovarna zdravil Krka, Novo mesto; Marjan Ven ta, SGP Pionir -TOZD Gradbeni sektor, Novo mesto in OO Zveze sindikatov Železniška postaja Novo mesto. Svečano podelitev sta popestrila dramska skupina gimnazije in Dolenjski oktet. J. P. Voda za krajevni praznik Končana je druga faza vodovoda Sračnik — Šentjernej V soboto, 28. aprila,je delavec Novograda Jože Škrbec ob prisotnosti predstavnikov KS CEVI SO POLNE - Tako je brizgnila voda iz cevi, potem ko je Jože Škrbec odprl zaključni hidrant nižinskega cevovoda Sračnik - Šentjernej. (Foto: J. P) Šentjernej, investitorjev Komunalne skupnosti, KPD Novo-grad, TOZD Vodovod in kanalizacija, odpri gasilski hidrant in simbolično najavil, da je druga faza nižinskega vodovoda od Sračnika do Šentjerneja končana. Po desetih letih - tedaj je Šentjernej dobil vodovod - se je izkazalo, da ne bo zadoščal za oskrbo vseh potrošnikov. Za rešitev vodne krize so se odločili za gradnjo nižinskega vodovoda s priključki. Na hribu Sračnik so zgradili rezervoar (200 m3), iz katerega so cevovod speljali po dolini Drage ob avtocesti Ljubljana-Zagreb do Dobrave, kjer prečka Krko in teče vzdolž ceste, ki pelje v Šentjernej. Cevovod s skupno dolžino 8069 m že sedaj omogoča vodno oskrbo za skoraj 1200 prebivalcev vzdolž vodovoda in vso industrija V prvih mesecih naslednjega leta pa bodo od glavnega vodovoda odcepili dva kraka: prvi bo šel proti Dobravi in Zameškemu, drugi pa bo oskrbel vasi Gomilo, Čadraže in Pristavico. J. P. Novomeška kronika OTVORITEV IGRIŠČA NA MESTNIH NJIVAH - V eni največjih mestnih sosesk na Mestnih njivah so tik pred prvomajskimi prazniki slovesno odprli otroško igrišče. Ob tej priložnosti so krajevne organizacije priredile slavnost z lepim kulturnim programom, udeležila pa se gaje množica krajanov, cicibanov in otrok. Želja stanovalcev, stara 13 let, je končno izpolnjena. (Foto: R. Bačer) NEPOTREBNO ALI ZA VSAK PRIMER - Pred prazniki, pa tudi ob sobotah je v mestu vselej vrsta za kruh v dopoldanskih urah, zlasti med 9. in 11. uro. V tem času svežega kruha v večini prodajaln ni dobiti, ampak potrošniki vseeno čakajo v vrstah. Praksa kaže, da je med 12. in 13. uro kruha običajno dovolj. Zdi se, da je čakanje občanom prešlo že v meso in kri, sicer si je težko razlagati, zakaj stojijo v vrstah. NAENKRAT DOVOLJ PROSTORA - Omejitev v prometu ob parnih in neparnih dneh, kot jih ljudje imenujejo, je prinesla prvi teden precej zmešnjav zaradi neurejenih prevozov na delo, voženj otrok v vrtce in podobno. Po drugi strani pa je bilo v torek, četrtek in celo soboto dopoldne na Glavnem trgu možno dobiti parkirni prostor, kar je gotovo nenavadno. VSI MORAJO STATI - Ob tržnih dneh, ko je Prešernov trg eno samo mravljišče, po katerem se gnetejo pešci in vozila, se je težko prebiti na Glavni trg, čeravno je s puščico označeno, da vozila v to smer lahko zavijajo. Dogaja se, da pripelje kamion do menze, iztovarja v ozki ulici blago, medtem pa vsa vozila čakajo, celo avtobus rednega mestnega' prometa. V ZADNJIH 14 DNEH ROJENI: V novomeški porodnišnici so v tednu pred in po praznikih rodile: Marinka Zagmajstcr, Nad Mlini 41, Mojco; Milena Brkič iz Strojarske poti 2 - Darka; Marija Gregorčič iz Partizanske 29 - Nino in Klemena ter Anica Bevc, Nad mlini 22 - Majo; Marta Kerin iz Ulice Marjana Kozine 39 - Manco; Nataša Damjanovič iz Ulice Majde Sile 11 -Andreja; Milena Šinkovec iz Slakove 7 - Suzano; Jožica Hočevar s Poti na Gorjance 25 - Tadejo; Jelka Fajdiga iz Adamičeve 43 - Uroša; Atifa Hajder iz Ulice Milana Majcna 1 - Nermina in Veronika Udovč iz Dilančeve 1 - Matjaža. PRVE JAGODE IN KROMPIR -Na novomeški tržnici je bilo v ponedeljek, 7. maja, dobiti vsega, kar ta čas daje narava. Izrecno zanimanje je vladalo za vsakovrstne sadike, kot posebnost pa naj omenimo prvi mladi krompirček po 35 din kilogram in prve jagode v košaricah po 45 dinarjev. Ena gospa je rekla, da je v novem občinskem odloku pred- S lagana prepoved pranja mestnih ulic posameznim delovnim ; organizacijam, češ daje to stvar samo pooblaščenih. Ker pa pooblaščenih pri pranju cest ni videti, ena gospa predlaga, da bi pranje ulic v celoti prepovedali... KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA EMONA HOTELI LJUBLJANA, TOZD ZDRAVILIŠČE CATEŠKE TOPLICE objavlja prosta dela in naloge: 1. 6 KVALIFICIRANIH NATAKARJEV 2. 6 POLKVALIFICIRANIH NATAKARJEV 3.2 KVALIFICIRANIH KUHARJEV 4.1 kvalificiranega Slaščičarja 5.1 vodje kuhinje v hotelu grad MOKRICE 6.3 KVALIFICIRANIH DELAVCEV GOSTINSKE ALI TRGOVSKE SMERI ZA DELA NA BLAGAJNAH 7. 5 POMIVALK POSODE 8. 12 ČISTILK 9. 2 VOZNIKOV ZA INTERNE PREVOZE 10. 6 SOBARIC 11. 3 HOTELSKIH VRATARJEV 12. 2 TELEFONISTOV 13. i Čuvaja 14. 2 RECEPCIONERJEV 15. 1 KORESPONDENTA 16. 1 DELAVCA V FINANCNO-RACUNOVOD-SKI SLU2BI 17. 1 DELAVCA V PLANSKO—ANALITSKI SLU2BI 18.2 MEDICINSKIH SESTER S SREDNJO IZOBRAZBO 19. 1 MEDICINSKE SESTRE Z VlSJO IZOBRAZBO 20. 4 FIZIOTERAPEVTOV 21. 3 MASERJEV 22. 1 PARAFINERJA 23. 2 KABINARIC 24. 2 BLAGAJNIKOV V ZDRAVSTVU 25. 1 STROJNIKA-KURJACA Pogoji: Pod 5: — KV kuhar s končano hotelsko ali poslovodsko šolo Pod 9: — vozniški izpit B kategorije Pod 14: — srednja izobrazba — pasivno znanje dveh tujih jezikov, od tega znanje nemškega jezika Pod 15: — srednja ali višja izobrazba — aktivno znanje nemškega jezika Pod 16: — srednja izobrazba ekonomske ali sorodne smeri Pod 17: — srednja izobrazba ekonomske smeri Pod 20: — višja šola za zdravstvene delavce Pod 21, 22 in 24: — nepopolna srednja šola Pod 25: — kvalificirani delavec strojne smeri. Za vsa ostala dela in naloge je pogoj za sprejem v delovno razmerje končana šola ali tečaj ustrezne smeri. Vsa dela in naloge so za nedoločen čas s polnim delovnim časom, razen del 2 KV kuharjev in 1 KV natakarja, ki bodo nadomeščali delavke med porodniškim dopustom. Poskusno delo za vsa dela je 1 mesec, razen za vodjo kuhinje, recepcionerja in korespondenta, za katere se zahteva dvomesečno poskusno delo. Pri izbiri bodo imeli prednost kandidati z delovnimi izkušnjami pri podobnih delih. Nastop dela bo predvidoma od 15. junija do 15. julija letos, oziroma po dogovoru. Kandidati naj vložijo prošnje z dokazili o izobrazbi na naslov: Zdravilišče Cateške Toplice, 68250 Brežice, do 25. maja letos. O izbiri bodo obveščeni v 30 dneh po poteku ZAVAROVALNA SKUPNOST TRIGLAV DOLENJSKA OBMOČNA SKUPNOST NOVO MESTO obvešča občane, da od 15. maja 1979 dalje opravlja vse oglede poškodovanih vozil v poslovnih prostorih SGP „PIONIR" -TOZD Mehansko-kovinski obrat, Avtoservis, Ločna 48. Uradne ure za občane so vsak dan, razen sobote in nedelje, od 6,30 do 9. ure in od 10,30 do 14,30, ob sredah od 6,30 do 12. ure in od 14. ure do 16,30. KMETOVALCI! w Za devize, fco SKLADIŠČE ZAGREB, s takojšnjo dobavo po vplačilu prodajamo traktorje „Universal", po licenci FIAT, 42 KM, ki so sedaj znatno cenejši STANDARD: 3.275 USA dolarjev in 23.900 din Z DVEMA DIFERENCIALOMA: 3.748 USA dolarjev in 25.800 din Dobava iz skladišča prodajalca: Prodajajo: - AGROOPREMA, Zagreb, Maksimirska 70, tel. (041) 223-883 - KMETIJSKA ZADRUGA „KRKA", NOVO MESTO, Cesta komandanta Staneta 10, tel. (068) 21-756 - KMETIJSKA ZADRUGA ČRNOMELJ, tel. (068) 76-063 v objave. TOBAČNA TOVARNA o. sub. o., LJUBLJANA, ^ TOZD TOBAK, LJUBLJANA, TOBAČNA UL. 5, objavlja. prosta dela in naloge 3 PRODAJALCEV ZA PRODAJNA MESTA V NOVEM MESTU (1 za Kiosk v Šmihelu, 2 za Kiosk pri bolnišnici) Pogoji: poklicna šola trgovske stroke 1 leto ustreznih delovnih izkušenj poskusno delo 60 dni Delo je za nedoločen čas. Pismene ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo upravi organizacijske enote v Novem mestu. Zagrebška ul. 9, v 15 dneh po dnevu objave. Kandidate bomo o izbiri pismeno obvestili v 30 dneh po sprejemu sklepa komisije za delovna razmerja. "■ .... —*-• .'..ji ■ ■, TOVARNA CELULOZE IN PAPIRJA „DJURO SALAJ", KRŠKO objavlja prosta dela, in sicer: TOZD ENERGIJA 4 K - KLJUČAVNIČARJEV Pogoji: — končana poklicna šola — lahko začetnik 6 NK DELAVCEV ZA KALORIČNO CENTR ALO Pogoji: — nekvalificirani delavec — delo v 3 izmenah TOZD VZDRŽEVANJE 4 DEŽURNI KLJUČAVNIČARJI Pogoji: — končana poklicna šola — delo v 3 izmenah 2 STRUGARJA Pogoji: — končana poklicna šola — delo v 2 izmenah Pismene prijave sprejema kadrovska služba delovne organizacije 15 dni po objavi. Kandidati bodo pismeno obveščeni o izidu izbire najpozneje i V v 30 dneh po izteku roka za sprejemanje prijav. I J KOMISIJA ZA VOLITVE, IMENOVANJA IN KADROVSKA VPRAŠANJA SKUPŠČINE OBČINE BREŽICE razpisuje prosta dela in naloge 1. INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA Šolskega centra brezice 2. PREDSTOJNIKA DOMA UČENČEV BREŽICE Kandidati, ki želijo opravljati razpisana dela in naloge, morajo poleg zahtev, naštetih v 511. členu Zakona o združenem delu, izpolnjevati še naslednje pogoje: Pod 1: — da imajo visoko šolsko izobrazbo pedagoške smeri — da imajo opravljen strokovni izpit — da imajo 5 let vzgojno-izobraževalne prakse Pod 2: — da imajo višjo šolsko izobrazbo pedagoške smeri — da imajo opravljen strokovni izpit — da imajo 5 let vzgojno-izobraževalne prakse Poleg naštetih zahtev morajo imeti kandidati ustrezhe moralnopolitične kvalitete in organizacijske sposobnosti za vodenje in usmerjanje pedagoškega dela. Kandidata bosta izbrana za dobo 4 let. Prošnje z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev in opisom dosedanjega dela naj prosilci pošljejo Komisiji za volitve, imenovanja in kadrovska vprašanja Skupščine občine Brežice v 20 dneh po objavi razpisa. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po poteku razpisnega roka. n* K 'ji J MERCATOR R02NIK -TOZD GRADIŠČE TREBNJE obvešča cenjene potrošnike, da bo imel RAZPRODAJO RAZNEGA POHIŠTVA opuščenega programa od 10. 5. 1979 dalje. Znižanje cen za 20 — 50 %. Oglasite se v blagovnici v Trebnjem, Golijev trg 11. Ne zamudite ugodne prilike nakupa! zmaj ISKRA, INDUSTRIJA BATERIJ ZMAJ, p.o. 61000 LJUBLJANA STEGNE 23 TOZD SPECIALNE BATERIJE ŠENTVID PRI STIČNI Komisija za medsebojna delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge STRUGARJA - KLJUČAVNIČARJA v TOZD Specialne baterije Šentvid pri Stični Pogoj za zasedbo del je 3-letna poklicna šola (strugar ali ključavničar) in tri leta delovnih izkušenj. Delo je v eni izmeni, poskusno delo je dva meseca. Izbrani kandidat bo sklenil delovno razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Če želite postati naš(-a) sodelavec(-vka), vas prosimo, da pošljete vlogo s kratkim opisom dosedanjih del na naš naslov v splošno kadrovski sektor. Prijave sprejemamo 15 dnih po dnevu objave. Kandidate bomo obvestili o izboru v 15-ih dneh po sprejetju sklepa. f OBRTNO ZDRUŽENJE BREZICE vabi k sodelovanju TAJNIKA OBRTNEGA ZDRUŽENJA BREZICE Pogoji: višja izobrazba, 3 leta delovnih izkušenj, moralnopolitična neoporečnost. Pismene ponudbe z dokazili predložite do 15. 5. 1979 Obrtnemu združenju Brežice. A OBVESTILO KOMUNALNO IN GRADBENO PODJETJE NOVOGRAD NOVO MESTO, TOZD VODOVOD IN KANALIZACIJA obvešča prebivalce Novega mesta in okolice, da je pričel izdelovati podzemni kataster javne kanalizacije. Zato prosimo vse lastnike parcel po katerih poteka kanalizacija, da revizijske jaške, katerih pokrovi niso vidni, odkopljejo,: oziroma odstranijo z njih ves podoben material in s tem omogočijo našim delavcem nemoteno delo. Takoj po končanem snemanju bomo vse jaške, ki so pod niveleto terena adaptirali na višino terena. Prosimo za razumevanje. KGP NOVOGRAD NOVO MESTO TOZD Vodovod in kanalizacija ^ODBOR ZA MESEBOJNA RAZMERJA DELAVCEV V ZDRUŽENEM DELU DS AMZS OBJA VLJA PROSTA DELA IN NALOGE 1. 2 FINANČNIH ADMINISTRATORK AMZS TTB NA OTOCCU OB KRKI 2. AVTONEGOVALCA ZA Pogoji: Pod 1: končana srednja šola, 2 leti delovnih izkušenj, znanje strojepisja, zaželeno znanje tujega jezika. Pod 2: končana osnovna šola, odslužen vojaški rok in vozniško dovoljenje B kategorije. Za vsa tri objavljena dela in naloge je poseben pogoj poskusno delo 2 meseca. Pismene prijave sprejema AMZS TTB Otočec ob Krki 15 dni po dnevu objave. «rci»oaftrOTwa«ni KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA PRI MERCATOR -VELEPRESKRBA n. sub. o. Ljubljana TOZD STANDARD n. sub. o. Novo mesto objavlja prosta dela in naloge: HM Mercator VEC N KV SKLADIŠČNIH DELAVCEV V engro-skladišču za manipulacijo blaga Pogoj za sprejem: v poštev pridejo moški z odsluženim vojaškim rokom astop službe takoj ali po dogovoru. Pismene vloge pošljite 15 dneh po objavi splošni službi TOZD Standard Nov mesto, Glavni trg 3. >r.w y bo center zmogel vse sam? Je 'me* trebanjski Center za izobraževanje in kulturo kar precej težav pri delu — Ali jih bo imel tudi pri razširjenem programu delovanja? — Potreboval bo več pomoči Center za izobraževanje in kulturo je nedavno razposlal vsem zainteresiranim organizacijam združenega dela v trebanjski občini delovni program za leti 1979 in 1980. Odgovori morajo prispeti v Center do 20. maja, da jih bo lahko uskladil in pripravil P°drobnejši program izobraževanja. Trebanjski Center za izobra- ske šole, delovodske šole, eko- 2evanje in kulturo je delovna organizacija, ki je nastala z združitvijo delavske univerze in jnatične knjižnice. Doslej je Center organiziral in vodil sPlošno, strokovno in družbenopolitično izobraževanje, “krati s temi oblikami izobraževanja je razvijal še knjižničarsko dejavnost. Te naloge je opravljal ^dovoljivo, čeprav ni razpolagal z ustreznimi prostori, ob Pomanjkanju predavateljskega .kadra, neurejenem financiranju '^nenačrtovanem zadovoljevanju Potreb po kadrih in izobraževanju v delovnih organizacijah. Prostorske probleme bodo v centru rešili do konca leta 1980 s preselitvijo v trebanjsko osnovno šolo, hkrati se bodo lotili adaptacije vsaj enega pro-^°ra v stari trebanjski osnovni S°H. Zaradi pomanjkanja preda-Vateljskega kadra, ki ga je po Srobih ocenah v trebanjski 0edini dovolj, bodo te kadre ev'dentirali in se z njim' pogo-v°rili o sodelovanju. Ker bo ^radi predvidenih integracij ^Sojno-izobraževalnih ustanov v trebanjski občirti obseg del v Centru večji kot doslej, se bo [doral kadrovsko okrepiti tudi Center. V okviru strokovnega izobraževanja bo Center organiziral snovno šolo za odrasle, pismenjevanje odraslih Rotov, oddelek poklicne kovinar- nomske srednje šole, tehnične strojne šole, pedagoške gimnazije in visoke šole za organizacijo dela. V okviru splošnega izobraževanja pa bo organiziral več tečajev o higienskih minimumih, varstvu pri delu, strojepisja, za žeijaviste in viličariste. V programu družbenopolitičnega izobraževanja bodo poskrbeli za izobraževanje delegatov in članov družbenopolitičnih organizacij. Sem i šteje tudi izobraževanje o uresničevanju pravic in dolžnosti v samoupravni družbi, ki bo obsegalo med drugim tudi predavanja o medsebojnih de- KDO JE POZABIL NANJE? V torek, 24. aprila, je bil na Mirni dogovorjen sestanek med predstavniki občinske skupščine in družbenopolitičnih organizacij, Tonetom Žibertom, Tomažem Plazaijem in Jožetom Tomažinom, ter delegati mirenskih delegacij. Na njem naj bi se med drugim pogovarjali tudi o informiranju v delegatskem sistemu. Toda razgovora ni bilo, ker je nekdo - kdo je to bil, se seveda ne ve — pozabil te predstavnike obvestiti, da imajo sestanek. Seveda so bili mirenski delegati prikrajšani za marsikakšen koristen napotek pri bodočem delegatskem delu. filuhi spevi njiv in host j Fani Dovšek iz Spodnjih Lakenc je ostala sama na kmetiji — Kaj bo, ko bo ostarela in obnemogla? Dandanašnji, ko nas lahko ze najmanjša motnja vrže s tira, se nič radi ne vozimo po prašnih makadamskih cestah. Zato je promet na njih Kfjtedek. Kraji, ki stoje ob taRlh poteh, so prav zaradi redkega prometa ohranili j. marsikaj starožitnega, pa tudi več miru in tišine. Ponekod je čutiti pravo samoto- Tako je tudi ob cesti, ki vije po dolini od Spodnjih ?®kenc proti Zburam in ^harjeti. In tam notri živi ^ani Dovšek. Fani Dovšek z Jjaa. popolnoma sama je 12 , lom in kravo pripeljala nik °?te VOZ stelje. Ob stelj-^ Je voz prevrnila na bok ,.C^tala listje v steljnik. rna]n ?Jviš sam, moraš biti ltma« !?naid!iiv in še bolj konl ’. Je povedala. Prej-spev s‘ta tišine in gluhega Prav nTv’ travnikov in host, tnojH^da spregovori z mi-ka; , °lm besedo ali dve. Za let j: • n'ma časa, Ze nekaj Vl sama na 14 hektarov veliki kmetiji. Če hoče vse postoriti, se mora kar obrniti. Že od nekdaj so bile ženske na tej kmetiji odvisne same od sebe. Očeta niso imeli že od leta 1934. Potem so otroci živeli z mateijo. Na začetku sedemdesetih let je umrla še sestra; ostali sta Fani in mati. Ko je umrla še mati, je Fani ostala sama na kmetiji. Ni je bilo strah, toda ko jo je le dan po pogrebu „obiskal“ ropar in ji odnesel 700 dinarjev, je hodila spat k Dolinškovim. Ko je bila neki večer na poti k njim, jo je na cesti podrl avto. Najprej je bila na zdravljenju v bolnišnici, nato pa pri sestri v Pirničah. Toda klic domačije je bil močnejši od bolečin. Vrnila se je domov, kjer je bilo vse v pušči. Tako je Fani Dovšek sama spravila kmetijo v življenje. „Delati je treba toliko, da se smrti obraniš,“ je povedala skromno. Zdaj je kmetija več kot ohranjena pred smrtjo. Okoli hiše in hleva se spet podijo mačke, v hlevu spet muka živina in po kotih se ne nabira več pajčevina. Da laže zdrži samoto, si ob večerih prižge radio ali prebere časopis. Avtomobilist, ki se pelje mimo, pa še sluti ne, koliko samote je za okenci njene hiše. Kdo ve, če bo potem, ko bodo tisto cesto asfaltirali, Fani Dovšek kaj manj samotna. Mogoče bo, strah pred prihodnostjo, iz katere preži starost in onemoglost, pa ne bo nič manjši. J. S. lovnih razmerjih, odgovornost delavca do delovnih obveznosti, o samoupravni delavski kontroli in družbeni samozaščiti. Center je pripravil tudi poseben program za izobraževanje o splošnem ljudskem odporu. Program trebanjskega Centra za izobraževanje in kulturo je bržkone zelo široko in zahtevno zastavljen, zato bo potrebno za njegovo izpolnitev pritegniti k sodelovanju veliko zunanjih sodelavcev. Še bolj kot kadre pa bo težko dobiti ustrezne prostore in zagotoviti zadostno denarno pomoč za uresničitev vseh načrtov. Zato bo pri uresničevanju programa prejko-ne potreboval pomoč širše družbene skupnosti in družbenopolitičnih organizacij. J. S. ZA ZAŠČITO JEKLA — Pogled na novo, 90 metrov dolgo linijo za antikorozijsko zaščito jeklenih konstrukcij še ni popoln. Med poročanjem so nanjo montirali še peskalno napravo. V Trimo 90 milijonov naložb Poskusna proizvodnja novih strojev bo stekla v juniju — Povečan prihodek V trebanjskem Trimu te dni potekajo zadnja montažna dela na 90 metrov dolgi liniji za antikorozijsko zaščito jeklenih konstrukcij. Ta naložba, ki bo velika pridobitev za TOZD Proizvodnjo jeklenih konstrukcij in gradbenih plošč, bo skupaj z drugimi veljala največjo trebanjsko organizacijo združenega dela okrog 9 milijard starih dinarjev. Jože Majer, kije v tem tozdu predsednik delavskega sveta, je še povedal, da v to naložbo štejejo še stroje za razrez pločevine in aparate za varjenje, ki so že montirani. Pripravljajo pa se tudi na postavitev tekočega traku. Novi stroji in naprave PRIPRAVLJAJO SE NA TEKMOVANJE ENOT CZ V okviru dneva civilne zaščite in 95-letnice gasilskega društva Trebnje bodo v Trebnjem v juniju pripravili po vseh delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih tekmovanja enot civilne zaščite. Na tekmovanju bodo ekipe prve pomoči pokazale svojo usposobljenost, hkrati s tekmovanji pa bodo organizirali tudi razstavo opreme civilne zaščite. V okviru tekmovanj bodo na enem izmed večjih trebanjskih objektov prikazali usposobljenost vseh enot, ki so v sestavu civilne zaščite. MLADINCI SO BILI NA POHODU Trebanjski mladinci so v počastitev praznika dela organizirali enodnevni pohod po poteh Zahodnodolenjskega odreda. Pohod, katerega se je udeležilo čez 50 mladincev, se je začel na Mirni in se nadaljeval preko Migolice, Sela, Pečice do Zablok. Tam so mladinci pripravili taborni ogenj in se pogovarjali z borci, ki so se tudi udeležili pohoda. JOŽE MAJER: „Če bodo dela tekla po načrtu, potem bo poizkusna proizvodnja stekla že junija." bodo montirani do konca maja, poskusna proizvodnja pa bo JUTRI ZASEDANJE SKUPŠČINE Jutri, 11. maja, bo v Trebnjem 9. skupno zasedanje vseh treh zborov občinske skupščine. Delegati bodo na seji izvedli nadomestne volitve za predsednika in člana predsedstva SR Slovenije. Na dnevnem redu je še poročilo o delu delegatov iz SR Slovenije v zveznem zboru skupščine SFRJ, informacija o zaključku dela občinskega sodišča v Trebnjem, poročilo o delu upravnih organov občinske skupščine Trebnje v lanskem letu, podelitev domicila XV. diviziji in II. grupi odredov, odlok o ustanovitvi sekretariata inšpekcijskih služb, poročilo o družbenoekonomskem položaju kmetijstva v občini Trebnje in kadrovske zadeve. DAN TREBANJSKE ŠOLE - Osnovna šola Jožeta Slaka-Silva v Trebnjem je 26. aprila praznovala dan šole. Ob tej priložnosti so skupaj z osnovno šolo „Veljko Vlahovič" iz Velike Gorice, s katero so trebanjski -šolarji pobrateni, priredili proslavo jubilejev SKOJ in KPJ ter kviz iz njunega poznavanja. V okviru dneva šole so pripravili tudi več športnih tekmovanj. (Foto: J. Simčič) predvidoma stekla v juniju. Deloma tudi s pomočjo teh naložb, deloma pa z drugimi ukrepi bodo v Trimu letos povečali prihodek od lanskih 64 milijard starih dinarjev na 94 milijard. V tozdu jeklenih konstrukcij je zdaj zaposlenih 130 delavcev; z novimi naložbami se bo število delavcev povečalo za 30 do 40. Vendar dela ne potekajo samo znotraj tovarniških dvoran, živahna gradbena dejavnost je tudi zunaj. Skladišče reprodukcijskega materiala bo zgrajeno do konca maja. Delavci polagajo tudi debele splete instalacij, ki bodo potekale pod novimi asfaltnimi oblogami. Te bi morali dokončati že do prvomajskih praznikov, vendar jim ni uspelo. Z njimi bo trebanjski Trimo precej izboljšal zunanji videz tovariških dvorišč, zlasti pa si bo olajšal dovoz in odvoz materiala. Vsak mesec namreč iz Trima odpre-mijo čez 200 tovornjakov svojih izdelkov. Še veliko lažja pa bo odprema, ko bodo proti koncu leta do tovarne napeljali industrijski železniški tir. Ta je zanje še posebno pomemben, ker proizvajajo večinoma težke jeklene konstrukcije, katerih transport je po cesti otežen. J. S. KDAJ ZAČETEK GRADNJE? V Donitu že dalj časa pripravljajo investicijski program za nove tovarniške prostore, v katerih nameravajo proizvajati tesnilne materiale za svoje potrebe, pa tudi za ostale uporabnike. Nova tovarniška zgradba naj bi bila velika 2000 kvadratnih metrov, v njej pa naj bi vpeljali tudi povsem novo tehnologijo. MOKRONOG: POMOČ ČRNOGORCEM 18. aprila smo se na izrednem pionirskem sestanku zbrali učenci in učenke mokronoške osnovne šole. Seznanili smo se s katastrofalnim potresom v Črni gori. Dogovorili smo se, da bo vsak pionir prispeval 10 din za prizadete ob potresu v Crni gori. Denar smo že začeli zbirati in zapisati moramo, da bo akcija lepo uspela. SIMONA BORŠTNAR OS Mokronog PRESENEČENA NAD POZORNOSTJO Pred kratkim smo se odpeljali na izlet v Semič, kjer smo obiskali spominsko obeležje devetim aktivistom, ki so bili ustreljeni 27. septembra 1942. Med njimi je bil tudi moj mož Franc Videčnik. Bila sem prijetno presenečena, ko sem videla, da člani ZB NOV Semič zelo lepo skrbijo za obeležje in njegovo okolico. Za njihov trud se jim zahvaljujem. MARICA JAKIČ Mirna ORIENTACIJSKI POHOD MLADINE V počastitev 30-letnice vzgoje za splošni ljudski odpor v Jugoslaviji so tudi v trebanjski občini pripravili orientacijski pohod, katerega so se udeležili učenci vseh osnovnih šol, srednjih šol in mladinci iz proizvodne dejavnosti. Pohod je izredno uspel. Najbolj uspešno so ga opravili učenci osnovne šole Mokronog, za njimi so se uvrstili učenci trebanjske osemletke, Velikega Gabra, Šentruperta in Mirne. V kategoriji izvenšolskih ekip so tekmovali tudi taborniki, smučarji in drugi. Zmagovalne ekipe so dobile pokale, ostale pa diplome. Vse ekipe, ki so se uvrstile v nadaljnje tekmovanje, čaka še tekma v Novem mestu, ki bo 18. maja. Borci so dejavni Ugodna ocena družbenopolitičnega delovanja borcev Borci krajevnih organizacij ZZB NOV v trebanjski občini so imeli aprila letne konference. Na njih so se dogovorili, kako bodo tudi v prihodnosti sodelovali v družbeni samozaščiti in splošnem ljudskem odporu. Borci so ugodno ocenili tudi svojo družbenopolitično dejavnost. Kar 23 borcev je vključenih v delegacije občinske skupščine, v skupščine samoupravnih interesnih skupnosti pa 63 borcev. Tudi vprašanja socialnega in zdravstvenega varstva so zadovoljivo rešena. Lani so dobivali priznavalnino 103. Zdravstveno varstvo borcev je urejeno zelo dobro. Ambulanta zanje deluje v Trebnjem dvakrat na teden, enkrat na teden pa zobozdravnik. Zdaj potekajo dogovori, da bi zobozdravstveno varstvo priskrbeli še v Mokronogu in na Mirni. Sodeč po anketi občinskega odbora ZZB, bi borci potrebovali do leta 1983 kar 8.275.000 dinarjev za popravila in dograditev stanovanjskih hiš. Glede na to, da samo anuitete in obresti posojil nekdanjega sklada za reševanje stanovanjskih vprašanj borcev znašajo letno 400.000 dinarjev, je jasno, da samo s svojimi sredstvi ne bodo zmogli rešiti vseh problemov. Občinska skupščina je zato priporočila samoupravni stanovanjski skupnosti, naj iz solidarnostnih sredstev pokrije te potrebe. Borci so z odobravanjem sprejeli pobudo za vrsto obnovitev spomenikov in obeležij. Med njimi je najpomembnejša obnovitev spominskega obeležja na Gornjem Podšumberku, kjer so padli trije narodni heroji in kjer bo julija osrednja občinska proslava dneva vstaje. PAVLE MIKLIČ 17 DOLENJSKI LIST VELIČASTNO V SROMLJAH - V nedeljo, 29. aprila, sov Sromljah odkrili spomenik padlim borcem in Kozjanskemu odredu, ka- • «« * • v X ClmrAnMlvril r CA 11 ri pl ll 1 d puspesiti tih rej e naprej Pri izpolnjevanju srednjeročnega programa razvoja na tekočem — Zastaja le zaposlovanje Gospodarski uspehi v minulem letu obetajo, da brežiška občina pri uresničevanju srednjeročnega razvojnega programa ne bo imela večjih zastojev. Družbeni proizvod je v letih 1976, 1977 in 1978 naraščal povprečno za deset odstotkov, to pa je dovolj, da bo predvidena gospodarska rast do leta 1980 dosežena, morda celo presežena. Pohiteti pa bo treba pri' zaposlovanju, kar je seveda vezano na nekatere investicije, ki so se zavlekle. Zaradi tega zaostaja predvsem odpiranje novih delovnih mest v gospodarstvu. V letih 1976—1978 so gospodarske organizacije na novo zaposlile 518 delavcev, to pa je komaj 41 odst. predvidenih zaposlitev. Na drugih področjih je zaposlovanje hitreje napredo- valo in s 110 novimi delovnimi mesti je plan do leta 1980 že dosežen. Med gospodarskimi organizacijami sta lani zaposlila največ delavcev Jutranjkin tozd Orlica in Tovarna pohištva. Prvi jih je sprejel na delo 62, druga pa 46. Gospodarstvo je v minulem letu zaposlilo 310 novih delavcev, za kar pripisujejo delno zaslugo že tudi namenskemu združevanju presežkov interesnih skupnosti. savje ter investicije pri PPV v Dobovi, pri Tomosu in drugod. Vse to bo okrepilo gospodarstvo in omogočilo mnogim delavcem zaposlitev v domači občini. Vzporedno z zaposlovanjem se bo večala odgovornost za produktivnost. Ta je v minulih treh letih zadovoljivo naraščala (povprečno za 5,8 odst.), letos in prihodnje leto pa bo za to spričo velikega števila na novo zaposlenih potrebno več truda, saj navadno mine nekaj časa, preden delo v novih obratih normalno steče. J. TEPPEY POMOČ V GOTOVINI IN OBVEZNICAH Učenci osnovne šole v Brežicah, dijaki gimnazije in aktivisti Rdečega križa niso zastonj trkali na vrata, ko so zbirali pomoč za Črno goro. Izvršilni odbor je z zadovoljstvom ugotovil, da je akcija uspela v vseh treh krajevnih skupnostih, v Brežicah, v Bukošku - Zakotu in v Šent-lenartu. V Brežicah so zbrali 58.110 din, v Šentlenartu 21.449 din, občani KS Bukošek - Zakot pa so prispevali 17.070 din. Prebivalci teh KS so darovali kot pomoč tudi obveznice iz .estnega posojila v vrednosti 1038 dinarjev. Povečano zaposlovanje v tekočem in prihodnjem letu zagotavljajo nekatere pomembnejše začete in nekatere planirane investicije, med katere sodijo: izgradnja nove proizvodne hale Obrtnega kovinarskega podjetja v Dobovi, dokončanje hotelskega kompleksa v Čateških Toplicah, pomnožitev voznega parka pri Prevozu, izgradnja Pekarne v Brežicah, razširitev Iskrinega obrata na Bizeljskem, gradnja polnilnice brezalkoholnih pijač Slovina v Brežicah, ureditev asfaltne baze pri Cerkljah, gradnja blagovne hiše Emona-Po- NOVO V BREŽICAH IZMIKANJA NE BO VEČ — Lastniki počitniških hišic so marsikateri krajevni skupnosti povzročali težave, ker niso hoteli nič slišat o prispevku za občinske ceste. V prihodnje se plačilu ne bodo mogli izogniti, ker bodo pri izdaji gradbe-nega dovoljenja zahtevali od njih tudi soglasje krajevne skupnosti za priključitev ni vaško cesto. V ARTIČAH ŽIVAHNO Dnevi pred praznikom dela so bili v Artičah zelo razgibani. Slavje so začeli v nedeljo, 29. aprila z otvoritvijo likovne razstave amaterja Pavla-Predaniča, ki je tokrat razstavil svoje grafike. Strelska družina Lojze Deržanič je po otvoritveni slovesnosti organizirala množično tekmovanje v streljanju z zračno puško pod geslom „Nič nas ne sme presenetiti"; tekmovalo je nad sto udeležencev in mnogi so si prislužili značko dobrega strelca. Na večer pred praznikom pa so se Artičani kot običajno zbrali ob kresu, ki vedno privabi množico starih in mladih, in tako v veselem razpoloženju počastili prvi maj. Osemnajstič na srečanje Sešli se bodo v Osijeku terega avtor je dipl. rnz. Kan rmpcic. otuvcauuau ^ prebivalci brežiške in sosednjih občin, številni borci in mladina. Zbranim je ob tej priložnosti spregovoril prvi komandant Kozjanskega odreda tovariš Jerin. (Foto: Zupančič) Budiču na Čatežu. Sredi turistične sezone se tam promet pogosto zamaši, ko se kopalci vračajo iz Čateških Toplic. Letos je pričakovati še večji obisk gostov, saj bo odprt že tudi novi hotel Terme. To pa pomeni dodatno obremenitev za miličnike ki ob konicah rešujejo prometni vozel pred savskim mostom. Semafor bi bil tam res nujno potreben, MIRNEJŠE NOČI - Nočnim razgrajačem je odklenkalo, odkar v Brežicah ni nobenega lokala, kamor bi se „zatekli” do jutra. Včasih je bU Motel Petrol na Čatežu zadnja r ostaja za vinjene goste, da so lahko še kakšno „glasno’ rekli. Taki pozni obiskovalci so bili prava nadloga, saj so večinoma prišli le razgrajat ior Ul Vil lam * — ‘—J—1 P* . - zato je pričakovati, da bo komunalna skupnost sprejela ureditev tega križišča v svoj program. NEVARNO KRIŽIŠČE - Na odcepu od avto ceste do Brežic so še črne točke. Najnevarnejša je bila na križišču z bizeljsko cesto. Tam stoji zdaj semafor in promet se nemoteno odvija. Druga črna točka je na križišču z dobovsko cesto, tretja pa pri IGRALNICE NE BO - Zadnjič smo napačno zapisali, da bodo v sobi za sestanke v poslopju krajevnega urada na Čatežu uredili za otroško varstvo. Izvršni svet občinske skupščine namreč ni dodelil tega prostora za otroško varstvo. Sklep je bil negativen, ker sicer družbenopolitične organizacije, društva, organi KS in delegacije ne bi imele mož; nosti za delo. Zaradi tega je Izvršni svet priporočil SIS za otroško varstvo, naj išče prostore v prazni šoli. Letos mineva petnajst let, odkar se je Osnovna šola bratov Ribarjev v Brežicah poimenovala po dveh junaških mladeničih, po Loli in Juriči Ribarju, ki sta svoji mladi življenji žrtvovala v boju za svobodo. V Sloveniji je to edina šola, ki nosi njuno ime. Sole bratov Ribarjev so povezane s trajnimi vezmi. Spletajo in utrjujejo jih na vsakoletnih srečanjih učencev in učiteljev, za kar je 1961. leta dal pobudo pokojni dr. Ivan Ribar, oče obeh junakov narodnoosvobodilnega boja. Srečanje priredi vsako leto druga šola in gostitelji se vedno potrudijo, da se gostje med njimi dobro počutijo, spoznajo tudi življenje njihovega kraja. Na manifestacijah bratstva in enotnosti se srečujejo učenci in prosvetni delavci iz Begeča, Brežic, Osijeka, Nikšiča, Peči, Semizovca, Skopja, Tabanovcev, Tuzle in Zagreba. Učenci nastopajo na kulturnih, športnih in drugih prireditvah, učitelji pa izmenjujejo izkušnje na strokovnih posvetih. Letos se bodo sešli v Osijeku. V gosteh bodo od 18. do 23. maja. Tudi tokrat bo zastopalo vsako šolo po 25 učencev. Med njimi bodo mladi likovniki in fotografi, ki so svoja dela že poslali na razstavo. Tudi v Osijeku bodo ustvarjali in pokazali vrstnikom iz drugih republik, kaj zmorejo. Najboljša dela bodo nagrajena, zato se bodo še posebej potrudili, da bodo svojo šolo častno zastopali. Program srečanj šol bratov Ribarjev vsebuje malone vse dejavnosti šolarjev, od športa, literarnega, likovnega in glasbenega udejstvovanja do folklornih nastopov, razgovorov o delu pionirske in mladinske organizacije do ogledov tovarn in kmetijskih obratov, pomembnejših zgodovinskih in kulturnih znamenitosti ter naravnih lepot. Vsako srečanje je doživetje zase, predvsem zaradi prisrčnosti, s katero gostitelji vedno znova presenečajo udeležence. dc udji (skrh od n< d; KOZOLEC NA GORJANCIH — Če ne bodo kmalu popravili strehe, se bo zares sesedel. Škoda bilo. Zadnja leta se prebivalci goijanskih vasi spet prizadevno lotevajo obnove hiš in gospoda|J^ve poslopij. Urejene ceste in vodovodi jih znova spodbujajo k življenju v odmaknjenih vaseh, saj jihf°'^ ceste zbližujejo z dolino, kjer se v novih obratih odpirajo tudi možnosti za zaposlitev. (Foto: We 11 Teppey) {fj |ez Si |upci jv K Varčevanje ni obrabljena beseda Ob obravnavah poslovanja v prvem tromesečju sprejeti načrte varčevanja ^joizv Ob obravnavi poslovanja v minulem letu je bilo pričakovati vsaj ril. Vsekakor kaže namenit^ v zboru združenega dela občinske skupščine živahnejšo in bolj poglobljeno razpravo. Zasedanja konec aprila so se udeležili tudi člani občinskega sindikalnega sveta. Žal posebne razprave ni bilo, materialne osnove dela. Dvajset- čeprav je ravno akcija sindikatov vzbudila živahnejšo obravnavo zaključnih računov. Pripravljeno gradivo o poslovanju v minulem letu omogoča dokaj zaokroženo sliko, poleg rezultatov tako imenovane materialne proizvodnje so vanj vključeni tudi podatki o poslovanju samoupravnih interesnih skupnosti. Na prvi pogled je slika o igospodarjenjui v minulem letu ugodna. Lanski celotni prihodek presega šest milijard dinar-| jev in tako presega predlanskega za 33 odst. Nerazveseljivo je upadanje denarja za razširitev odstotno povečanje zneska akumulacije vseeno ne more zakriti njenega znižanja v doseženem dohodku (padec od 11,4 odst. na 10,2). Lani so v občini na novo zaposlili 374 delavcev. Po besedah predsednika občinskega izvršnega sveta Franca Juvanca, razmere za gospodarjenje v minulem letu niso bile bistveno slabše kot leto poprej. „Razloge za slabše gospodarjenje je treba iskati globlje, tudi pri vsakem posebej," je pouda- 111. VaGlUU^VI L - pozornost njegovi navedbi/ c bi akumulacijo lahko pody°ff ecl‘ Toliko, kot so lani namenil1"6 i vse samoupravne interP skupnosti, bi na primer prid0 li, če bi bili prihranili l materialnih stroških samo r odstotkov. V priporočilih, ki jih je J- n predlog izvršnega sveta sp<‘™ zbor združenega dela obč^v1 : skupščine, omenjajo varčeV*W“ med glavnimi nalogami. to doseči, bi morali nadrob^ 1 določiti že v posebnih Pr0.9ijejo mih, ki morajo biti sprejetiftud obravnavah poslovanja ga četrtletja. Job A. ŽELEZlId Zaslužili so priznanja Akcijo za javno posojilo za posodobitev cest v Sloveniji so v krški občini zelo dobro izpeljali. Usmeijal jo je občinski štab s sodelovanjem prizadevnih družbenopolitičnih delavcev v štabih krajevnih skupnosti in v tozdih. V občini so zbrali okoli 14 milijonov dinarjev, to je za štiri milijone več, kot je predvideval vnaprej pripravljeni izračun. S tem da so za 40 5dst. presegli za občino izračunano vsoto, so posojilodajalci koristili tudi hitrejšemu posodabljanju cest v občini. S presežkom posojila so sodelovali pri asfaltiranju ceste od Velike vasi do Rimša in ceste od Senovega do Koprivnice, kar je za občane velika pridobitev. Za požrtvovalnost pri akciji so te dni podelili priznanja posameznikom, krajevnim skupnostim in tozdom pa za dosežen odstotek vpisanih posojil in za skupno vsoto zbranih sredstev. Slovesnost je bila v delavskem domu, priznanja pa je podeljeval Silvo Gorenc, ki je bil tudi predsednik občinskega štaba za izvedbo prve slovenske akcije za hitrejše posodabljanje cest v naši republiki. Priznanje so dobili: krajevna skupnost Senovo, krajevna skupnost Brestanica, Tovarna Etjuro Salaj — tozd Energija in tozd Papirkon-fekcija, tozd Imperial Krško, Cestno podjetje Novo mesto — tozd Krško, JE Krško v ustanavljanju, Kostak Krško, Posavska banka, Transport Krško, Postaja milice Krško ter posamezniki Ivan Kmetec, Anton Javorič, Slavka Bajc, Dušan Sttipar, Franc Žabkar, Molan Ravbar, Karel Kurinčič, Franc Povše, Božo Koprivnik, Roman Dular, Stanko Žigante, Drago Šterban, Franc Jenič in I Jože Pečnik. BOLJŠE CESTE - Ta čas potekajo na cestah v krški občinij tera dela, ki so jih vozniki že težko pričakovali. Proti Kovina_ v ponedeljek dokončno odstranili uničeni asfalt. V Brestaiuc sliki) se približujejo koncu dela na priključku za novi most. IT Železnik) KRŠKE NOVICE TUDI NA SENOVEM - Terezija Guček, Igor Dobrovnik, Silva Golouh, Janez Zupančič, Janko Avsenak, Emil Zveglič, Albert Urek, Rado Kozole, Franc Grilc in Stojan Šibila mL so občani, ki so jim pred dnevi v okviru senovske krajevne skupnosti podelili ..Priznanja Osvobodilne fronte". Izročili so jim jih na slovesni akademiji, ki so jo posvetili delavskemu prazniku. nega uia/ Pokrovitelj otvorOo(| razstave je občinski svet sindikatov. OBČINSKI PROGRAM - „ vila ga je mladina, da »V ' majniki 'j „DA“ - ZA NEVIODUNUM - SIS za kulturo bo v tem letu podprla tudi program obnove in boljše predstavitve enega najbolj pomembnih antičnih naselij pri nas, Neviodunuma. Posebno pozornost bodo v načrtih, ki jih bo strokovno vodil brežiški Posavski muzej, posvetili tedanjemu obsavskemu pristanišču, ki sodi brez dvoma med najbolje ohranjene tovrstne zgodovinske spomenike pri nas. slovesneje proslavila maji mladosti. Osrednje prireditve. čene rojstnemu dnevu tovari^/t* se bodo zvrstile v drugi P\jfy meseca. Med njimi naj omenifj^ Jc znanja „Tito-revolucija XL mladinski pohod po poteh ..'/Ji J ste", občinsko revijo šolskih zborov, tradicionalni otvoririjJjBj ting jugoslovanske plavalne odprtih bazenih ter osrednjo jt**i sko proslavo, ki bo 26. n Brestanici. “ TRIJE DNEVI ZA PAP<||(i) v, krški občini bodo prihodnji ,f ^ mladi člani Rdečega križa PV k zbirali star papir. V Lesko zbiralna akcija 15. maja-bodo zbirali papir tudi na a hrpnu L'rčlrao-1 rlun nr\7T\C\* • JUTRI V KRŠKO GALERIJO -Tamkaj bodo ob 18. uri odprli prvo likovno razstavo v tej sezoni, in sicer Petra Černeta, akademskega kiparja, o čigar delu bo ob otvoritvi spregovoril dr. Ivan Sedej. Po običaju bo ta dogodek spremljal krajši koncert Ljubljanskega pihal- bregu Krškega, dan pozneje . t| levem bregu. V Brestan* Senovem in v KoprivniejV podmladkaiji RK pobirali * j dU poumiaunaiji rsis. puuuu- j m«, revije, karton in drug 1.. A_:-------------ff.1 17. maja. Pripravite jim f?a da i-pred nobene hiše ne bu Ji praznih rok! BREŽIŠKE VESTI v ?*tri V Metalni dobrodošel vsak delavec Letošnji proizvodni načrt naj bi končno spravil krmeljski tozd na zeleno vejo Na kratko smo že poročali o Pnizadj in občinske skupščine Vročal vsem obilo skrbi. Sednjič se obeta ugodnejše ^ovno leto. Najpomembnejše a ima letos krmdjski kolek-dovolj dela. Tovarna v ,elju ima med velikimi deli *rbi denimo vse glavne prodne dvorane za novo tovar-dadkorja v Ormožu. V ji| 1elju so se uspešno lotili iz-jeklenih mostov za re L . ^° cestno skupnost. V de-,.Je m°st za Bohinjsko Belo in rno. V tem mesecu naj bi za-1 tudi z deli za velik most uL-av° v Kranju. Celo tuji )v°vS° zadov°ljm s kakovost-hmelju narejenih ladijskih ;ob?,V jV' Vrednost letošnje^ S hodnega načrta je ocenje-j, /J3 209 milijonov dinarjev. k °čnosti nameravajo po ■iln 8?avnega direktorja Me-' e magistra Hermana Spičke sestanku predstavnikov Metalne s predstavniki družbenopolitičnih sevniške občine. Z izgubo nekaj nad 10 milijonov dinaijevje ta tozd tozd v Krmelju zaokrožiti z lastno projektivo in tudi komercialo. Od drugod je težko pričakovati novih strokovnjakov, najboljše jamstvo so domačini, večjo pozornost bo treba posvetiti izobraževanju iz dela. Trenutno jim manjka vsaj 20 proizvodnih delavcev. Zaradi negotovosti v preteklosti so preneka- teri ta kolektiv tudi zapustili, navsezadnje so jih vabili tudi okoliški kolektivi. Pohvalno jev da so preostali razumeli potrebe. Tako nekateri delajo tudi do 12 ur, da opravijo vse potrebno. A. ŽELEZNIK Ob letu v eni izmeni Med osnovnimi šolami v sev-niški občini vlada v sevniški šoli! najhujša prostorska stiska. Iz- načrt že IZPOLNILI teftn m^a M se sestali delegati skup-sevniške krajevne skupnosti v nf/' sestavi. Poročilo o uresniče-wR!u srednjeročnega načrta slabi Jta pred ■zte*com dokazuje, da iPri komunalnih delih že v celo-Polnili. Občani se namreč vklju-j |IW0 pri teh delih z največ denarja ,i,‘udi dela. Celotni program sevni-1 skrajevne skupnosti za to plansko , Jobje je bil ocenjen na 24,5 mili-dinarjev. SODELOVANJE — Kolektiv tozda Gradbeništvo podjetja Beton v Sevnici je ob začetku del pri razširitvi sevniške šole poklonil šoli barvni televizijski sprejemnik. li Revnim DELOM - Kolektiv krmeljskega tozda Metalne »krat. )Sn-*'m Proizvodnim načrtom splavati iz dolgoletnih težav, i, y j! Začetek leta je bil ugodnejši kot lani, ko jim je manjkalo tc. 2jme!ju so se uspešno lotili tudi izdelave mostov (na sliki). | SEVNIŠKI NA POT - Sevni- PABERKI "n rui — sevni-društvo priredi v ne-S .-sarškn"^!’-izlet v Savinjski gaj 0 Po , Udeležence izle-f fti občnJ ’so izžrebali na lan-£ gaj, n,..."1 zboru. Znani Savinj-i,°m vseh" J' nekdanji gmajni s v maju i7rfPVenskih vrtnarjev, , ‘zredno lep videz. 1 It* je^čm1 7111)1 D0MA - v * Sc 3?dI° na Veliko Kozje in * Š* dru5tvan7nf Vni5kega Pla-id> Muba za vir 1 Kot Je znan°. č*a-;ti (ja tvo, narave prirejajo \? Na Velikem Jr ra*tišča enciJa- i g*e'vSl ?AN PRAZNI ~ .'‘‘ke raln ,k!Je Za P^omajske etJ' dan n 1 Š0t0r v Sevnici, imel ,.Pretlvidenega gostova- ''-a,lSko Predsf° o’ Za prvo P°' , judi kuni n^ maja je tako . drage vstopnice, ■ dpravijati j"1 vrnili denar in se LZna nr„ d.rugam. Občinstvo 'n kaj ne6"'11’ ka^ je vredno PEKI STORILI VSE - 2e pred praznikom OF, 27. aprilom, je kmalu zmanjkalo kruha. Merxovi peki so pekli kot navadno pred takimi prazniki, tokrat še 300 kg kruha več. Očitno so trgovci naročili premalo kruha. Razlog torej ni bil v pomanjkanju kvasa, saj ga sevniški peki dobivajo iz Zagreba. Pravijo, da ga ni mojstra, ki bi znal oceniti muhavo povpraševanje po kruhu. BREZ MNOGO GOVORA - Za razliko od prejšnjih let je imela Sevnica za praznika kar dva mlaja, manjša sicer, a mlaja vendarle. Letos so ga postavili na Glavnem trgu. Doslej ga niso premogli več kot petnajst let. NEŠPORTNO - Sodnika na sobotni rokometni tekmi v Sevnici sta bila tarča hude jeze dela gledalcev. Nekateri so hoteli na razne načine obračunavati z njima že med igro, najbolj razvneti so sodnika čakali še po tekmi. Kakorkoli je že bilo s sojenjem, obstajajo redni načini za proteste, prehuda kri na igrišču lahko nakoplje največje težave le klubski upravi. ki vnsiMi: menski pouk onemogoča, da bi' sploh lahko pomislili na celo-! dnevni pouk, otežuje delo krožkov. Za nameček je še več kot polovica šolarjev vozačev. Simbolično zasajanje prvih lopat pred prvomajskimi prazniki in pri-) ložnostna slovesnost sta končno napovedala težko pričakovani začetek' dozidave sedanjih prostorov. Grad-' benike (sevniški tozd Betona) obvezujejo penali, če del ne bi opravili v predvidenih IS mesecih. Za začetek so se kar najprisrčneje izkazali: šoli so poklonili barvni televizor. Omenjeno prostorsko stisko bo predvidenih devet novih učilnic vsekakor ublažilo. Ravnatelj prof. Jože Bogovič meni, da bo po opravljenih delih mogoč enoizmenski pouk. Sola bo pridobila še manjšo telovadnico, predvsem pa večjo kuhinjo in jedilnico. Zaradi pomanjkanja denarja pa je program vseeno okrnjen. Celovito rešitev pomeni gradnja novega šolskega centra za Kopitarno. Dosedanja rast šole je vedno znova potrjevala, ponavadi vedno prezgodaj, da noben prostor ni odveč. Po pogodbi na ključ je vrednost sedanjih del ocenjena na 37 milijonov dinarjev. A Z. VZORNA AKCIJA Razen priznanj OF in srebrnih sindikalnih znakov so na proslavi na Lisci pred prvomajskimi prazniki podelili tudi 20 priznanj republiške skupnosti za ceste posameznikom in kolektivom, ki so se najbolj izkazali pri akcjji posojila za ceste. Priznanja je podelil predsednik občinske skup-šcine Janko Rebernik. Med krajevni-mi skupnostmi so priznanja prejele KS Boštanj, Zabukovje in Tržišče, med delovnimi organizacijami Kmetijski kombinat, Lisca in tozd Poklicna šola oblačilne stroke, med posamezniki pa Viktor Copi in Lojze Stempelj iz KS Boštanj, Anica Gačnik, Janez Debelak in Leopold Žbogar iz „Lisce”, Franc Pipan, Lojze Motore, Anica Horjak in Pavle Zem-Ijak iz Sevnice, Franjo Pipan iz Podgorja, Jože Strajnar iz Zabukovja, Božo Mesojedec in Lojze Udovč iz KS Tržišče ter Fanika Zemljak iz osnovne Jole „Ane Gale”. DANES SEJA SKUPŠČINE Danes je sklicano v sevniškem gasilskem domu skupno zasedanje delegatov vseh treh zborov občinske skupščine. Uvodoma bodo delegati opravili nadomestne volitve za predsednika in člana predsedstva SRS. Delegati bodo obravnavali drugi del iz svežnja letnih poročil raznih organov, tokrat posavskega medobčinskega inšpektorata, sodišča združenega dela in občinske uprave. Poročilo sodišča združenega delaje v ponedeljek obravnavalo skupaj s svojimi delegati za družbenopolitični zbor predsedstvo občinskega sindikalnega sveta. ZAHVALA — Predsednik občinske skupščine Janko Rebernik je med slavnostjo na Lisci pred prvomajskimi prazniki razdelil dvajset priznanj najpriza-devnejšim pri akciji zbiranja posojila za ceste. Na sliki: nekateri od prejemnikov priznanj. SIZIFOVO DELO - Sizif je bil zaradi nekega prestopka proti Zeusu kaznovan s tem, da je moral na hrib valiti težko skalo, ki pa se mu je tik pod vrhom vedno znova izmuznila. Tako je moral svoje delo začeti vedno znova. Prav tako je s trebanjskimi cestaiji. Poročali smo že, da so pred nedavnim malomarno popravili glavno trebanjsko ulico, tako da se je asfalt, ki so ga natresli v luknje, v prvem dežju in po nekaj vožnjah avtomobilov ves razgubil. 26. aprila so spet pripeljali svojo „mašinerijo“ in spet se je začel enak postopek: cestaiji so z lopato metali v jame asfaltni pesek, ne da bi ga za njimi utrdil valjar. Nato prvi dež in nekaj avtomobilov ... njihovo delo je bilo uničeno ... (J. S.) Litostrojski pevci Pevci želijo nadaljevati sodelovanje tudi z drugimi krajev— nimi skupnostmi Še letos igra V Veliki Loki bodo popravili dvorano - v društvu 40 članov V Veliko Loki, kjer so pred nedavnim praznovali krajevni praznik, se lahko pohvalijo z zelo uspešnim kultumo-prosvetnim društvom „Ivan Cankar11. Društvo ima že 35-letno tradicijo in je za svoje uspešno delo dobilo priznanje „18. april“. Potem ko je nekaj časa v njem vladalo mrtvilo, so se lani člani na pobudo krajevnih družbenopolitičnih organizacij in sveta krajevne skupnosti zbrali na občnem zboru in se dogovorili za ponovno delo. Izvolili so novo vodstvo; predsednica je postala mlada upravna delavka Marka Planinšek, ki je sicer zaposlena v trebanjskem Trimu. „Lani je bilo malo prepozno, da bi še lahko pripravili kakšno gledališko igro. Zato io bomo prav gotov 5 letos. Recitatorska sekcija je ves čas prizadevno vadila in imela tudi že nekaj nastopov, med drugim v Mrzli luži. Veliko pričakujemo od prenovljene dvorane, v kateri bomo dela opravili poleti. Popraviti moramo oder, urediti razsvetljavo, tako da bo dvorana v zadružnem domu, ki jo upravlja društvo, nared do naslednje sezone,“ je povedala Marta Planinšek. V društvu je zdaj včlanjenih okoli 40 Ločanov, ki so razdeljeni na štiri sekcije. Imajo dramsko sekcijo, ki jo vodi dolgoletni režiser Ludvik Bizjak; letos je bil nagrajen s krajevno nagrado „18. april“. Ta sekcija je bila doslej najbolj uspešna, saj so v teh letih obstoja pripravili okoli 75 gledaliških predstav, ki si jih je ogledalo kar 14.000 gledalcev. Poleg gledališke imajo še recitatorsko sekcijo - vodi jo Andrej Veber — in dekliški pevski zbor, ki ga vodi Darja Starič. V Veliki Loki so imeli srečo ali pa so tudi znali pritegniti mlade in dela voljne izobražence k delu. Tako zdaj lahko pričakujejo, da bodo z njiliovo pomočjo in s prizadevnostjo krajanov lahko še veliko naredili na področju kulture. J. S. 22. aprila je bila skromna dvorana, s katero razpolagajo Trebeljani, zasedena do zadnjega sedeža. Litostrojski pevci so se namreč odzvali vabilu krajevne skupnosti Trebelno, da jim za njihov prajevni praznik pripravijo kulturni program. Slavnostni govornik je bil tov. Avgust Gregorčič, kulturni program pa so izvedli mešani in moški pevski zbor Litostroja pod vodstvom zborovodje Primoža Cedilnika in učenci osnovne šole Trebelno pod mentorstvom tov. Stanke Kočan. Z izvedenim programom so bili poslušalci zadovoljni, kar je pokazal njihov aplavz po vsaki izvedeni točki. Svoj samostojni koncert so imeli istega dne litostrojski pevci tudi v Zagradcu. Bojazen, da bi v lepi in prijetni dvorani, ki jo imajo na razpolago krajani Zagradca, zmanjkalo pros-tora, je bila odveč: zasede- ČE NEKAJ IZ LANSKEGA PROGRAMA Medtem ko se na Mirni še dogovarjajo, kaj vse bodo postorili z ■ denarjem, ko bo izglasovan krajevni samoprispevek, še niso vsega uresničili iz lanskega programa komunalnih del. Tako bo šele te dni končano asfaltiranje ulice Na Rojah 2. Seveda to ni nič slabega. Prej bi lahko rekli, da krajevna skupnost Mirna izpolni vse svoje obljube in povrne vse svoje dolgove. KVIZ O SKOJU IN KPJ Na dan pred praznovanjem dneva Osvobodilne fronte so imeU na mirenski osnovni šoli kviz tekmovanje iz poznavanja zgodovine SKOJ in KPJ. Hkrati s tekmovanjem so priredili nastop pevskega zbora. Tekmovanja v počastitev letošnjih jubilejev so se udeležili tudi predstavniki domicilnih enot. na je bila namreč komaj polovica sedežev. Vendar je kljub slabi udeležbi publika bila izredna. 2e po prvi pesmi in aplavzu, ki je sledil, se je morala pevcev dvignila in svoj program so izvedli izredno kvalitetno, kar so poslušalci tudi nagradili. Pevci so se predstavili z devetnajstimi pesmimi in veznim tekstom, z borbeno in revolucionarno vsebino ter pesmimi iz bogate zakladnice narodnih pesmi. Največja nagrada za njihov trud je bil spontan aplavz ob koncu programa. Ob obeh koncertih je med lito-strojskimi pevci ostala želja, da bi se po krajevni skupnosti Trebelno, ki je prva našla stik z delovno organizacijo Litostroj tudi na kulturnem področju zgledovale tudi ostale krajevne skupnosti, od koder se vozijo krajani na delo v Litostroj. MAGDA KREFT ODLIKOVANJA IN PRIZNANJA OF Na osrednji proslavi praznika Osvobodilne fronte in 1. maja v trebanjski občini, ki je bila 26. aprila, so podelili odlikovanja tovariša Tita in občinska priznanja O F. Avgust Gregorčič je dobil red dela s srebrnim vencem, medalje dela pa Vlado Javornik, direktor krojaškega podjetja Krotend, Alojz Adamič in Franc Kotar iz Trima. Občinska priznanja OF so dobili: Franc Anžlo-var, Jožefa Gregorčič, Štefan Kamin, Martin Lap in Ignac Praznik. Po podelitvi odlikovanj in priznanj Osvobodilne fronte so kranjski gledališčniki odigrali „Afero“ Primoža Kozaka. IZ KRAJA V KRAJ VABILA MESEC VNAPREJ -Ker so odgovorni v trebanjski občini dobili vabila na občni zbor gasilcev šele v petek, se ti občnega zbora, ki je bil v nedeljo dopoldne, niso mogli udeležiti. Ker se na napakah učimo, bodo morali gasilci poslej, če so se na tej napaki kaj naučili, vabila pošiljati vsaj 1 (z besedo: en) mesec pred zborom. PROSLAVA NA ČATEŽU - Na Čatežu kjer proslavljajo letos 120-letnico šolstva in 20-letnico nove šole, bodo v počastitev visokih jubilejev priredili proslavo v petek, 11. maja, ob 16. uri popoldne. NOV ŠPORTNI OBJEKT - pred nedavnim so v Trebnjem odprli novo gostilno „Pri Dunji". Marsikateri Trebanjec se je ob povečani izbiri tovrstnih „športnih“ objektov izredno razveselil. Bojda kaže tudi obisk v novi gostilni, da je sprejem izredno prijazen in topel. Zlasti zadnje, ker imajo v novi gostilni tudi žar. NAPAČEN PODATEK - V prejšnji številki smo poročali, da so na sindikalnih športnih igrah v streljanju zmagale ženske iz Donita. Podatek ni bil resničen. Zato zdaj sporočamo pravega: zmagale so ženske iz KPD DOB pri Mirni. Čestitamo! POBRATIMSTVO BODO SKLENILI - Krajevna skupnost Mokronog se pripravlja, da bo za svoj krajevni praznik pripravila pobratimstvo s krajevno skupnostjo Vod-mat iz Ljubljane. Tudi sicer ti dve krajevni skupnosti že dalj časa sodelujeta. TREBANJSKE NOVICE ANTON PIŠKUR maja 979 7 samoprispevek za razvoj krajevnih skupnosti občine Kočevje »Komaj čakamo, da si bomo spet kaj uredili" Stavba družbenega središča in cesta do Prevol Jožica Fabjan, učiteljica, tajnica KS Struge: „Kaj vse smo doslej pri nas zgradili s samoprispevkom, se niti ne spomnim. Vem pa, da smo v letu 1974 dobili asfaltno cesto skozi Struge; v naslednjih letih pa smo gradili in dogradili vodovod. Iz novega samoprispevka 4 milijone dinaijev bomo 2,6 milijona porabili za gradnjo stavbe družbenega središča, v katerem bo dvorana za kulturne prireditve, telovadnica, prostori za mladino in krajevno skupnost, poštni urad z avtomatsko telefonsko centralo, garaža za avtobuse in več stanovanj. 1,3 milijona dinarjev bomo namenili za gradnjo ceste Polom-Seč-Prevole, ki sodi v medobčinski program razvoja Suhe krajine. 100.000 din je predvidenih za kanalizacijo v Potiskavcu. Ta program še ni dokončno ..zacementiran”. Lahko se zgodi, da se čemu še odpovemo, če se bo ponudila še kakšna ugodnejša priložnost. Med take sodi zelo verjetno napeljava telefona po vaseh, da bi lahko v primeru potrebe poklicali zdravnika, veterinarja in drugo pomoč. Za telefon se je prijavilo že blizu 40 interesentov. Najvecja želja vseh Stružan-cev, tako šolarjev, kot njihovih staršev pa tudi starejših, je, da bi dobile Struge obrat, v katerem bi se ljudje zaposlili. Če obrata ne bo, bo kraj propadel. Pri tem pa potrebujemo pomoč občinskih organov in kočevskih organizacij združenega dela. Za novi samoprispevek smo vsi. Vsak že komaj čaka, da si bomo spet kaj uredili, izboljšali. Veseli smo tudi, da je mesto solidarno s podeželjem. Stružan-ci sami namreč nikoli ne bi zmogli zbrati toliko denarja, kot ga bomo dobili zdaj, če bo referendum uspel.” Samoprispevek - da ali ne? Pred pomembno odločitvijo v kočevski občini, ki ne bo težka Te dni smo pred odločitvijo o uvedbi novega samoprispevka. Sredstva, zbrana s samoprispevkom, naj bi namenili za dva objekta splošnega družbenega pomena (za dom starejših občanov in za gradnjo III. trakta zdravstvenega doma v Kočevju, v katerem bi bile specialistične ambulante in lekarna) ter za izgradnjo vrste komunalnih in drugih objektov v krajevnih skupnostih. Nemalokdaj razmišljamo, da mmmmt je objekte družbenega standarda dolžna zgraditi družba oziroma država. Ob takih razmišljanjih pa pozabljamo, da ima družba vrsto obveznosti, da smo del te družbe tudi mi sami v in da v vsakem primeru družba lahko zbere potrebna sredstva za uresničevanje naših želja, Jp hotenj in potreb le od nas samih, iz dohodka, ki ga ustvar- KSSS»®1 7 31*11 jamo vsak v svojem tozdu. Občina Kočevje je v Sloveniji med največjimi po površini in med najmanjšimi po številu prebivalcev. Zaradi svoje velikosti in redke naseljenosti mnogo težje rešuje svoje komunalne zadeve, saj mora za enega svojega prebivalca zgraditi več cest, vodovodov, daljnovodov, ptt linij, da bi bil ta občan opremljen s temi nujnimi objekti približno tako, kot so občani drugih občin. Tudi sicer so življenjske in delovne razmere pri nas težje. Teže je organizirati zdravstveno službo, šolstvo, otroško varstvo, preskrbo s kruhom in drugimi potrebščinami. Že vsakodnevna dostava pošte je v takih pogojih skoraj nemogoča, najmanj pa nesprejemljivo draga. Vseh omenjenih problemov ne moremo reševati s solidarnostjo izven nas. Tudi v občini Kočevje imamo območja, ki so se razvijala hitreje od slovenskega povprečja, imamo pa območja, ki so v razvoju zaostajala, da ne rečemo počasi umirala. Naši občani so se tega zavedali in zato smo se že BENCINSKA ČRPALKA ODPRTA Po dolgem čakanju je pred prvomajskimi prazniki začela delati bencinska črpalka na Petrini. Ob otvoritvi je bilo posebej poudarjeno, da pomeni ta objekt veliko pridobitev za Kolpsko dolino in da je to prva stopnica, ki pelje k hitrejšemu razvoju teh, danes še vedno zaostalih krajev. Bencinske črpalke so najbolj veseli vozniki z obeh strani Kolpe, saj jim ne bo treba več hoditi po gorivo v Kočevje ali Delnice. F. C. zdavnaj, med prvimi v Sloveniji, odločili, da s samoprispevki prispevamo svoj del k reševanju najbolj perečih zadev v občini. S samoprispevki smo gradili šole, ceste, vodovode in drugo. Še vedno pa nismo rešili vsega. V občini imamo še območja, ki niso povezana med seboj z, ustreznimi cestami, ki še nimajo telefonske povezave, ki imajo preslabo električno napeljavo, ki ne sprejemajo slovenskega televizijskega programa, ki nimajo možnosti, da bi se tamkajšnji ljudje kulturno udejstvovali itd., itd. Predvsem reševanju teh in podobnih problemov so namenjena sredstva novega samoprispevka. S temi sredstvi hočemo sami prispevati svoj del za enakomernejši razvoj vseh območij v občini in za hitrejši razvoj občine kot celote, za ustvarjanje boljših pogojev življenja in dela za nas same in za naše otroke, za katere ne želimo, da se izgubijo v svetu, ampak da živijo, delajo in ustvarjajo tam, kjer so delali in ustvarjali njihovi starši. Če tako gledamo na naš razvoj, potem je odločitev lahka. Glasujemo lahko le ZA, kar bo imelo ugodne posledice za sedanje in bodoče rodove. ALOJZ PETEK preds. IS OS KOČEVJE Stara cerkev: vrtec vodovod, asfalt in drugo Zadnja leta hitro naprej — Letos prenovljen kulturni dom Jože Košir, predsednik KS Stara cerkev: „Na našem območju smo doslej iz samoprispevka financirali asfaltiranje cest in urejali razne druge zadeve. Iz sedanjega samoprispevka bomo letos asfaltirali še Koblarje in Breg. Prav te dni dokončujemo tudi KOČEVSKE NOVICE JOŽE KOŠIR obnovo kulturnega doma in športnega igrišča pri šoli. Iz novega samoprispevka bomo v naslednjih petih letih dobili 5 milijonov dinarjev. Ta denar bomo namenili za dela po srednjeročnem programu KS, in sicer predvsem za nadaljevanje gradnje suho kranjskega vodovoda Smuka-Stari log, za sofinanciranje gradnje oz. odplačila posojila za montažni vrtec, za urejanje avtobusnih postajališč, za asfaltiranje ceste v vseh treh Loži-nah in odseka Stara cerkev-priklju-ček na cesto proti Novemu mestu, za podaljšek vodovoda LIK-Gorenje, za asfaltiranje nekaterih manjših površin itd. Iz drugih virov pa bomo uredili stavbo družbenega središča, pripravili načrte za pozidavo po vaseh, urejali kanalizacijo, določili smetišče. Območna vodna skupnost bo popravila jezove na Rinži itd. V dolgoročnem programu imamo urejanje pokopališča in mrliških vežic, okrepitev vodovodnega in električnega (transformatorska postaja) omrežja na vseh kritičnih točkah, dograditev novih šolskih prostorov itd.” Ali že ves.. - da se bomo na referendumu 13. maja odločali o novem samoprispevku za urejanje komunalnih in drugih zadev po posameznih KS, razen tega pa še za skupno investicijo vseh KS: gradnjo doma za ostarele občane in za gradnjo tretjega trakta zdravstvenega doma v Kočevju? - da bo s samoprispevkom zbranih predvidoma 68 milijonov in da bo od tega namenjenih 48 milijonov ali 71 odstotkov krajevnim skupnostim, po 10 milijonov pa za dom ostarelih in za razširitev zdravstvenega doma? - da bo šla večina denarja za razvoj podeželja, kar je prav, saj je bilo doslej zapostavljeno? - da je te dni izšla posebna brošura ..Glasujmo ZA samoprispevek", ki jo bo dobilo vsako gospodinjstvo in v kateri je podrobno opisano, kako so porabljeni dosedanji samoprispevki in kaj bodo v posameznih KS gradili oz. urejali z novim samoprispevkom, če bo izglasovan? »Prvič bomo.................. več, kot dajemo” Anton Piškur, predsednik KS Ivan Omerza: „Glavna dela, ki smo jih lani opravili na območju naše KS, so: asfaltiranje 1200 m dolge ceste skozi stari in novi del Dolge vasi s tremi priključki na glavno cesto, vodovod Zajčje polje-Črni potok in obnova vodovoda v Mozlju, ki ga je zaviralo tudi počasno reševanje prošnje za prekop glavne ceste v Mozlju. Iz novega samoprispevka bomo dobili 5 milijonov dinarjev. Del tega denarja bomo porabili za asfaltiranje ceste Zajčje polje -Črni potok, za kar bodo prispevali še vaščani (3000 din od gospodinjstva in 100 udarniških ur). Za asfaltiranje bomo porabili tudi denar, ki je namenjen za ta dela še iz dosedanjega samoprispevka. Nekaj bo dodal tudi ZKGP, ki je glavni uporabnik te ceste. V Mozlju bo treba popraviti vsaj enega izmed obeh domov ali zgraditi novega in dokončati športno igrišče. Napraviti bo treba študijo za vodovod Mozelj-Rajndol-Knežja lipa-Spodnji Log. V Dolgi vasi bo treba razširiti pokopališče in zgraditi mrliško vežico. V Livoldu pa je treba dokončati cesto oz. urediti pločnike ob njej ter jo opremiti s prometnimi znaki. Osnovni problem vse KS pa je urediti dom krajevne skupnosti, kjer bodo imele prostore tudi vse družbenopolitične organizacije in društva, pa tudi vrtec bi bil lahko tu. KS ima namreč vedno več pristojnosti in dela, nima pa primernih prostorov. Načrtov imamo še veliko, a denarja bo premalo. Predvsem je treba pohiteti z izdelavo načrtov za zidavo novih hiš. Zdaj imamo v Dolgi vasi 404 volilce, ni pa daleč čas, ko jih bo tu 500 in več. Naši občani so za napredek in zato tudi za samoprispevek. O tem jim ob raznih priložnostih govorimo in razlagamo že dva meseca, še enkrat pa se bomo vsi l skupaj sestali tik pred referendumom. Naša KS bo s tem samoprispevkom prvič dobila od skupnosti več nazaj, kot ji daje, zato ni bojazni, da ne bi vsi . glasovali za samoprispevek." \ — im- ■ ^ SADOVI SAMOPRISPEVKOV - V Kočevju smo s samoprispevki v zadnjih letih zgradili med drugim novo osnovno šolo (levi objekt na ^iki). pesno ^ nje sta nova telovadnica in novi plavalni bazen (zanju plačujemo samoprispevek le še ta mesec), v ospredju je novi center ^merjenega izobraževanja v gradnji (zanj bomo plačevali samoprispevek še do 30. junija 1981), povsem desno za Centrom usmerjenega izobraževanja pa se vidi še del otroškega vrtca, ki je bil tudi zgrajen s pomočjo samoprispevka. Teh objektov ne bi imeli - vsaj večine ne ~ če njihove gradnje ne bi financirali tudi iz samoprispevkov. (Foto: Primc) Samoprispevka za 5, načrtov za 10 milijonov Za komunalno dejavnost 7,5, za objekte družbenega značaja pa še preko 2,3 milijona din - Potrebe še: pitna voda, vrtec, šola Justina Sovre, članica sveta KS Rudnik-Šalka vas: „Na območju naše KS smo doslej financirali s samoprispevkom gradnjo krožnega vodovoda Mlaka-Klinja vas-Željne-Šalka vas, asfaltiranje cest v Klinji vasi, Željnah, Šalki vasi in na Rudniku; urejanje pitne vode in kanalizacije za Onek ter urejanje in obnova družbenih domov v Klinji vasi, Željnah in Šalki vasi. Z bodočim samoprispevkom pa nameravamo od letos do leta 1984 urediti oz. asfaltirati še nekatere ceste, urediti kanalizacijo in javno razsvetljavo ter nekatere objekte družbenega značaja, kot so družbeni domovi, pokopališče, vodovodi in otroška igrišča, del pa bomo namenili tudi za varstvo spomenikov NOB. Vsa ta dela bodo veljala blizu 10 milijonov dinarjev. Od tega bomo zbrali 5 milijonov z novim samoprispevkom, ostalo pa z drugimi sredstvi v KS. Kljub temu bo ostalo še precej del, ki niso v tem načrtu. Predvsem bi nujno morali dokončno urediti preskrbo s pitno vodo za Šalko vas, Rudnik, Koprivnik in Onek. V Salki vasi bi morali zgraditi novo šolo, ker je sedanja v Željnah dotrajala. Potreben je tudi otroški vrtec, saj imamo na območju KS 270 predšolskih otrok, ki so brez varstva. Zelja vseli občanov je tudi, da bi čimprej zgradili dom za ostarele občane. To bi naši KS in tudi občini pomagalo rešiti nešteto perečih problemov ostarelih. Prav zato se tudi strinjamo z gradnjo takega doma v KS Kočevje. Ob dobrem vinu še dobra jed Uspela razstava belokranjskih vin v Semiču — IMa ogled tudi 70 različnih belokranjskih jedi — Vrsta strokovnih predavanj in kulturnih prireditev S sprevodom, v katerem so prikazali razvoj vinogradništva v Beli krajini, se je v petek, 27. aprila, v Semiču začela tradicionalna razstava belokranjskih vin. Na skupščini Društva belokranjskih vinogradnikov so potem podelili 12 zlatih, 12 srebrnih in 19 bronastih medalj vinogradnikom, katerih vina so bila najbolje ''cenjena, podelili pa so tudi 44 priznanj. V svojem predavanju je dr. Jugoslavijo zagrebški Agraria- Slavica Šikovec pokazala na naj pogostejše napake, ki jih delajo belokranjski vinogradniki. Po kulturnem programu, v katerem so sodelovali Franci in Toni Prus, Dragica Čarman, Rajko Koritnik in učenci semiške osemletke, so svečano odprli razstavo vin in kmetijskih strojev oziroma opreme za vinogradnike in kletarje. Vsi razstavljeni predmeti so bili tudi naprodaj, in to za dinarje in po ■ dbkaj ugodni ceni. Veliko razstavljenih strojev tudi belokranjski vinogradniki kupujejo v Italiji po višji ceni, ker ne vedo, da je zastopnik Vino-agrarie iz italijanske Gorice za coop. Že dva dni pred razstavo vin so prav tako v okviru te prireditve v Semiču odprli razstavo likovnih del treh belokranjskih umetnikov: pokojnega akademskega slikarja Mihaela Kambiča, akademskega kiparja Jožka Vrščaja in grafika Jožeta Matkoviča. Veliko zanimanja je bilo za razstavo belokranjskih jedi. Spretne kuharice so za to razstavo pripravile 70 prazničnih in vsakdanjih jedi, značilnih za to pokrajino. Nekaj teh jedi so obiskovalci lahko tudi naročili v bližnjem penzionu Smuk. »Kovinar” v novih prostorih Za praznik dela otvoritev nove proizvodne dvorane — Lepša prihodnost črnomaljskih kovinarjev Tik pred prvomajskimi prazniki je kolektiv črnomaljskega Kovinarja -pred nedavnim so se odločili za 'družitev s Slovenija cesto in so tozd v okviru delovne organizacije Slovenija ceste-Tehnika - slavil pomembno delovno zmago, eno največjih v svojem nekaj več kot 20-let-nem obstoju. Na slovesnosti so predali namenu sodobno proizvodno dvorano. Do sedaj so se delavci Kovinarja stiskali v neprimernih prostorih, kjer niso mogli misliti na hitrejši razvoj, poleg tega pa v starih prostorih tudi ni bilo moč dovolj poskrbeti za varno delo. Zato Je kolektiv pred dobrim letom enoglasno sprejel odločitev, da gredo v gradnjo novih, sodobnih prostorov in si hkrati nabavijo tudi nekaj nove opreme. Točno leto dni pred otvoritvijo proizvodne dvorane so si delavci Kovinaija skupaj ogledali njive, kjer sedaj stoji njihova tovarna. Pri gradnji in opremi sta s sovlaganjem sodelovala tudi Indos in Slovenija ceste. Investicija je veljala 33 milijonov dinarjev, v novi dvorani pa je 2.000 kvadratnih metrov proizvodnih in 450 m2 pomožnih prostorov. V novih prostorih bodo črnomaljski kovinarji bistveno razširili proizvodni program, zaposlili pa bodo tudi precej novih delavcev. Računajo, da bo kmalu v Kovinarju zaposlenih 130 delavcev, ki bodo ustvarili štirikrat večji dohodek, kot so ga v lanskem letu. Povedati je še treba, da se je majhen kolektiv Kovinarja moral marsičemu odpovedati, da so prišli do prostorov, v katerih bodo lahko bolje in varneje delali in si seveda s tem zagotavljali tudi hitrejši nadaljnji razvoj. Za preselitev v nove prostore je vsak zaposleni v Kovinarju pet delovnih dni udarniško delal. A B. DOBRA KAPLJICA - Seveda se obiskovalci razstave belokranjskih vin v Semiču niso zadovoljili s tem, da bi samo gledali najboljša vina. Največ povpraševanja je bilo za vina, ki jih je strokovna žirija najvišje ocenila. ČRNOMALJSKI DROBIR SAMO ZA DESKE - Ker sta bili žagi v Vranovičih in Loki v popravilu, je žaga IMV dobila več prošenj občanov, da bi jim razžagali hlodovino, vendar so bile njihove kapacitete precej zasedene, saj so imeli sklad<šče polno hlodovine za potrebe IMV. Vendar na tej žagi hlodovino lahko žagajo le v deske, ne pa za ostrešje. Da bodo imeli trdno streho nad glavo, si morajo črnomaljski graditelji p :> iskati pač drugo žago. NADLEŽNI KLATEŽI - V Črnomlju ir okolici se pojavljajo klateži, kateiih glavna značilnost je, da jim delo smrdi in se ga na daleč ognejo, toliko bolj pa jih privlači akohol v vseh mogočih ..izvedbah”. Za tako alkoholno razkošje pa je potrebno ktr precej denarja, ki ga ti brezdelneži skušajo na vse mogoče načine dcbiti od ljudi. Pri takih poskusih jo zlasti vztrajen eden, ki vzhajno vznemirja in nadleguje ljudi po domovih. Očitno mu gre ,,posel” kar dobro od rok: marsikdo mu raje vrže kakšen dinar, samo da se ga reši. V nabito polni dvorani v Semiču so se v soboto zvečer ekipe mladih vinogradnikov iz Metlike, Črnomlja in Semiča pomerile v kviz tekmovanju. Kot prejšnji leti, je tudi tokrat največ znanja pokazala ekipa iz Metlike, ki je zmagala pred Semičem in Črnomljem. V okviru razstave vin je bilo v teh treh dneh še več predavanj, kulturnih prireditev pa tudi zabave ni manjkalo, seveda pa so obiskovalci pridno pokušali najboljše vzorce belokranjskih vin; tisto vino, kije najbolj prijalo njihovemu okusu, pa so v bližnji prodajalni lahko kupili, tako da spomin na semiško razstavo ne bo tako kmalu zbledel. PARNI SPREHAJALCI - Zadnjo soboto in nedeljo, ko je veljala prepoved vožnje s parnimi številkami, je bilo v Črnomlju in drugih krajih toliko sprehajalcev, kot že dolgo ne. Na cestah so se srečevali stari znanci, ki so se ponavadi videvali le iz avtomobilov, sedaj pa so naenkrat imeli toliko časa, da so se lahko v miru pogovorili o marsikateri stvari. Da pa je navada železna srajca, je dokazal tisti možak, ki se je v gostilno pripeljal na brizganec s - traktorjem. PRVOMAJSKO RAZBIJANJE -Tradicionalni prvomajski pohod mladih iz Črnomlja na Mirno goro se je, žal, letos že začel dokaj klavrno, pa tudi konec v planinskem domu na Mirni gori je bil vse prej kot dostojna proslavitev delavskega praznika. Čeprav je bil zbor v Črnomlju napovedan ob 7. uri, so na pot krenili šele ob desetih. Zvečer pa so na Mimi gori neodgovorni posamezniki praznik dela proslavljali tako, da so metali kozarce ob tla. DOLGOLETNO USPEŠNO DELO - Med štirimi letošnjimi občinskimi nagrajenci OF je tudi Marija Weiss, dolgoletna požrtvovalna učiteljica in družbenopolitična delavka. NAJBOLJŠI MLADI SAMOUPRAVLJALEC Da bi poživili delo osnovnih organizacij ZSMS v delovnih organizacijah, okrepili kolektivno delo in povečali učinkovitost, je predsedstvo konference mladih delavcev pri OK ZSMS Črnomelj razpisalo akcijo, la bo pokazala, kdo je najboljši mladi delavec samoupravljalec in katera je najboljša osnovna organizacija ZSMS v združenem delu. Akcija bo potekala celo leto, priznanja najboljšim pa bodo podelili za dan samoupravljanja. PO POTEH DELEGATOV AVNOJ V okviru praznovanj 1. maja in dneva mladosti je komisija za SLO in družbeno samozaščito pri OK ZSMS Črnomelj organizirala pohod po poteh delegatov za II. zasedanje AVNOJ. Pohoda so se udeležili mladi iz Črnomlja, Dragatuša in pobratene občine Duga Resa ter pripadniki JLA iz kasarne ,,Bela krajina”. Pot jih je vodila iz Vinice do Starega trga, kjer so imeli športna tekmovanja, zvečer pa so zakurili kres, učenci šole v Starem trgu pa so pripravili kulturni program. JOŽE STEGNE DOGOVOR O DRUŽBENIH SVETIH V torek, 8. maja, je bila v Črnomlju seja vseh treh zborov skupščine občine, na kateri so se med drugim delegati seznanili z vsebino novih urbanističnih dokumentov za črnomaljsko občino; sprejeli so proračun občine za letošnje leto ter družbeni dogovor o družbenih svetih v občini. Pobrežje propada Kakšna je usoda nekdaj mogočnega in lepega ______________gradu?_____________ Pomemben kulturnozgodovinski spomenik grad Pobrežje pri Adle-šičih, nekdaj last znanega vojskovodje in zmagovalca nad Turki Len-koviča, nezadržno propada. Pred kakimi dvajsetimi leti so sicer nekaj naredili, da bi ruševine ne propadale še naprej, zadnja akcija je bila pred kakimi štirimi leti, vendar je vse to premalo. Očitno za večje posege ni nikoli na voljo dovolj denarja. Grad je med vojno dvakrat pogorel: najprej so ga ustaši in Nemci požgali poleti 1944, potem pa še enkrat tik pred koncem vojne. Zanimivo je, da so ga hrvaški partizani - v gradu jc bil namreč štab karlovškega območja - po prvem požigu popravili in ga na novo prekrili. Kot da bi bilo med vojno več pripravljenosti in skrbi za vzdrževanje tega gradu kot danes. Sedaj je kolikor toliko ohranjen le tisti 'del nekdaj velikega gradu, v katerem jc nekaj stanovalcev. ZGLEDNO DELO RDEČEGA KRIŽA NA SUHORJU Krajevna organizacija Rdečega križa Suhor, ki je imela 22. aprila redni letni občni zbor, sodi med najboljše v metliški občini. Suhor-ska krajevna organizacija RK šteje kar 203 člane vseh starosti, ki aktivno delajo. Za svoje dobro in uspešno delo je ta organizacija pred dvema letoma dobila tudi občinsko priznanje OF. Takoj po žalostni novici o katastrofalnem potresu, ki je prizadel Črnogorsko primorje, so se na Suhorju lotili zbiranja pomoči in v prvih dneh zbrali 15.670 dinarjev in jih takoj nakazali na republiški odbor RK. GASILSKA ZENSKA ČETA Na zadnjem občnem zboru gasilskega društva Božakovo so v svoje vrste sprejeli tudi 12 mladink in ustanovili prvo žensko četo med prostovoljnimi gasilskimi društvi v občini. Izkušeni gasilci so za nove članice pripravili tečaj in jih strokovno vpeljujejo v gasilske veščine. Za krajevni praznik bo društvo iz Božakovcga dobilo novo motomo brizgalno, za katero bodo več kot polovico potrebnega denarja sami prispevali. O POSLOVANJU V LANSKEM LETU Za jutri je v Metliki sklicana seja vseh zborov občinske skupščine. Osrednja pozornost delegatov bo vsekakor veljala analizi poslovnih rezultatov organizacij združenega dela v občini v lanskem letu. Na dnevnem redu je še program dela izvršnega sveta in komisije za varstvo okolja v letošnjem letu, pripravljenih pa je tudi več predlogov odlokov. NAGRAJENA . ARTIČANKA IN ČRNOMALJEC Ocenjevalna komisija Društva proti mučenju živali SR Slovenije je na zasedanju pretekli mesec izbrala najboljše spise, ki so jih napisali učenci slovenskih osemletk na temo „Odnos do živali - zrcalo tvojega značaja”. Med nekaj sto prispevki so člani komisije izbrali petnajst najboljših; med njimi sta tudi spisa Irene Ivanšek iz OS Artiče in Darka Tessarija iz OŠ Črnomelj. Skrb za divjad Celovito in dolgoročno o divjadi in loviščih Območje črnomaljske občine spada po zakonu o varstvu, gojitvi in lovu divjadi ter upravljanju lovišč v šesto kočevsko lovsko-gojitveno območje, kamor spadajo tudi občine Metlika, Ribnica ter Kočevje, delno pa še Novo mesto, Grosuplje ter Ljubljana Vič-Rudnik. Družbeni dogovor za to lovsko območje ureja zlasti ohranjevanje, vzdrževanje in izboljševanje življenjskih pogojev divjadi, vnašanje novih vrst divjadi v to območje, predpisuje ukrepe za preprečevanje škode, ki jo povzroča divjad, in tiste, ki jo drugi povzročajo divjadi; dogovor nalaga tudi pravice in obveznosti lovskim, gozdnogospodarskim in kmetijskim organizacijam ter drugim podpisnikom tega dogovora itd. V tem območju je predvidena predvsem gojitev jelenov, medvedov, divjih prašičev, risov, volkov, srnjadi ter divjih petelinov. V črnomaljski občini je ta dogovor že podpisala večina lovskih družin, kmetijsko-zemljiška skupnost ter nekatere krajevne skupnosti, med njimi tudi Stari trg, kjer divjad povzroča največ škode. Ko bodo dogovor podpisali vsi podpisniki, bodo lovsko gospodarske organizacije izdelale programe gojitve in gospodarjenja z divjadjo in loviščem, ki bodo morali biti usklajeni z vsemi uporabniki tega prostora. OSEM PRIZNANJ OF Na slovesnosti ob 60-let-nici KPJ - ZKJ, SKOJ, sindikata in naprednega gibanja žensk so podelili tudi letošnja priznanja Osvobodilne fronte. Podelili so osem teh visokih priznanj, dobili pa sojih: Olga Jurajevčič iz Metlike, Julij Marentič iz Gradca, Jože Žlogar iz Rav-nac, Stanko Slobodnik z Radoviče, Anica Kure iz Metlike, Janko Badovinac iz Ro-salnic, GasilskoJruštvo Metlika ter Belokranjsko muzejsko društvo iz Metlike. Dejanja pred besedami Na proslavi jubilejev so slovesno sprejeli v Zvezo komunistov 33 novih članov, večino mladih Na osrednji občinski proslavi 60-letnice KPJ - ZKJ, sindikata, SKOJ in naprednega gibanja žensk — bila je v sredo, 25. aprila, v prenovljenem kulturnem domu v Metliki - so med drugim podelili izkaznice novosprejetim članom Zveze komunistov. Med 33 novimi člani je največ mladih, polovica novih članov pa je žensk. Kaj pomeni mlademu človeku sprejem v Zvezo komunistov? Na to vprašanje so odgovorili štiije novosprejeti člani: Martin Vukšinič, 29-letni vodja avtomobilskega in strojnega parka v metliški Kmetijski za drugi, doma iz Slamne vasi:,.Zame je sprejem v Zvezo komunistov predvsem potrdilo in priznanje, da sem že do sedaj delo- ške gimnazije v Črnomlju, kjer hodim v drugi letnik. Ponosna sem, da so me tako mlado predlagali za sprejem in me tudi sprejeli v Zvezo komunistov? Anica Štefanič, 20-letna uslužbenka strokovnih služb SIS: „Mene so za sprejem v Zvezo komunistov predlagali na lanski mladinski delovni akciji v Slovenskih goricah." Stefaničeva je val v raznih družbenopolitičnih organizacijah, tako v delovni organizaciji kot v krajevni skupnosti. Seveda se bom poslej kot član Zveze komunistov še naprej in še bolj prizadeval. Naloga komunistov pa je, da se izkažemo tako na delovnem mestu, kot pri družbenopolitičnem delu.” Stanka Završnik, 17-letna dijakinja iz Gradca: „Tako kot do sedaj bom tudi naprej delala za dobro in vestno delo lani in predlani na delovnih akcijah dobila udarniško značko, v osnovni organizaciji ZSMS Dobravice je tajnica, deluje tudi v okviru teritorialne obrambe. Milica Ivančevič, 20-letna delavka iz Kometa: „Srečna sem, S* predvsem v okviru osnovne organizacije ZSMS v Gradcu, kjer sem predsednica kulturne komisije. Seveda pa se ne bom izogibala tudi dela v okviru pedago- da so me sprejeli v Zvezo komunistov, današnja lepa slovesrost pa mi bo ostala vedno v najlepšem spominu." n BOGATA REVOLUCIONARNA PRETEKLOST - Na osrednji občinski proslavi v počastitev velikih jubilejev so recitatoiji metliškega mladinskega kluba izvedli recital o boju našega ljudstva za svobodo, sekretar občinskega komiteja ZK Jože Mozetič pa je orisal predvojno revolucionarno dejavnost v Beli krajini, partizanski boj in povojno graditev. (Foto: A. Bartelj) SPREHOD POJVIETLIKI MED PRVOMAJSKIMI PRAZNIKI je zagorela slamnata streha, ki je pokrivala velik sod na Veselici. Gostje so ogenj pravočasno opazili, zgrabili za vedra in rešili vsaj sod, v katerega se lahko spravi srednje velika družba, željna intimnosti in zabave. Na prizorišče so prišli tudi gasilci, vendar ogenj ni imel tolikšnih razsežnosti, da bi bil potreben njihov poseg. ZNIMIVO, KAKO JE MESTO ob sobotah, nedeljah in praznikih prazno. Je pa zato toliko živahnejše ob delavnikih. Ulice so polne avtomobilov, ljudi, po trgovinah je gneča, a tudi gostilniški stoli ne samevajo. Dobro bi bilo izvedeti, kako se najdejo med kupci ali pa med gosti ljudje, ki jim tečejo ta čas v delovnih organizacijah ure. S propustnicami gotovo ne! PRED PRVOMAJSKIMI prazniki so krajani zaman letali iz mesnice v mesnico, da bi se oskrbeli z mesom. No, govedina jc že visela na klinih, teletino in svinjino pa so si ljudje lahko sam« narisali. Nemalo se jih ie zapodilo v Jurovski Brod na Hrvat; sko, vendar so se tudi od tam vračali s povešenimi nosovi in praznimi c©-karji. Res pa je tudi to, da so nekateri nakupovali, kot da bodo trgovine zaprte mesec dni. DOM KULTURE JE NARED in tisti, ki so bili v njegovi notranjosti, govore o urejenosti vse najlepše. Ker kino aparaturi še nista vgrajeni, bo; do kino predstave še nadalje v stari stavbi blizu Belokranjskega muzeja. Potem se bodo preselile na Pungart, kjer pa bo potrebno vnesti nov red, disciplino brez kajenja,a tudi puščanje žvečilnih gumijev na stolih bi lahko odpadlo, sicer bo dobila nova podoba kaj hitro star videz. NIC NI SLIŠATI, da ti se kdo ubadal s pripravami na prireditev „Mladost, podaj mi krila!”, ki je bila prejšnja leta meseca maja, sprva pred hotelom Bela krajina, lam P8 na Trgu svobode. Škoda, da prirc ditve ne bo, saj je bila zanimiva, iz' virna in je privabila staro in mlado-Gotovo bodo bistre kulturniške glave našle primerno nadomestilo. metliški tednik Marsikje potvarjajo podatke | Povsod zahtevati pošteno delo - Napake odstranjevati hitro, dokler je še malo stroškov, | ne pa čakati, da je izguba velika, kot je bilo pri ITPP — Odgovorneje o podatkih gospodarjenja Po nekaterih podatkih so ribniške OZD v minulem letu poslovale zelo uspešno, posebno še če rezultate primerjamo z republiškimi. Žal pa ta videz lahko vara. To so ugotovili na zadnji seji izvršnega sveta občinske skupščine Ribnica. JUBILEJ PEVCEV - Moški pevski zbor Kočevje praznuje letos S-letnico obstoja, čeprav njegovi člani P°jejo že dalj. Povprečna starost pevcev je 45 let, vsi skupaj štejejo 1483 let. Vsak je prepel povprečno P° 800 ur, vsi skupaj pa pojejo že 320 let. (Foto: Primc) Koncert in priznanja za praznike Rebrni znaki OF in sindikata zaslužnim aktivistom - Jubilej moškega pevskega zbora -| Priznanja tudi trem iz pobratene občine Dolina V Kočevju so proslavili dan 9^, praznik dela, praznik KS ^°čeyje in 54etni jubilej mo-,*8a pevskega zbora s svečano 59° občinskih vodstev SZDL in ~Veze sindikatov ter s koncer-°m moškega pevskega zbora. jjVečanosti se je udeležila tudi "degacija pobratene občine ?°lina pri Trstu, ki jo je vodil ^Pan Edvin Švab. Podatki kažejo tudi, da lani nobena OZD ni zaključila poslovanja z izgubo. Kljub temu so bile štiri OZD (Sukno, Donit, GG in Eurotrans) na meji rentabilnosti in jim bo treba posvetiti posebno pozornost. Dobre oziroma zavidljive rezultate ima le Riko, a še ta OZD ima veliko posojiL Število zaposlenih v gospodarstvu se je lani povečalo za 8 odstotkov, kar je precej nad republiškim povprečjem, vendar za ribniške razmere ta stopnja kljub temu ni previsoka. Vprašanje pa je, če so res polno zaposleni. Že površna, a kljub temu razmeroma točna ocena namreč Na svečani seji je spregovoril o Pomenu teh praznikov predsednik občinske konference SZDL Nace Kamičnik. SZDL je ob tej priložnosti podelila 25 srebrnih priznanj OF, sindikat pa 10 srebrnih znakov sindikatov Slovenije. Priznanja OF so prejeli: Marino Bandi (Dolina pri Trstu), Milka Bratož (Fara), Stane Ferkulj (Struge), Ivan Grajš (Dolga vas), Anton Grmovšek (Dolga vas), Stane Jajtič (Kočevje), Franc Jarc Kočevje), Alojz Klarič (Dolga vas), Andrej Klun (Kočevje), Janko Kurtalj (Dolga vas), Miran Kuret (Dolina pri Trstu), Jakob Lavriša (Kočevska LEPO SPREJELI KURIRČKE - V kočevski občmi so povsod lepo sprejeli kurirčkovo pošto. Na fotografiji je proslava v Strugah, na Ferije govoril Peter Šobar. (Foto: J. Primc) reka), Franc Lužar (Stara cerkev), Jože Markovič (Šalka vas), Rudi Mazzoni (Kočevje), Tine Mesojedec (Stelnik), Franc Oberč Rudnik), Jože Ofak (Potok), Rudi Orel st. (Kočevje), Alojz Petek (Kočevje), Ivan Starič (Stara cekrev), Frido Veber (Predgrad), Franc Volf (Fara), Nada Vreček (Trava) in Občinski odbor RK Kočevje. Srebrni znak sindikata so prejeli: Anton Koleta (Itas), Ivan Varga (Itas), Mirko Kambič (Gramiz), Jože Stopar (LIK), Janez Lunder (Mercator-Trgopromet), Tone Grmovšek (SDK), Janez Šalamun (ZKGP), ing. Janez Oven (ZKGP), Sonja Komac (Tekstilana) in osnovna organizacija sindikata NAMA Kočevje. Moški pevski zbor Kočevje pod vodstvom Iveta Staniča je požel na koncertu ob svojem jubileju obilo aplavza. Predstavil se je s slovenskimi narodnimi in umetnimi pesmimi, zapel pa je tudi nekaj pesmi drugih narodov. S priložnostnim tekstom, posvečenim vsem praznikom in jubileju MPZ pa tudi še posebej glasbi, sta točke koncerta povezovala domača napovedovalca Cvetka Filipidis in ing. arh. Slavko Masterl. NAJ°REJ V LOŠKEH POTOKU V ribniški občini so v glavnem Povsod boljši ali nekoliko manj 'fcodni pogoji za prehod na celodnevno šolo, saj imajo na vseh šolah ^izmenski pouk, česar si še v Mnogih drugih občinah ne morejo PrivoščitL Za prehod na celodnevni Pouk po mnenju večine prosvetnih klavcev manjka predvsem denarja 'n učnega kadra, po mnenju nckatc-drugih pa so za novost premalo ^nani prosvetni delavci. Po sedanjih zatrjevanjih pa bo kljub vsemu I Prihodnjem šolskem letu začela v "^kem potoku delati prva celo-nevna šola v občini. Kurirčki varno mimo zased Republiška priznanja organizatorjem pošte 26. aprila ob 16. uri smo v Podpreski izredno slovesno sprejeli kurirčkovo pošto. Ob prisotnosti prvoborcev, med njimi tovarišev Zorka, Kolarja in drugih, spremljevalcev kurirčkove pošte iz Kočevja ter številnih domačinov je predsednik krajevne organizacije ZB NOV Draga Anton Štimac prevzel kurirčkovo torbico iz rok došlih pionirjev ter jo s primernim nagovorom predal pionirjem iz ribniške občine, ki so jo ponesli najprej v Loški potok, 3. maja ob 10.30 pa so jo prevzeli pri spomeniku v Dolenji DROBNE IZ KOČEVJA ^Reklama na stadionu - . ‘adion v Gaju še naprej dograjujeta Fred kratkim so montirali na ,ldr|a mesta reklamne plošče doma-..J*1 Podjetij in ustanov. Do sedaj so ™P° stavili 17. Načrte in delo sta t?_'*a tehnik oblikovalec Irena m°„evar in oblikovalec Dušan Dež-‘ n _ Reklamne plošče so večbarvne j . -^milimetrskem melapanu, iz-u ,ne v kočevski kemični tovarni Melamin. f Fot° STRELI - Amatersko 10 društvo Diana - podružnica an P^ašuje ~ Kako si uganil, da imam Rdi jaz žijo račun in hranilno .Hižico pri kočevski podružni-1 Ljubljanske banke? • ~ Ker imaš razbit nos, saj majo edino v tej moderni ~8fadbi urejen vhod tako, da se uj 2aJetiš v vrata ali pa te sama ar\i° po nosu. Kočevje stalno razstavlja fotografije živali v izložbi blagovnice Nama. Veliko truda in zalezovanja ter čakanja in potrpljenja je treba za take „foto strele’. ZA REKREACIJO ALI HRANO? - Upokojenci so prejeli pokojnino za mesec maj že 23. aprila. K pokojnini je bil dodan tudi prispevek za rekreacijo v znesku 650,00 din. Sedaj bo treba ta denar pametno razporediti, kajti pri tej draginji in naraščajočih cenah bo denar hitro skopnel. Tako se bo verjetno spremenil in bi bil zanj bolj primeren naziv ..priboljšek k hrani’ kot ..prispevek za rekreacijo”. Z NOŽEM NAD DREVESCA -Drevesca, ki so bila na novo posajena ob sprehajališču v Gaju mimo šole so v nevarnosti. Enega stebelca se je že lotil neki fantalin. Kar z nožičem je poizkušal lupiti lubje. Ko so mimoidoči nanj zakričali, je zbežal v šolo. Predvsem starši pa tudi vodstvo šol bi morali otrokom dopovedati, da je tako početje nekulturno in povzroča družbi in okolju škodo. OBVEZNICE SO DENAR -Obveznice posojila za ceste so postale kar trdna valuta. Lahko jih daruješ v razne dobrodelne namene ali pa se poslužiš nasveta na lepakih, ki visijo v izložbenih oknih trgovin: ,,Prodajamo blago na obveznice za posojilo za ceste na kupon št. 1”. pove, da delovni čas ni povsem izkoriščen. Marsikje intenzivno delajo le 4 do 5 ur na dan, osebni dohodek pa hočejo tak, kot da delajo ne le 8, ampak celo 10 in 12 ur. Delovna disciplina je torej slaba. Tudi kadrovski sestav je slab. Odgovornost za opravljanje dela je majhna. Odnos do družbene lastnine je slab. Marsikje se ne morejo pohvaliti tudi s kakovostjo svojih proizvodov. Zaradi velikega povpraševanja kljub temu vse prodajo. Za take kritične pripombe občinskih organov pa v marsikateri OZD ni pravega razumevanja, saj odgovorni tovariši nanje odgovore, da so pač v njihovi GRMADA VABI - Turistični dom na Grmadi pri Ortneku je posebno ob praznikih in nedeljah dobro obidcan. Mladina je za praznike očistila okolje in začasno prevzela celo vlogo oskrbnika doma, saj je dom zdaj brez njega. (Foto: F. Modic) K0&EUSKE NOTICE vasi dolenjevaški pionirji. Po odhodu kuriričkove pošte je bil Gasilskem domu v Podpreski miting z bogatim kulturnim programom. Priložnostni govornik ZB je orisal pomen tega praznovanja, ki ie bilo posvečeno 87-letnici rojstva maršala Tita, 60-letnici SKOJ, prazniku OF in prazniku dela, 1. maju. Pionirji in mladinci so izvedli bogat kulturni program, ki ga je popestril s svojim nastopom nonet ,,Rog“ iz Željn pod vodstvom organizatorke Kristine Trkovnik in pevovodje Marice Vidmar. Med prireditvijo je bilo podeljenih aktivistom tudi nekaj priznanj republiškega odbora ZZB Slovenije za uspešno sodelovanje pri organizaciji kurirčkove pošte od 1963 do 1978. Že prej je bila kurirčkova pošta zelo lepo sprejeta na Travi. Tu so mladinci in pionirji v obliki recitacije izrazili željo, naj bi volilci na referendumu v nedeljo glasovali „ZA“, ker bo krajevna skupnost le tako lahko uspešno rešila številne zadeve, ki bi jih občani radi imeli fiimprej urejene. p ^ p Draga: Kam samoprispevek? Predsednika KK SZDL Draga v občini Kočevje Antona Štiglica smo vprašali, kako bodo porabili samoprispevek, če bo referendum uspel. Dejal je: „0 uvedbi samoprispevka smo že razpravljali na zboru delegatov KS, v kratkem pa bo sklican še sestanek članov SZDL. Naša KS bo predvidoma dobila iz samoprispevka 3.500.000 din. Ta denar bomo pri nas po dosedanjih predlogih porabili tako: za gradnjo zdravstvene postaje v Dragi 200.000 din, za obnovo ■ ceste Gorica Stari kot 1,500.000 dm. za most čez Cabranko s cesto za Črni potok 500.000 din, za doda.ni rezervoar za Podpresko pri „Jezu“ 300.000 din, za vodovod na Lazcu 800.000 din in za televizijski pretvornik za Dragarsko dolino 200.000 din. Na sestanku, ki še bo, pa bodo krajani ponovno razpravljali o tem programu in ga po potrebi dopolnili oziroma spremenili. Upam, da bo referendum kot vedno tudi tokrat uspel." FRANC KALIC OROŽJE PREIZKUŠAJO - Sezona lova se bliža. Pripraviti in preizkusiti je treba orožje, merilne naprave in se dogovoriti o marsi- čem. Na fotografiji: člani lovske družine Ribnica med poizkusnim streljanjem. (Foto: Milan Glavonjič) Kresovi, budnice, nastopi V ponedeljek se je poslovila kurirčkova pošta_____ šče. V vseh teh krajih so bile ob prihodu in odhodu kurirčkove pošte večje proslave oziroma prireditve v Loškem potoku, kamor je pošta prispela najprej - 26. aprila - pa so hkrati proslavili še dan OF in praznik dela. M. GLAVONJlC Za prvomajske praznike je bilo v ribniški občini več zabavnoglasbenih prireditev. Učenci kočevske gimnazije so organizirali v domu JLA v Ribnici za-bavno-plesni večer. Pred prazniki je gostoval tu tudi Miro Ungar s skupino ..Grešniki”. Njegov nastop je videlo samo 76 obiskovalcev, medtem ko je bilo na plesnem večeru precej obiska. Na večer pred prvim majem so oživeli okoliški hribi. Ob kresovih, ki so goreli do zgodnjih jutranjih ur v Loškem potoku, Sodražici, na Grmadi, pri Sveti Ani, nad Dolenjo vasjo se je slišala pesem mladih. Na sam praznik 1. maj pa so mladi iz Sodražice izvedli tradicionalni pohod na Travno goro. Prvega maja zjutraj je prebivalce večjih krajev v občini prebudila prvomajska budnica. Godba na pihala iz Ribnice se je sprehodila skozi Ribnico, Sodražico, Loški potok, Grčarice in Dolenjo vas. Med prvomajskimi prazniki je kurirčkova torbica s pozdravi za predsednika Tita počivala v osnovni šoli v Loškem potoku, nato pa je potovala preko Dolenje vasi, Ribnice, Su-šja in Svetega Gregorja, nakar so jo ribniški pionirji 7. maja predali pionirjem osnovne šole Velike La- OZD s sedanjim stanjem kar zadovoljni (!? ). Spet so ugotovili, da se podatki o isti zadevi, a posredovani iz različnih virov (SDK, statistika, OZD) ne ujemajo med seboj. Menili so, da je temu lahko vzrok tudi ta, da OZD oziroma različne službe v OZD posredujejo različnim organom različne podatke o isti zadevi. Podatke prikrojijo pač tako, kot je zanje bolj ugodno. Prav zaradi tega v informaciji o gospodarjenju v občini za lani niso bili prikazani le podatki iz zaključnih računov, ampak še podatki „po opravljeni korekturi" teh zaključnih računov. lakih in podobnih lažnih podatkov oz. goljufij je več in so možni predvsem tam, kjer samoupravljanje ni zaživelo, kjer se vsa oblast združuje v eni osebi ali v ozkem krogu vodilnih. Poslovnost in samoupravljanje sta tesno povezana. Vsak delavec je zainteresiran za dobro gospodarjenje in celo bolj kot „vodilna struktura", ki se hitro preseli drugam, ko v domači OZD zaškriplje. Delavci pa ostanejo in odplačujejo izgube. Vse to je hvaležno področje za delo družbeno-političnih organizacij in še posebno delo družbeno-poliričnega zbora občinske skupščine. Ljudje namreč pogosto opozarjajo na napake - to se je dogajalo tudi vr primeru ITPP - žal pa njihova opozorila prepogosto nalete na gluha ušesa. J. Primc Priznanja zaslužnim krajanom Na proslavi v počastitev praznika Ribnice 5. maja, ki je bil letos združen s praznovanjem dneva OF, je o uspehih in nalogah krajevne skupnosti Ribnica govoril predsednik Franc Škrabcc. Poudaril je, daje potrebno asfaltirati še precej cest, marsikje potrebujejo javno razsvetljavo, glavna investicija pa bo novi zdravstveni dom. Vsega tega in še marsičesa drugega ne bo težko doseči, če bodo krajani složni in bodo združili svoje moči. V kulturnem delu so nastopili učenci glasbene šole, nonet „Vitra” in mladina. Skupno je bilo nastopajočih 22, poslušalcev pa komaj 42. Na svečani seji skupščine krajevne skupnosti pa so podelili priznanja KS, ki so jih prejeli Ivan Ilc, Jože Klun, Anton Šobar st. in Bernarda Kogovšek. Bronasta .priznanja OF pa so prejeli Jože Ponikvar (Gorenje Lepov-če), Franc Dejak (Dolenje Laze), Andrej Petek (Breže), Janez Gorše (Kot) ter Janez Gorše, Milan Kacjan in nonet „Vitra” (vsi iz Ribnice). MILAN GLAVONJlC RIBNIŠKI ZOBOTREBCI NEVARNE CESTE Pred kratkim je bila v Ribnici problemska konferenca o prometni varnosti, preventivi in vzgoji v cestnem prometu; sklicala sta jo občinska konferenca SZDL in svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Na njej so se pogovorili o neugodnih razmerah na cestah v občini (avtobusna postajališča, ceste skozi naselja, parkirišča, nevarni odseki itd.) in o nalogah posameznih organov in organizacij (tudi šol) pri skrbi za varnost. ŠOLARJI POGOZDOVALI -Učenci osmih razredov osnovne šole „ France Prešeren” v Ribnici so sodelovali pri pogozdovanju. V dveh dneh so na območju Ortneka zasadili 6 tisoč sadik iglastega drevja- Denar, ki so si ga s tem delom prislužili, bodo porabili za zaključni izlet ob koncu šolskega leta. ZBIRALI PAPIR - V Ribnici so konec aprila uspešno izvedli akcijo zbiranja papirja za človekoljubne namene. Pred vsemi stanovanjskimi bloki smo lahko videli velike pakete starega papirja in časopisov. O končnem uspehu akcije bomo še poročali, ko bodo zbrani vsi podat- LOVIJO ZAMUJENO - Zemeljska dela za gradnjo nove trgovske hiše v Ribnici lepo napredujejo. Delavci Gradbenega podjetja Grosuplje bodo kmalu končali prvo fazo del. Delali so ob sobotah in nedeljah, da so izkoristili lepe dneve, ker se je začetek gradnje zaradi slabega vremena za 20 dni zavlekel. NAREDE VEDNO VEC - Pletenina v Sodražici je število zaposlenih skoraj podvojila, proizvodnjo trenirk pa početverila. Zanimanje za niene izdelke je veliko tudi v tujini. Te dni so začeli izdelovati še eno- in dvodelne drese za tekače, za katere je predvsem v tujini veliko zanimanja. VEDNO VEC VOZIL - V ribniški občini so lani registrirali 2761 motornih vozil in priklopnih vozil, od tega 424 kmetijskih traktorjev. V občini je že 3912 voznikov motornih vozil in 188 voznikov, ki so opravili preizkus znanja iz cestnoprometnih predpisov. Število voznikov se poveča na leto za okoli 400. - Zakaj so na Trgu Veljka Vlahoviča pri bloku A 7 tako velike luknje, da stanovalci komaj pridejo domov? — To niso luknje, ampak solidarnostni brlogi za mlade medvedke. REŠETO DOLENJSKI UST mmm MARIJA ČELIČ, Uršna sela 56, prepovedujem hojo, pašo kokoši in delanje kakršnekoli škode po mojih parcelah ter opozarjam vse, ki širijo lažne govorice o meni, naj s tem prenehajo, sicer jih bom sodno preganjala. Četrtek, 10. maja - Izidor •^Vetek, 11. maja - Žiga Sobota, 12. maja - Pankracij Nedelja, 13. maja - Servacij Ponedeljek, 14. maja - Matija Torek, 15. maja - Zofija Sreda, 16. maja - Janez Četrtek, 17. maja — Mojca LUNINE MENE 12. maja ob 3.01 - ščip BREŽICE: 11. in IZ hongkonšld barvni film Na zmajevem potu. 13. in 14. 5. ameriški barvni film V klancu Nevade. 15. in 16. 5. francoski barvni film Skupinski portret. KOSTANJEVICA: 12. 5. ameriški film Zakaj te mož pušča samo? 13.5. italijanski film Mi nismo angeli. KRŠKO: 12. in 13. 5. ameriški film Maševanjc Toma Hunteija. 16. in 17. 5. italijanski film XX. stoletje. MIRNA: 12. 5. film Čipkarica. MOKRONOG: 12. in 13. 5. film Drakula oče in sin. NOVO MESTO - KINO KRKA: 11. 5. rezervirano. Od 12. do 14. 5. ameriški barvni film Aleja prekletstva. 15. in 16. 5. gledališče, abonma in izven. 17. 5. balet NOVO MESTO - KINO JLA: Od 11. do 17. ni kinopredstav. RIBNICA: 12. in 13. f. ameriški barvni film Fantje iz 3. čete. SLUŽBO DOBI TAKOJ zaposlim delavca na plastiko v Šentjerneju. Naslov v upravi lista (1891/79). o- UPOKOJENKO ali starejšo žensko iščem za varstvo 7 mesecev staro Y 'erko. Nudim hrano in stanovanje s centralnim ogrevanjem, vse ostalo po dogovoru. Anica Prpar, Mirna peč 84. SLUŽBO dobi NKV dekle, ki ima veselje do dela v gostinstvu, za pomoč v kuhinji in pospravljanje gostinskih prostorov. Osebni dohodek za osemurni delavnik okoli 4.500,00 din. Javite se osebno ali pismeno na naslov: gostilna Vigred, Reteče 59, Škofja Loka. Pogoji: opravljen živilski pregled, samska. VAJENKO sprejme brivsko-frizerski salon Lavrinšek. Krško. VAJENCA za tesarsko obrt in kvalificiranega tesarja in delavca za priučitev, sprejme tesarstvo Josip Kregar, Ljubljana, Povšetova 19. Samsko stanovanje preskrbljeno. STANOVANJA ZAKONSKI par išče stanovnnje v Novem mestu ali bližnji okolici. Ponudbe pod šifro: ,,DOBRO PLAČILO“-ODDAM opremljeno sobo dvema dekletoma. Ogled v večernih urah. Naslov v upravi lista. '» (1856/79) IŠČEM sobo s sanitarijami v Novem mestu ali bližnji okolici. Zorka Ambrož, Volčičeva 33, Novo mesto. IŠČEM sobo in kuhinjo, po možnosti s kopalnico, v Novem mestu. Plačam eno leto v naprej. Anica Tomič, Cesta herojev 43, Novo mesto. MLAD ZAKONSKI par išče sobo v Novem mestu ali bližnji okolici. srni Naslov v upravi lista /1906/79.) ZAKONSKI par išče sobo ali stanovanje v Novem mestu ali bližnji okolici. Ilija Davidovič, Kettejev drevored 35, SGP Pionir, Novo mesto. IŠČEM neopremljeno sobo v Novem mestu. Cvetko Tramte, Breška vas 3, Šmar. Toplice. Motorna vozila PRODAM R-12, letnik 74 oktober. MALI SLATNIK 22. PRODAM zastavo 101, ohranjeno. Guštin, Križevska vas 10, Metlika. PRODAM nov kadet 1200 cm. Srečko Kumer, Mestne njive 11, petek, sobota. PRODAM traktor Tomo Vinkovič, nov, 18 KM, rabljen 5 ur, s • priključki, obračalnim plugom in frezo, lahko brez priključkov, polovico na ček. Marko Djuraševič, Efenkova 1, 63320 Velenje. PRODAM zastavo 101, november 1974, ali zamenjam za fiat 750, letnik 1970/71. Mirko Očkerl, Spodnji stari grad 52, 68270 Krško. PRODAM ford taunus 17 m, brez motoija, letnik 1962, registriran do oktobra 1979, po zelo ugodni ceni. Slavko Šribar, Kalce 17, Veliki Trn, Krško. PRODAM traktor Zetor 4712, rabljen 1.000 ur. Jože Gorišek, Gor-, nje Vrhpolje 80, Šentjernej. PRODAM ali zamenjam audi 60 za Pt škodo ali vvartburg, NSU 120. Prodam tudi dele za diano 6. Telefon: 23-904, Franc Koželj, Ljubljanska 20, Novo mesto. WARTBURG - 77, prodam. Telefon: 24-846, Premelč. PRODAM 126 P letnik 1976 registriran do aprila 1980. Zglasite se na naslov Legan Miha, Cankrajeva 25, Novo mesto. POCENI prodam »vto znamke Za-porožec, letnik 76, prevoženih 33.000 km, registriran do oktobra. Informacije na telefon: (068) 25-394 po 15. uri. AMI 8, 1. 71, laže karamboliran, prodam; tudi po delih. Šegova 33, telefon: 24-468 popoldne. UGODNO prodam R 12. Ogled je možen vsak dan med 18. in 19. uro. Potokar, Roje 11, Mirna, telefon: 23-367. SPAČEK, 1974, 100.000 km, neregistriran, vozen, prodam. Informacije in ogled: Grobovšek, Kristanova 30, v četrtek ob 16. do 20. ure in v ponedeljek od 16. do 20. ure. PRODAM traktor Tomo Vinkovič (18 KS) s frezo, rabljen približno 100 ur. Veterinar Šekoranja, Bizeljsko 67. PRODAM po ugodni ceni ceni traktor goseničar znamke Fiat. Zglasite se pri Mirku Hefaloviču, Globočice 10, Kostanjevica na Krki. UGODNO prodam ami 8, letnik 1972. Franc Longar, Stranska vas 13, 68360 Žužemberk. Ogled vsak dan popoldne. PRODAM zastavo 750, letnik 1970. Pavlin, Češča vas 28, Novo mesto. PRODAM Z 750, letnik 1971. Tone Gričar, DoL Vrhpolje 7, Šentjernej. PRODAM lado, staro 30 mesecev. Bruno Sever, Zagrebška 18, samo dopoldne. PRODAM JAWO 350, letnik 75. Alojz Brudar, Daljni vrh 5, Novo mesto, telefon 23-674 PRILOŽNOST 2 austina za 1 mil., eden registriran celo leto, v voznem stanju. Naslov v upravi lista (1839/79) PRODAM malo rabljen motor MZ-ES-175/2. Jože Franko, Sela 3, Straža. PRODAM kolo z motorjem APN 4, staro 6 mesecev. Franc Zalokar, Dol. stara vas 25, Šentjernej. PRODAM motorno kolo MZ 250. Gril Kaferie, V Brezov log 27, Novo mesto. PRODAM ami 8, 71 letnik. Vlado Mali, Paderšičeva 18, Novo mesto. PRODAM Z 750, letnik 70. Kettejev drevored 51, Novo mesto. PRODAM zastavo 750, letnik 76. Ogled popoldan. Može, Straža, Potok 15. PRODAM BMW 1600. Lebanova 12, Novo mesto. PRODAM dobro ohranjeno zastavo 750, letnik 1972. Anton Marn, Lukovek 11, Trebnje. / PRODAM NSU 1000 C letnik-1970, odlično ohranjen. Naslov v upravi lista (1863/79). PRODAM zastavo 101, letnik 75, reg. do 10. 1. 1980. Silvo Ko-strevc, Breška vas 5, Šmarj. Toplice. PRODAM karambolirano diano 6. Informacije na telefon: (068) 24-866. PRODAM 125 P, letnik 77. Mestne njive, blok 2, št. 5. PRODAM vse, kar je ostalo od ka-rambolirane Z 750. Martin Strel, 68230 Mokronog 45. PRODAM karambolirano katrco, letnik 74, in kleparsko orodje z varilnimi aparati. Janez Rolih, V. Brusnice 7. Ogled možen popoldan. PRODAM avto zastavo 101, letnik 1974, za 45.000. Rajko Rukšc, Brusnice 58, ogled vsak dan popoldne. ODDAM že vplačan avto R-14. Rok dobave ta mesec. Naslov v upravi lista (1876/79). PRODAM zastavo 101, karambolirano, letnik 1973. Gubčeva 33, Novo mesto. NUJNO prodam avto Citroen GS klub 1976, prevoženih 70.000 km, dobro ohranjen, registriran do 12. meseca 1979. Informacije iz usluge na telefon 21-539. UGODNO prodam avto Austin 1300, letnik 1971. Ogled v popoldanskem času. Padova n, V Brezov log 43 a, Novo mesto. PRODAM avto Škoda, letnik 1970. Martin Strašek, Dobrava 47, Škocjan. M OS KVIČA 1500 (leto izdelave 5.1976) prodajam. Kličite po 14. uri na telefon: (068) 24-613. PRODAM v voznem stanju TAM 4500, kasonar, s cera do. Mirna peč 68. PRODAM renault 6 TL, letnik 1972. Vel. Bučna vas 2, Novo mesta PRODAM škodo 100 L, L 70, registrirano do 6, 8. 1979, po zelo ugodni ceni. Avgust Kaplan, Pristavica 5, Šmaij. Toplice. PRODAM avto 125 PZ v dobrem stanju, registriran do maja 1980. Vrhovšek, Dol. Stara vas, Šentjernej. PRODAM ali zamenjam za traktor 18-35 KM obnovljen Ami 6 in električni vibrator za izdelavo betonskih plošč 40 x 40 cm. Franc Brulc, Maistrova 4, Novo mesto, telefon: 23-677. PRODAM lado, letnik 1972. Kašnik, Mestne njive 9. PRODAM TAM 4500 kiper, obnovljen, Nikolaj Oberč, Radovlja 16, Šmarj. Toplice. PRODAM zastavo 101, letnik 1973. Ivan Rovan, Majde Šilc 20/1, Novo mesto. PRODAM lado, letnik 1973 - december, prevoženih 65.000 km. Franc Hudoklin, Gabrje 130, Brusnice, vsak dan, razen torka. PRODAM PRODAM prikolico za osebni avto. Slak, Šmihel 11, Novo mesto. PRODAM ceneje okoli 800 kg betonskega železa in pribl. 2.500 kosov nove strešne cementne opeke. Alojz Zajc, Na žago 1, Novo mesto. PO UGODNI ceni prodam kosilnico znamke Laverda. Potočar, Potočna vas 17, Novo mesto. PRODAM obračalnik Maraton 140 B, Anton Kovačič, Mali vrh 4, 68216 Mirna peč. LJUBITELJU živali ugodno prodam prijaznega psa irskega setra. Naslov: Tinca Matkovič, Dol. Toplice 93, telefon: 85-758. Oglasite se lahko v četrtek ali petek od 15. ure dalje. PRODAM košnjo sena in otave. Tomič, Loke 10. Straža. PRODAM dnevno sobo (2 kavča in dve omari ter fotelje). Ogled vsako popoldne. Alojz Železnik, Gor. Straža 71, 68351 Straža. PRODAM BCS 127 in grablje maraton v dobrem stanju. Janez Plaveč, Vrhovo 16, Mirna peč. POCENI prodam globok otroški voziček (rjav žamet). Kruljac, Vrhovčeva 10, Novo mesto. PRODAM skoraj novo BCS kosilnico z vozičkom. Naslov v upravi lista (1922/79). PRODAM novo motorno kosilnico Minipadano, primerno za hribovite predele in manjše kmetije. Naslov v upravi lista (1923/79). PRODAM 200 fižolovih kolov. Naslov v upravi lista (1833/79). / PRODAM malo rabljeno točilno mizo s hladilnikom (šank). Ogled vsako popoldne od 15. ure naprej. Marija Vidic, Žabja vas 32, Novo mesto. PRODAM kosilnico BCS, dobro ohranjeno 127 in mlatilnico smu-karico. Rudi Celestina, Zg.Voda-le 13, 68295 Tržišče. PRODAM 10 AŽ panjev in trivrstno diatonično harmoniko. Darko Štojs, Sela 14, Raka. PRODAM obdelane kostanjeve stebre za vinograd. Nikolaj Oberč, Radovlja 16, Šmarjeta. PRODAM čistokrvne nemške ovčarje. Janez Velikonja, Krka 22 a, Novo mesto. PRODAM črno-beli televizor, star eno leto. Pribanič, Gor. Straža 117. PRODAM kravo, staro štiri leta. Bobič, Šmarjeta 17, Šmarješke Toplice. PRODAM dve kravi, ena štiri mesece breja, ena po telitvi (peto tele). Stane Šiška, Jurka vas 1, Straža. PRODAM prikolico nosilnosti 500 kg. Franc Štemberger, Dobravica 7, Šentjernej. PRODAM prikolico za prevoz motorja. Marta Ucman, Kristanova 32, Novo mesto. PRODAM skoraj nov motor za izkopavanje krompiija. Vcličevič, Kržišče 9, Raka. PRODAM dobro ohranjene grablje za seno (obračalnik Sip-Sempe-, ter). Dular, Potok 6, 68351 Straža. PRODAM 15 AŽ panjev čebel. Martin Marn, Dolenja vas 4, Otočec. PRODAM seno in otavo. Jarc, Prečna 24, Novo mesto. PO UGODNI ceni prodam ohranjeno manjšo spalnico. Ogled možen vsak dan na naslovu: Kotar, Nad mlini 16, Novo mesto. UGODNO prodam dobro ohranjen kombiniran štedilnik. Alojz Hrastar, V Brezov log 18, Novo mesto. PRODAM grablje obračalnik BCS. Naslov v upravi lista (1872/79). PRODAM prašiča (100 kgX Mirtič, Sela 9, Straža. PRODAM dve kravi s teletom ali po izbiri. Jablan 37, Mirna peč. PO UGODNI ceni prodam trifazni hidrofor in peč za kopalnico (kombinirano drva-elektrika). Alfonz Božič, Dol. Kamence 7 a, Novo mesto. PRODAM novo mizarsko mizo (obelponk) in še nekaj drugih predmetov. Anton Golob, Sela pri Šentjerneju. ZELO POCENI prodam spalnico z vložki. Volčičeva 45, Novo mesto. PRODAM kamp prikolico (Brako) in avtoradio Blaupunkt. Perme, Kotarjeva 4, telefon: 24-752. Novo mesto, od 14. ure dalje. PRODAM otroški sedež za v avto. Murn, Ragovska 21 a, Novo mesto. PRODAM traktorsko kosilnico, malo rabljeno. Polde Grahek, Rožanec 16, Črnomelj. PRODAM dobro ohranjeno svetlo spalnico. Informacije na telefon 24-842. PRODAM kosilnico BCS in traktorske pluge. Anton Malenšek, Maline 7, 68333 Semič. 12, 13, 14, 15 in 16 eolske gumi vozove, nove, za volovsko, konjsko ali traktorsko vprego prodam. Delamo tudi osovine za traktorske prikolice po naročilu. Dostava na dom. Stane Brulc, Jurčkova pot 73, Ljubljana-Rakovnik. KUPIM KUPIM APE CAR Piagio novejši tip z volanom, nosilnost 600 kg. Ponudbe pošljite takoj na upravo lista pod šifro: „DOBRO PLAČAN . KUPIM dobro ohranjen vprežni gumi voz (15 cd). Ppis in ceno na naslov: Anton Penca, Orehovec 26,68311 Kostanjevica. ^OBVESTILA ■ PRODAM 35 a vinograda v bližini Šmarjete. Cena 40.000 din. Uhan, Majde Šilc 18, Novo mesto, telefon: 25-465. DOBREMU kupcu prodam hišo s 1/2 ha zemlje; hiša zgrajena do tretje faze - možna je tudi obrt. Ivan Bartolj, Hrib 10, Stopiče. NA TRŠKI GORI pri Novem mestu prodam parcelo 1550 m2. Informacije na telefon: (061) 552-527, popoldan. PRODAM 15 arov vinograda, starega 5 let, z zidanico v Vinjem vrhu. Dostop z vsakim vozilom ter lep razgled. Miro Banič, Do-bruška vas 26, Škocjan. PRODAM na lepem kraju novo zidanico nad Semičem s 350 novimi trtami. Povoz z vsakim avtomobilom. Naslov v upravi lista (1854/79) / UGODNO prodam parcelo za vikend s starim vinogradom, skupaj 18 arov. Dostop z vsemi vozili. Naslov v upravi lista (1859/79) PRODAM vinograd 15 a, zidanico (8 x 4), voda, elek. tok, na „Gole-ku“ Osredek pri Krškem. Informacije pri Vinku Božiču, Osredek pri Krškem, ali Josipu Prelogarju, Zagreb, Vinogradska 22/a. KDOR si želi življenja na mirnem kraju, naj izkoristi priložnost! Prodam novo, še nedokončano hišo z vrtom v neposredni bližini Novega mesta, vseljivo takoj. Plačilo po dogovoru. Ponudbe pod šifro: „UGODNA CENA". PRODAM vinograd z zidanico v Tolstem vrhu (15 a). Dostop z vsakim vozilom. Naslov v upravi lista (1897/79). PRODAM vinograd in vrt s starim stavbiščem in vodnjakom v Stari gori pri Semiču, dostop z vsakim vozilom, primerno tudi za vikend. Informacije pri Jožetu Rauhu, Kašča 16, Semič. Um35[iiS PODPISANA MARIJA BOŽIČ, Šmihel št. 48, Novo mesto, izjavljam, da nisem plačnica dolgov, ki bi jih naredil mož FRANC BOŽIČ, stanujoč v Šmihelu 48, Novo mesto. Svarim tudi pred nakupom premičnin in nepremičnin, ker sem solastnica. KAREL MERČNIK, Dobruška vas 30, Škocjan, prepovedujem delanje kakršnekoli škode po mojih parcelah in parkiranje avtomobilov ter obračanje. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal. IGNAC LEŠNJAK, Dol. Prekopa 48, preklicujem širjenje neresničnih govoric, ki se nanašajo name in na Angelco Hrovat iz Šentjerneja. Če ljudje tega ne bodo upoštevali, jih bom sodno preganjal. OLGA in FRANC SMREKAR iz Drame 26, Šentjernej, opozarjava osebo, ki širi lažne govorice o lastništvu naše hišfe, naj s tem preneha, sicer bo v nasprotnem primeru sodno preganjana. PETER RADOVAN, Gornja Brezovica 10, Šentjernej; prepovedujem vožnjo, hojo in pašo na mojem travniku v Hrastovcu. Kdor tega ne bo upošteval, da bom sodno preganjal. OBVEŠČAM cenjene stranke, da nudim naslednje fotografske usluge: slikam (samo v barvah) dojenčke, majhne otroke, za rojstne dneve, pogrebe in poroke. Pridem na dom. Vsako soboto slikam poročne pare v galeriji v Novem mestu. Cene so ugodne. Foto Cvetko Tramte, Breška vas 3, 68220 Šmar. Toplice. mmmm DRAGIMA atiju in mami ANTONU in JOSIPINI OSOLNIK iz Muha-berja pri Novem mestu iskreno čestitajo ob zlatem jubileju, 50-letnici skupnega življenja in jima želijo vse najlepše, predvsem pa zdravja, hvaležni otroci: Jožica, Marica, Anica, Vida, Lado, Tone, Vinko in Marjan, snahe in zetje ter 12 ljubečih vnukov. RAZNO V BLIŽINI Novega mesta, se je izgubil majhen psiček terier, star 4 mesece, črne barve, z rjavimi lisami na gobčku. Prosimo poštenega najditelja naj proti nagradi javi na naslov: Ilija Stanko, Vrhnika, Klis 26, telefon: (061) 312-061. ZA DRUŽABNICO sprejmem mlajšo upokojenko, ki je zdrava, ima veselje do doma in je poštena. Nudim zelo ugodne pogoje. Imam dobro urejen dom, stanujem v centru večjega kraja v Beli krajini. Naslov v upravi lista (1924/79). UPOKOJENEC bi rad spoznal družico, staro od 50 do 60 let zaradi ženitve. Sem vdovec, stanujem v mali hiški, sam, na deželi v bližini železniške postaje. Ponudbe pod šifro: „DOBRA POKOJNINA". PETEK, 4. maja 1979 ob 6.30, sem pri kiosku na Trdinovi izgubila žensko uro in zapestnico. Ker sta mi drag spomin, prosim poštenega najditelja, da mi ju proti nagradi vrne. Olga Fin, Gotna vas 11, Novo mesto. VSEM, ki so prispevali za darilo iz lesnega obrata SGP Pionir, najlepša hvala. A.B. V SPOMIN Te dni bo minilo žalostno leto, odkar nas je za vedno zapustila v 100. letu starosti naša dobra mat!, stara mati, tašča, babica in prababica KATARINA RAJER Stranje pri Dobrniču Rodila je pet otrok, dve hčeri in tri sinove. Dva sina sta padla v vojni> hčeri sta še živi. Bila je vdova od prve svetovne vojne. Živela je takrat v revščini. Pri zdravniku je bila samo enkrat Naš dom je sedaj žalosten, kot bi pogorel. Hvala vsem, ki seje še vedno spominjate in ji prižigate luči. Žalujejo: hčerki Lucija in Mari* ja, drugo sorodstvo ter sosedje SAVNA V HOTELU METROPOL odprto v torek, četrtek in v petek od 16. do 20. ure. Informacije po telefonu (068) 21-447 ali osebno na recepciji hotela. MASAŽA ZAHVALA V 63. letu starosti nas je po hudi bolezni zapustil moj ljubi mož, oče, stari oče JOŽE BRENČIČ iz Orešja Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so darovali toliko prelepega cvetja. Posebno zahvalo sem dolžna Jereletovim, Knavsovim in Kirarjevim ter župniku za tako lepo opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala. Globoko žalujoča žena Slavka, sinova in hčere z družinami, brata, sestra in drugo sorodstvo. Šmarješke Toplice, dne 4. maja 1979. DOLENJSKI LIST IZDAJA: Časopisno založniško podjetje DOLENJSKI LIST,Novo mesto USTANOVITELJ LISTA: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto. Ribnica, Sevnica in Trebnje. IZDAJA 11. LJSKI SVET je družbeni organ upravljanja. Predsednik: Slavko l.upšina. UREDNIŠKI ODBOR: Marjan Legan (glavni in odgovorni urednik), Milan Markelj (namestnik), Ria Bačer, Andrej Bartelj, Marjan Bauer, Janez Pezelj, Jože Primc, Drago Rustja, Jožica Teppey, Ivan Zoran in Alfred Železnik. Tehnični urednik Priloge: Dušan Lazar. Ekonomska propaganda: Janko Saje in Marko Klinc. IZHAJA vsak četrtek - Posamezna številka 6 din, letna naročnina 238 din, polletna naročnina 119 din, plačljiva vnaprej - Za inozemstvo 480 din ali 25 ameriških dolaijev oz. 50 DM (oz. ustrezna droga valuta v tej vrednosti) Devizni račun: 52100 620 107 - 32000 -009 8-9. OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu 130 din, 1 cm na določeni strani 160 din, 1 cm na srednji ali zadnji strani 200 din, 1 cm na pry• strani 250 din. Vsak mali oglas do 10 besed 50 din, vsaka nadaljnja beseda 5 din Za vse druge oglase velja do preklica cenik št. 10 od 1-1. 1979 Na podlagi mnenja sekretariata za informacije IS skupščine SRS (št. 421 1/72 od 28. 3. 1974) se za Dolenjski list ne plačuje davek od prometa proizvodov. TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK v Novem mestu: 52100 603- 30624 Naslov uredništva: 680C1 Novo mesto. Ulica talcev 2, p.p. 33, telefon (068) 23 -606 Naslov uprave: 68001 Novo mesto, Glavni trg 3, p.p. 33, telefon (068) 23 -611. - Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo Časopisni stavek, filmi in prelom: ČZP Dolenjski list, Novo mesto - Barvni filmi in-tisk: Ljudska pravica, Ljubljana. ZAHVALA Ob smrti našega dragega očeta FRANCA HUDOKLINA se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, vaščanom in znancem, ki so v težkih trenutkih sočustvovali z nami^ mu podarili cvetje in se zadnjikrat poslovili od njega. Nadalje se zahvaljujemo Iskri Šentjernej, IMV Novo mesto, Avtu Kočevje in duhovnikom za lepo opravljen obred. Hvaležni smo godbi iz Šentjerneja, ki je v tako velikem številu spremljala na poslednji poti svojega dolgoletnega kapelnika. Se posebej se zahvaljujemo samostanu Pleterje in njegovim uslužbencem za vsestransko pomoč. Žalujoči otroci: Karolina, Pepca, France, Nace in Jože z družinami mm -%&?■ mm ZAHVALA Ob nenadni in boleči izgubi našega ljubega moža, ata. starega ata. brata in strica FRANCA GLAVIČA iz Gorenja ihvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, posebno pa dobrim sosedom In jm, ki ste pokojniku darovali vence in cvetje, nam izrazili sožalje, ter nam v najtežjih cih stali ob strani in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi prezgodnji zadnji poti. la zahvala Cestnemu podjetju Novo mesto, TOZD Kočevje, TOZD Trgopromet, KS Stara j.___: X__I « Ir. A ^n^airia im C/-1 M lilonJn Vivotfl n se iskreno zahvalji vsem vaščanom, trenutkih _ . _ Posebna zahvala Cestnemu podjetju Novo mesto, TOZD Kočevje, TOZD Trgopromet, KS Stara cerkev, tovarišem in sošolcem iz gimnazije Kočevje in GŠC Postojna. Najlepša hvala obema govornikoma in župniku za opravljeni obred. Žalujoči: žena Ana, sin Franc, hčerka Bernarda, Anica z možem in vnukinja Andreja, brat Ciril, sestre Ivana, Marija in Elka z družinami ter drugo sorodstvo. ZAHVALA Ob boleči ter mnogo prerani izgubi naše ljube hčerke, žene, matere in sestre TEREZIJE KRALJ "■ iz Kapljišča 3 se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom in znancem, ki so nam v najtežjih dneh kakorkc pomagali, izrazili sožalje, darovali vence in cvetje ter pokojnico v tako velikem številu spremili i 7oH nii mai: Ti 1 _ _ V 7 ilrn (1 ^rnAmall \/alataVr i dneh kakorkoli ,______________________________________ ... i na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo delovnim organizacijam KZ Metlika, GOK Črnomelj, Veletekstil Črnomelj, mlad. aktivu Boršt, pevskemu društvu iz Gribelj, učencem I. letnika ESS Črnomelj ter župniku za opravjieni obred in poslovilne besede. Iskrena zahvala osebju zdravstvenega doma Metlika ter osebju kirurškega oddelka splošne bolnice Novo mesto, posebno dr. Morelu za ves trud in prizadevanje v času bolezni. Se enkrat prav vsem najlepša hvala. Žalujoči: mož Ivan, sin Ivan, hčerka Jožica, mama, bratje in sestre z družinami ter drugo sorodstvo ZAHVALA Ob bolečem slovesu od naše ljube žene, mami in babike BETI BRANK roj. ABRAM izrekamo iskreno zahvalo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje in nam ustno ali pismeno izrekli sožalje. Posebno se zahvaljujemo zdravnikom in zdravstvenemu osebju internega oddelka Splošne bolnice v Novem mestu in gastroenterološke interne klinike v Ljubljani za vso skrb in nego. Najlepša hvala pevcem „Dušana Jereba" za ganljive pesmi, govornikoma Novolesa in pevskega zbora Društva upokojencev za poslovilne besede, duhovniku za pogrebni obred ter vsem, ki ste jo spoštovali in imeli radi. Vsi njeni Novo mesto, dne 7. maja 1979 SPOMIN... ZAHVALA V 79. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi oče, stari in prastari oče, brat, tast in svak PETER ADLEŠlC z Malih Sel 6 Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem in vsem, ki so nam pomagali v težkih trenutkih, darovali vence in cvetje ter nam izrekli sožalje in pokojnika pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala lepa zdravstvenemu osebju Zdravstvenega doma Črnomelj. Posebna hvala kolektivu ITAS Kočevje, IMV obrat Črnomelj' za podarjene vence. Posebno zahvalo smo dolžni sosedom Veseličevim in Miketičevim za njihov trud in nesebično pomoč ter župniku za opravljeni obred in ganljive besede. Vsi njegovi! ZAHVALA . . .na usodni 12. maj pred dvema letoma, vsem, ki ste ga poznali in se spominjate mojega nenadomestljivega sina in vašega prijatelja SLAVKA LIPARJA iz Krškega Prišla že druga je pomlad, z njo čas brez upanja in nad, se pomlad. da se še kdaj vrneš v prebujajočo Ne sprašuj, kako mi je brez tebe! Vedno mislim, kako lepo bi mi bilo, ko bi se še enkrat zazrl v moje solzno oko. Živ lik si še med nami, le, da molčiš. Kot da si včeraj govoril, nam je blizu tvoj glas. Cas teče, toda rana se ne celi in bo skelela, dokler bo živela Tvoja mami. Hvala vsem, ki se ga spominjate. ZAHVALA ob boleči izgubi dragega moža in očeta EDIJA GRAČNERJA s Senovega Iskrena hvala za tolažilne besede in pomoč v teh težkih trenutkih, hvala vsem, ki ste mu darovali vence in cvetje ter ga spremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena, sinovi in drugo sorodstvo. Po kratki, a težki bolezni nas je v 66. letu starosti zapustila naša draga žena, mama, stara mama, sestra in teta MARIJA PETERLE roj. Božnar iz Sp. Lakenc 13 I°Pl0 se zahvaljujemo vsem, ki ste nam priskočili na pomoč, »ascanom, sorodnikom in zancem ter HP Kolinski in GOP Mirna J?ene. vence 'n cvetje. Posebna zahvala ginekološkemu m st 'n’ce Novo mesto, onkološkemu inštitutu iz Ljubljane, moškemu pevskemu zboru iz Mokronoga za žalostinke, g. j u 22 leP° poravljeni obred ter govornici za poslovilne ede ob odprtem grobu. Žalujoči: mož Lojze, sin Jože, hčerke Marta, Karolina in Pavla z družinami, vnuki, vnukinje ter sestre Laknice, dne 26. 4. 1979 Prišel je spet cvetoči maj, a tebe, Ivan, ni nazaj, v zemlji spiš že leto dni, srce še vedno krvavi. V SPOMIN Boleč je spomin na 8. maj, ko mineva žalostno leto, odkar si nas za vedno zapustil, ljubljeni mož in oče IVAN HROVAT iz Hrastovice Zahvaljujemo se vsem, ki ga obiskujete na njegovem prezgodnjem grobu, mu prinašate cvetje in prižigate svečke. Ohranite ga še naprej v lepem spominu. Žalujoči: Joži, Janez in Majda. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, sestre in babice MARIJE ZORKO iz Grčevja se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem ter sindikalni organizaciji SGP Pionir TOZD SPO za podarjeno cvetje in vence, sosedom in vsem, ki ste nam pomagali v težkih trenutkih, nam izrekli sožalje in spremili pokojnico na zadnji poti. Lepa hvala župniku za ganljive besede in lepo opravljeni obred. Žalujoči: sin Tone, hčerka Ani z družinami, sestra Tončka in drugo sorodstvo V SPOMIN 29. aprila je minilo leto, odkar meje za vedno zapustila ljuba žena KRISTINA ŠKEDELJ Ratež 45 Hvala vsem, ki ste jo imeli radi, ji prinašate cvetje ter prižigate sveče v njen spomin. 'Mož Martin p i Razsežnosti tovarištva Skrivnost je odnesel v grob Okna v stanovanju Cirila , Bukovca, letošnjega dobitnika republiškega priznanja OF, gledajo na glavno trebanjsko ulico. Toda zdi se, da so bolj kot navzven obrnjena noter, v tihoto udobnega bivališča, kjer se tudi gost v hipu počuti domače in prijetno. Prav tako je s Cirilom Bukovcem. Vedno je dejavno sodeloval pri razvoju naše družbe, še več, ;; prispeval je nemajhen delež. Toda hkrati je kot človek ohranjal notranji mir, v katerem so imeli in še imajo tudi dogodki zgodovine človeško razsežnost. To se Grilu Bukovcu vidi tudi na zunaj. Čeprav se je komaj vrnil s slavnostne seje republiške konference SZDL, kjer je prejel priznanje Osvobodile fronte, je bil, prijazen in uglajen kot vedno, takoj pri-; pravljen odgovarjati na vprašanja prav o tem. Ko se spominja dogodkov pred 35 leti, pove, da so bile preizkušnje sicer velike, toda prav zaradi velikega tovarištva jih je bilo mogoče premagati In pogovor, ki se je razvil o dogajanju pred 35 leti, ni mogel iti mimo OF. S tovariši, ki so prejeli nagrado hkrati z njim, so ugotovili, da so bili z Osvobodilno fronto v resnici postavljeni temelji slovenskega političnega mišljenja in ravnanja. Gril Bukovec namreč v rojstni Veliki Loki nikoli ni mislil kdove kako politično. Res se je udeleževal manifestacij sokolov, toda bolj zaradi telovadbe kot zaradi « politike. V usodnih trenut-* kih za obstoj slovenskega naroda mu je oči odprla Osvobodilna fronta. S preprostimi besedami in ute-; meljitvami, po domače. Prav zaradi tega je'izročilo Osvo-bodine fronte še danes živo ' in bo živo še dolgo Preveč naštevanja bi bilo potrebno za popis vseh nalog, ki jih je Ciril Bukovec opravil v vseh teh letih. Dolgo časa je bil predsednik občine Trebnje. V tistem času korenini tudi začetek gospodarskega razcveta te občine Potem je imel vrsto zadolžitev v družbenopolitičnih organizacijah, kjer je dejavno vključen še danes. Med drugim je član republiškega odbora ZZB NOV, član občinske konference ZK, podpredsednik družbenopolitičnega zbora občinske skupščine Trebnje. „ Verjetno je še kdo, ki bi to priznanje zaslužil bolj kot jaz. A vseeno sem zadovoljen in srečen, da sem ga dobil Seveda se zavedam, da me priznanje zavezuje k še bolj predanemu delu, "je povedal Omenil je, da ni zadovoljen, ker danes premalo damo na tovarištvo. Preveč se zapiramo vase. Ne zgodi se tako redko, da se še sosedje ne poznajo med seboj. Povedal je še, da se tudi mladini ne posvečamo dovolj, zlasti pa ne najdemo pravega načina. Čeprav, je še dodal je mladina zdaj na vasi veliko bolj aktivna, kot je bila pred nedavnim. Iz lastnih izkušenj pa ve, da se mladina zelo zanima za našo borbo. Tudi sin, ki je pilot Jugoslovanskega vojnega letalstva, ga je pogosto spraševal o dogodkih iz narodnoosvobodilnega boja. „ Vedno sem se trudil, da bi sodeloval v tokovih razvoja. Treba je iti s časom naprej. Toda vseeno bi morali več dati na ohranjanje vrednot, kot so tovarištvo in solidarnost med ljudmi. Prav mladina lahko veliko pripomore k širjenju teh vrednot. " J. SIMČIČ Ko so reševali živino, ni bil na ležišče Antona Nahtigala nihče pozoren V soboto je zgorelo gospo- darsko poslopje Antona Nahti-Cešniical Z NOVEGA NAJDBIŠČA: doslej odkrili sedem grobnic gala v Cešnjicah pri Trebelnem. Gospodar Anton je omenjenega dne zgodaj zjutraj odšel v zidanico pri ČUpah. Nove arheološke najdbe V Zloganju pri Škocjanu odkrili rimsko grobišče Domnevajo, da seje 71-letni Nahtigal okoli 7. ure vrnil domov in legel v hlev. Nekako ob osmi uri pa je Nahtigalov sosed opazil, da se nad hlevom kadi. Sredi aprila so pri planiranju strmega hriba, imenovanega Tičnica, v Zloganju pri Škocjanu naleteli na rimsko grobišče. Takoj po obvestilu se je začelo zaščitno izkopavanje, ki ga vodi Danilo Breščak, arheolog Dolenjskega muzeja. Pri dosedanjem deluje bilo odkritih 20 žganih grobov, ki časovno sodijo na konec 1. in v 2. stoletje našega štetja, preseneča pa sorazmerno veliko število zidanih grobnic. Doslej je bilo namreč odkritih že sedem grobnic, zgrajenih iz kamenja v tehniki suhega zidu. Med njimi je bila ena pravokotna, ostale pa so okrogle, dve med njimi z zidanim vhodnim hodnikom. Zal so bili grobovi, predvsem tisti brez konstrukcije, pri delu z buldožerjem močno poškodovani in delno odneseni, saj so od preprostih žganih grobov ostale le nekaj centimetrov debele plasti žganine z dna groba. Nove najdbe, med njimi tudi hišasta žara z zaključkom v obliki petelina, nam skupaj z že doslej znanimi podatki govore, da je bil prostor okoli Škocjana v rimskem času dokaj gosto naseljen, monu- mentalne oblike grobov pa kažejo na premožnejšo plast prebivalstva. D. B. GA JE SKUŠAL ZAŽGATI? V četrtek okoli 13. ure je 43-letni Ivan Budna iz Zaloga pri Zabukovju kupoval v domači trgovini. Za njim je stal Jože T., mu v gumijasti škorenj nalil bencina in ga prižgal. Budni je zgorel škorenj, obleka in perilo, dobil je hude opekline, tako da so ga morali odpeljati na zdravljenje v celjsko bolnišnico. Zakaj je Jože T. to naredil, raziskujejo kriminalisti. Nahtigalova žena in sosedje so iz hleva reševali živino, na Antonovo ležišče pa ni bil nihče pozoren, saj niso vedeli, da se je Nahtigal že vrnil iz vinograda. Ko so plamene dokončno pogasili gasilci, so našli na pogorišču ostanke mrtvega gospodarja. Gmotna škoda je velika, zakaj je zagorelo, pa je skrivnost, ki jo je Anton Nahtigal odnesel s seboj v grob. 62 LET UČITELJ »Dolenjski list« v vsako družino Prosvetni delavci širšega celjskega območja so te dni počastili 90-let-nico življenja stanovskega tovariša Lojzeta Gobca, ki je bil ljudski učitelj v pravem pomenu te besede. S svojim narodnostnim delom je začel še za časa stare Avstrije, ko je bila slovenščina v šoli še zapostavljena. Kar 62 let je poučeval in se razdajal mladini. Slavljencu je pri počastitvi spregovoril njegov učenec Albin Podjavoršek, profesor v pokoju. S. SKOČIR V gostilni ustrelil „kamerada” Ubil bi še miličnika, a je pištola odpovedala — Pokojni Šimec je malo prej prišel iz ___________zapora — Vedno bolj krvavi in nevarni obračuni huliganov v Kočevju 22-letni Darko Župančič iz Kočevja je 3. maja okoli 20.30 v gostilni »Pod Stojno" v Kočevju ustrelil s pištolo 19-letnega Boruta Simca. Šimec je bil takoj mrtev. Župančič je nameril pištolo še v miličnika, ki je hotel posredovati, vendar je pištola odpovedala ali pa v njej ni bilo naboja. Župančič je po uboju pobegnil. Očividec tragičnega dogodka je najprej pretresen dejal: „Zdaj v Kočevju nisi več varen, niti če greš na malo pivo v gostilno." Uboj se je namreč zgodil le kakšen meter od njega. Potem je očividec nadaljeval pripoved: mu poletele v zrak in je padel tako, da je imel ob naši mizi, tik ob meni, noge, glavo pa pri eni izmed preostalih dveh praznih miz, ki sta v tem prostoru. Zupančič ga je ustrelil z razdalje pol metra. Šimec je padel. Obležal je negiben in kri se mu je poceana iz ust. „Pet nas je sedelo pri zadnji mizi ob oknu v stranskem delu gostinske sobe. Potem so prišli noter še štirje znani kočevski izgredniki, ki jim nekateri pravijo .pankrokerji*. Usedli so se k mizi poleg naše, naročili pivo in se kar lepo obnašali. Nato je prišel še Šimec, ki je bil po moji oceni vinjen, in stal ob mizi ter sc pogovarjal s pankrokerji, v kiapo katerih je verjetno sodil.: Kmalu za njim je prišel še Župančič, kije bil po obrazu opraskan, v roki je imel pištolo in jo je repetiral. Mislil sem, da ima strašilno pištolo. Takrat pa je že počilo. Pogledal sem okoli in si mislil: ,,Spet je kak norec vrgel petardo!" (To je za Kočevje nekaj povsem normalnega). Nato poči še enkrat in mimo ušesa mi prileti tulec naboja. Med streli je Simca zavrtelo, noge so # m # * d I # ŽIVLJENJE NAŠEGA ŽIVLJENJA i ; § • t i Jožič Repič se je rodil Mari in Jožetu Repiču v Repičevi dragi 8. Njegova mati Mara Repič je bila vojna sirota, Jože pa se je poročil zoper voljo staršev samo civilno, zato mu ni kazalo prestopati prag svojih staršev. Torej zakoncema ni kazalo drugega, kakor da dasta svojega prvorojenca v jasli, ki so jih s hrupom odprli v letu Jožiče-vega rojstva, kajti mati Mara je služila vsakdanji kruh v Hitrotkalu, oče Jože pa je bil vratar v Hitrošivu. In dečko seje lepo razvijal, prestopil v vrtec, kamor sta ga hodila izmenično iskat mati Mara in oče Jože včasih šele proti večeru, kajti opravil je bilo preko glave. V sedmem letu starosti so dobili fanta v roke učitelji, ki so uvedli celo- dnevno šolanje, tako da se je družina zbrala le ob večerih, ko so bili že vsi toliko utrujeni, da se nikomur ni dalo niti govoriti, ampak so se raje zvalili v postelje, če so hoteli biti Zjutraj vsaj za silo sveži in kos naporom dneva. „Le kam bova dala najinega Jožiča? ” je nekega dne zaskrbelo mater Maro. „Naprej v šole naj gre, da se mu ne bo treba ubijati kot nama,” je zaokrožil pogovor oče Jože. Minevala so leta srednjega šolanja. Jožič se je vračal v rodno mesto enkrat na mesec po perilo in na počitek ter odhajal v veliko mesto, kjer je po -štirih letih v novi obleki hodil v maturantskem sprevodu, se jeseni vpisal na visoko šolo, se dotolkel do papiijev in, še preden je okusil slast z lastnim delom prisluženega denarja, so ga poklicali k vojakom v Banjaluko, od koder je dvakrat pisal staršem, da je vse v redu in naj si zavoljo njega ne belijo glave . .. Svatje so bili pijano razigrani in mize so se podajale od pijače in jedače. Na čelu veselosti sta sedela Mara in Jože Repič. Pa je žena šepnila možu: „Lepo je. Srečna sem, da smo po šestindvajsetih letih takole skupaj: ti, najin Jožič in jaz.” Mladoporočenca pa sta držeč se za roke, neopazno smuknila v spalnico, kajti pred njima je bila prva poročna noč. TONI CAŠPERIČ Župančič se je končno le predal Tri dni se je skrival po kočevskih gozdovih Po uradnih podatkih UJV Ljubljana je do spora med Zupančičem in Šimcem, ki sta bila v večji družbi fantov, prišlo v četrtek med 19. in 20. uro v »Met- ka baru" v Kočevju in nato tudi do pretepa zunaj tega lokala. Družba se je nato preselila v gostilno „Pod Stojno", kjer je potekalo v glavnem vse tako, kot je opisal naš očividec. < Ko je Župančič po uboju Šimca s pištolo v roki pobegnil, sta organizirala ljubljanska UJV in RSNZ obširno akcijo iskanja, v kateri so razen miličniških enot sodelovali tudi občani. Ta akcija je trajala od četrtka do nedelje zvečer, ko so Zupančiča dobili. Župančič se je namreč v nedeljo, 6. maja, okoli 18. ure zatekel k občanu M. K. v Moravi. Ta ga je prepričal, naj mu odda orožje in se preda miličnikom. Zupančič mu je res dal orožje. M. K. je nato o tem obvestil miličnike, ki so prišli ponj v njegovo hišo, kjer je Župančič čakal. Organizatorji iskanja Darka Zupančiča se zahvaljujejo vsem enotam in občanom, ki so sodelovali v akciji, še posebna njihova zahvala pa velja občanu M. K. iz Morave. .Pankrokerji* so skočili k Šimcu in ga klicali. Ko so videli, da je miren, so vpili: .Rešilca! Zdravnika!* Rešilec miličniške šole je stal slučajno pred gostilno. Miličnika sta pila v gostilni pri točilni mizi kavo, to sem videl," je povedal očividec, ki ne želi, da bi omenjali njegovo ime. Za točnost teh podatkov jamči. Miličnika sta po uboju hotela posredovati, a je Župančič nameril v enega, ki ga je hotel zgrabiti, pištolo. Sprožil je dvakrat, vendar je pištola odpovedala ali p a je bila prazna. Drugi miličnik si je poiskal kritje za mizo - sodom. Župančič je pobegnil s pištolo v roki skozi ista vrata, skozi katera je vstopil. Miličnika sta takoj odpeljala Šimca v ambulanto, kjer so lahko ugotovili le smrt. . O obračunih huliganov v Kočevju in njihovih izpadih smo že večkrat po-očali, nazadnje v naši zadnji številki. Vsa naša opozorila in opozorila ter zahteve občanov in še posebno gostinskih delavcev doslej niso zalegla. Bo kočevske huligane vsaj ta smrt izmodrila, če jih drugi (skromni) ukrepi niso? J. PRIMC „Bijelo dugmi nikoli več v Ribnico Razočarani, ker publika ni ..ponorela" i Dobro znana sarajevska skupina zabavne glasbe, ena naših najboljših rock skupin »Bijelo dug-me“, je na svoji turneji po Jugoslaviji ob izdaji novega albuma »Bitanga i princeza" nastopila med prvomajskimi prazniki tudi v ribniški športni dvorani. Po koncertu, kije trajal uro in 45 minut, je vodja skupine, pisec besedil in glasbe, kitarist Goran Bregovič, jezno rekel: „V ta kraj ne bomo prišli nikoli več!" Bregoviča smo vprašali, če je razočaran zaradi razmeroma majhnega obiska - v dvorani je bilo okoli 1000 poslušalcev - ali zaradi razmeroma mirne publike. „Mi smo pravi profesionalci, glasbeniki, ki pristopamo k delu z ljubeznijo (!? ). Denarja imamo preko glave. Nekoč nam je res bil vse, danes pa nam ne pomeni dosti. Razočarala nas je publika, ki sploh ne doživlja glasbe. V dvorani sedi kot kipi-Isti program smo izvedli že v 20 jugoslovanskih mestih in poslušalci so povsod kar ponoreli zaradi naše glasbe." »Nehvaležna" publika so bili ‘ mladi iz ribniške in kočevske občine, ki so res mirno, z izjemo manjšega dela dvorane, pričakali in pospremili petorico Sarajevčanov, ki po enoletnem odmoru spet dela skupaj. Glavna oseba tega komercialnega ansambla jc vokalni solist Željko Bebek, fant izrednega glasu. Razen njega so se vsi ostali člani skupine dostoj no obnašali. Bregovič pa je nekajkrat izzival publiko z grdimi besedami, ki ne pristajajo poklicnemu in dobremu glasbeniku. Kljub vsemu temu pa je treba priznati, da je „Bijelo dugme“ popolnoma zadovoljilo publiko v dvorani, saj je njihova glasb® primerna za mlajše in starejše. Koncert so začeli s pesmimi iz albuma »Bitanga i princeza", nato so predstavili svoje starejše skladbe, na koncu pa še nekaj novih. Zanimivo je še, da so tehnično opremo ansambla pripeljali kar trije ve 1 ik i tovornjake Bil oje toliko opreme, daje zavzela skoraj vse igrišče športne dvorane: 30 velikih stereo zvočnikov, 84 reflektorjev s spektrom najrazličnejših barv, okoli 20 km kablov in še izredno dragi instrumenti vseh članov skupine. MILAN GLAVONJIC KOČEVJE: 30 LET FILATELIJE Filatelistično društvo (FD) Ko' čevje je imelo društveno skupščine-na kateri so pregledali poslovanje z® lani in sprejeli finančni in delovni načrt za letos. Delo društva je dobr° in uspešno posebno v mladinskih oddelkih, ki so med najboljšimi fd®' telističnimi društvi Slovenije. Za 1^ tošnje praznovanje 30-letnice obstoja FD Kočevje je bil odbor društva okrepljen z novimi člani. V društvu so še trije ustanovni člani: Viktof Ožura, Lojze Skender in Andrej Arko; ti bodo po svojih močeh največ pripomogli k uspešni izvedb proslave ob 30-letnici društva, ki b° septembra letos. 8. PLES SPD TRIGLAV IZ ZUERICHA V soboto, 12. maja, bo v veliki dvorani Albisriederhausa v Zuerichu 8. tradicionalni planinski ples SPD Triglav. Pred plesom bo Mestno gledališče ljubljansko gostovalo s komedijo »Vdova Rošlinka”, nato pa bo do 4. ure zjutraj zabava. Obiskovalci naj zasedejo svoje prostore najkasneje do 18.15, ker bo dvorana med gledališko predstavo zaprta. Cena vstopnic 6.60 Sir za člane SPD Triglav in SD Planika, 12.20 za nečlane. PESEM IN PLESI TAHITIJA — Polinezijci, prebivalci Tahitija, otroci najlepših cvetov, je rekel slikar Gauguin Del te lepote bogastva kulture ljudi Oceanije si bodo obiskovalci lahko športni dvorani v Novem mestu v sredo, 16. maja ob na 32 plesalcev je v dveletnih neprekinjenih nastopih na oarm P” vsem svetu doživela izreden uspeh. Med lepoticami bo tudi n>,ss Tahitija. polko, polonezo in mazurko. Sicer pa je nemogoče prešteti vse plese sveta. Tako so se vse do leta 1900 pojavljali novi plesi, vendar brez revolucionarnih pretresov. Po tem letu pa se je pod vplivom Amerike in črnske glasbe začela doba jazza. Pojavila se je vrsta ameriških plesov, ki so imeli vsa mogoča imena. Tudi njihovo izvajanje je bilo neenotno, tako da so malo več reda v korektno izvajanje plesnih oblik vnesli Angleži, ki so še danes svetovna plesna velesila. Zavladal je angleški stil in pojavili so se plesi fox trott, slovv fovv in angleški valček. Ti plesi so še danes v svetovnem programu standardnih plesov. Po letu so svet preplavili še latinsko—ameriški plesi rumba, samba in tango. Pred nedavnim je bilo v Ljubljani državno prvenstvo v latinskoameriških plesih, na katerem smo Dolenjci dosegli največ uspehov, čeprav uradno to ni bilo nikjer izrečeno. Plesni klub Novo mesto, ki že štiri leta v nekdanjem novomeškem domu JLA goji vrsto plesnih dejavnosti, je v kategoriji plesnih krožkov v 4. najvišji skupini dosegel izreden uspeh. Vsi finalisti v tej skupini so bili Novomeščani, tako da so tudi prva tri mesta pripadla njim. Zmagala sta Peter Kapš in Olga Bregar. Tudi v članski konkurenci so se dobro odrezali. Milan Moro, in Nataša Papež, ki sta najuspešnejši par novomeškega kluba doslej, sta zasedla 26. mesto, kar je uspeh, če vemo, da sta program latinskoameriških plesov vadila le dva meseca Zmaga je pripadla paru Niko Basarič in Meta Zagorc, drugo mesto pa je zasedel Jože Pavlin s soplesalko Petkovo. Naj povemo, da sta Meta Zagorc in Jože Pavlin Dolenjca Da je Novo mesto danes pravi izvir dobrih plesalcev, kar pa v javnosti ni tako znano, je zasluga novomeške gimnazije, kjer so imeli vrsto let plesne tečaje. Prav na teh tečajih so se mnogi Novomeščani navdušili za ples, kasneje pa so ga gojili kot šport v Študentskem plesnem klubu. Med njimi lahko naštejemo vrsto imen: Ana Vitkovič, Cveta Urbas, Meta Zagorc, med moškimi pa Jože Uhan, Jože Pavlin, Marko Vodnik z Dušanko, Dušan Podkrižnik in Boris Vovk. Boris Vovk je danes trener in eden izmed najzaslužnejših delavcev novomeškega kluba. Priznanje njegovemu delu je tudi nedavna izvolitev za predsednika Plesne zveze Slovenije. Klub je zrasel iz navdušenega dela posameznikov, razvil široko dejavnost od športnega plesa do ritmične vzgoje najmlajših, ki jo obiskuje okoli 70 otrok od 3. do 10. leta starosti. Samo lani je organiziral po Dolenjski več kot 10 tečajev, dosegel pa je mnoge uspehe tudi na plesnih turnirjih. Čeprav Plesni klub Novo mesto nekaj pomeni celo v državnem merilu, v Novem mestu nima najboljših možnosti za delo. Tako kot z mnogimi drugimi dejavnostmi, ki so zrasle iz velikega navdušenja in požrtvovalnosti, s tem pa prerasle okvire ljubiteljske dejavnosti, se je tudi z novomeškim klubom že zgodilo, da je zašel v veliko krizo. Če ne bi bilo v klubu tako požrtvovalnih članov, kot so Radivoj Trelc, Boris Ilovar, Nataša Papež, Marjeta Derlink in drugih, bi klub prav lahko že zamrl. Tako pa članom kluba ni žal odriniti težkih denarjev za obleko, ki je zelo draga, za čevlje. Klub jim namreč lahko zagotovi le plačan prevoz na turnirje. Vse ostalo, kar se nabere z lastno dejavnostjo, s katero pokrivajo več kot 50 odstotkov stroškov, pa porabijo za drage aparature, za plošče, najemnino prostorov. Tako klub, ki opravlja zelo pomembno delo na športnem in vzgojno—izobraževalnem področju, ki v mladih vzgaja čut socialnosti in družabnosti, ki ljudem privzgaja smisel za kulturne in športne vrednote, ostaja prejkone odvisen sam od sebe. Vprašanje pa je, če je prav, da ga moralno in denarno ne podpremo bolj kot doslej. Škoda bi namreč bilo, če bi njegova dejavnost zaradi ravnodušja zamrla prav zdaj, ko je po Dolenjskem zelo porasla potreba po plesnih tečajih in splošno po plesni vzgoji, ki je doslej pri nas ni bilo. J.S. PRILOGA DOBER DAN, DOLENJCI ™;rr~ OSLOVAŠKA Praga" letalskemu prometu. Izbor hotelov je takšen, de po legi in udobnosti odgovarje zahtevam potnikov in je najboljša mogo£a usluga za ponujeno ceno. Za turistični del programa so vam na razpolago strokovni vodiči, ki govorijo srbsko-hrvatski jezik. Prijave in vplačila za AIR LIFT potovanja sprejemajo po vsej Jugoslaviji, vse podovainiee JAT-a in turistične agencij« ŽELIMO VAM PRIJETNO POTOVANJE AIR LIFT POLJSKA „Weekend v Varšavi' »Varšava in Krakov" »Mazurka" DR NEMČIJA »Berlin" TUNIS »Sedemdnevni počitek v Tunisu" »Štirinajstdnevni počitek v Tunisu" EGIPT Egipt '1 »Kairo, Aleksandrija" KITAJSKA »Peking, Changsha, Sian, Tatjan" »Peking, Changchun, Kirin, Shengyana Anshan" »Peking, Konton, Hangchovv, Shanghal, Nanking" SINGAPUR IN INDONEZIJA »Singapore, Jakarta, Bali" ZDA »Desetdnevni izlet v New York" »Osemdnevni izlet v New York" JAT JAT LJUBLJANA MildoSičeve 34, telefon (061) 316-850 JOŽE PREŠEREN »Zanimata me je usoda naših ljudi na tujem. Vse tisto pripovedovanje o zdomcih in izseljencih, o slovenskem gnoju v Ameriki, kakor je nekoč zapisat Louis Adamič iz Blata pri Grosupljem. Vleklo me je v to smer in po odsluženi vojaščini in diplomi na filozofski fakulteti v Ljubljani sem se odločil za službo pri Rodni grudi. Na ta način sem se srečat s širšo plastjo slovenstva, z občutljivim in nostalgičnim elementom tujstva. Ugotovil sem, da smo Slovenci pravzaprav sila ponosen in samorasel narod, ki išče neprestano svoje korenine. So tudi izjeme v slabšem pomenu besede, takšni, ki so zatajili svoje poreklo in domovino in se šopirijo s tujim perjem. Toda na dnu srca jim ostaja domovina kakor kazen, kakor nedosegljiv privid. Drugače pa je z nami, ki živimo v matični deželi. Popotovanja nam širijo obzorja. Več sveta vidiš, raje se vračaš domov, in šele ko si spet doma, občutiš vso stisko naših ljudi v tujini." Jože Prešeren je analitik in romantik, zavzet novinar. Ustvarjati časopis, naj bo to revija ali mesečnik, ni tako enostavno; potrebno je prebrati goro časnikov, pisem in vseh mogočnih prispevkov in imeti pravo mero, saj vemo, da je v tujini precej sovražnih emigrantskih skupin, ki komaj čakajo na kakršen koli spodrsljaj. Prešeren je prepotoval veliko sveta; vse evropske dežele, kjer živijo Slovenci, in bil dvakrat v Ameriki in Kanadi. No, zgodilo se je tudi to, da je kot dolgoletni urednik priljubljene revije moral odgovarjati na vsa mogoča vprašanja. „V teku let," pravi Prešeren, »smo navezali prave prijateljske odnose. Zanimalo jih je tudi, kako se počutim v tej službi in če mi pomeni služba le pridobivanje denarja. Prepričan sem, da skoraj ni naročnika, ki ne bi prebral od prve do zadnje vrstice Rodne grude, in veliko je takih, ki so že v pozni starosti, pa kljub temu plačajo Rodno grudo za več let vnaprej. V Slovenski izseljenski matici imamo neprestano obiske iz vseh koncev sveta. Smo nekakšen konzulat v malem, pristanišče in vzletiščna rampa za vse konce naše domovine. Če pomislimo, da imamo blizu deset tisoč ■naročnikov in da je bralcev nekajkrat več, je že to samo po sebi dovolj spodbudno dejstvo za obstoj takšne revije. Trudimo se, da bi bili tem ljudem najdražje pismo iz domačega kraja. Z veseljem ugotavljamo, da število naročnikov nezadržno raste tudi v Ameriki, kjer je vse manj starih izseljencev. Revijo naročajo tudi mlajši potomci naših rojakov, ki ne znajo slovensko in niso nikoli obiskali domovine svojih mater in očetov." Jože Prešeren, urednik Rodne grude in Slovenskega izseljenskega koledarja, je doma iz Žabje vasi. »Živeli smo sami zase na Tratah, na samotnem travniku ob makadamski cesti proti Cikavi. Imeli smo gozdove in žalostno mladost, saj nam je v najnežnejših letih pod sovražnikovimi streli padel oče. Bili smo trije bratje in sestra in za vse štiri otroke je skrbela mama. Potem smo študirali s skromnimi dodatki za padlim borcem in prihajali ob sobotah domov po hrano in tudi po mamino ljubezen." Prešeren je maturiral na novomeški gimnaziji. Z vrstniki, za katere trdi, da so bili izjemna generacija, je pisal pesmi, izdajal Stezice. Pozneje, na univerzi, je postal sodelavec in sourednik študentske Tribune. Pisanje mu je zlezlo pod kožo. Seznanil se je s poljščino in slovaščino, iz angleščine in srbohrvaščine pa je prevedel že šest knjig. Ima tudi Katarino in Polono, drobni plavolasi deklici, domačijo pod Primskovim in Zinko, ki je žena, dobra, kakor so vse žene tega sveta. In ima še neizmerno koprnenje po Dolenjski, po njenih tratah in prijateljih. Ko sva se poslovila, mi je rekel: »Pravzaprav smo Slovenci vsepovsod. Ko sem pred leti prvič potoval v Ameriko, sem se seznanil z nekim dekletom. In ko sem jo vprašal, kako se piše, mi je odgovorila, da Kas. Ko sem jo prosil, naj mi to besedo še enkrat črkuje, sem razbral, da se piše Kos. To pa je slovenski priimek. Priznala je, da je oče Slovenec in mati Čehinja. To se je zgodilo v Clevelandu. To je bilo moje prvo srečanje in od takrat vem, da smo neuničljivi." LADISLAV LESAR OBIŠČITE POSLOVALNICE: - LIP Bled na Zagrebškem velesejmu Bulevar Borisa Kidriča 2 telefon: (041) 523-066 —LIP Bled na Rečici — Bled telefon: (o64) 77-944 —LIP Bled v Murski Soboti Cvetkova 1 a telefon: (069) 22-941 telefon: (069) 22-942 milllllHIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIimilllMIIIMIlllllllllllllltllllHIHIIIIIIIIIIIIMIIIIHIIIIMIIIimnHIIIIIII' Slovenci na tujem so izredno organiziran narod. Kjer koli obstaja večja skupina naših ljudi, se pojavi tudi želja po društvu. Lahko rečemo, da živi zunaj meja naše domovine četrtina Slovencev. Največ jih je še zmerom v Ameriki. Našim ljudem ni dovolj, da jih hvalijo kot dobre delavce. Vsi tisti, ki so v tujini uspeli, in tisti, ki niso, imajo v sebi neizbrisno željo po vrnitvi. Nekateri čakajo na to priložnost celo življenje in veliko jih je, ki je nikoli ne dočakajo. DRAGI POTNIKU AIR LIFT je pripravil tudi to sezono v sodelovanju s potovalnimi agencijami nov program potovanj v tujino. Vale zaupanje, ki nam p Izkazujeta, nas ie posebej obvezuje, da smo pripravili potovanja po vaših željah in neiih dolgoletni) izkušnjah. Prednost naših aranžmajev je v tem, da jih ponujamo skazi vse leto. Potovanje pa lahko začnete iz katere* koli kraja v Jugoslaviji, ker smo vse naše programe prilagodili rednemu OVANJA: iNCIJA znajte Pariz" ^zabni Pariz" J' GRČIJA »VVeekend v Atenah .Nizozemska' ITALIJA »Znamenitosti Rima" »Izlet v Rim" »Rim, Neapel, Capri" »Moskva, Leningrad, Kijev" »Kijev, Leningrad, Moskva' »Sedemdnevni aranžman-Moskva, Leningrad, Kijev" »Moskva, Leningrad (obisk staroruskega gradu) »Veliko — Sibirska tura" »Sovjetska-Srednja Azija" »Moskva in Kavkaz" NUDIMO VAM KOMPLETEN PROGRAM: - VHODNA VRATA - GARA2NA VRATA -SOBNA VRATA - OBLOGE - ISO - SPAN - OPAZNE PLOSCE - POHIŠTVO | iiminmiinnnnnimnmimnininnmnimiNi minimumi mmnnmmmmnmnnmnmi telefon:064-77384, telegram: lip bled telex:34525 yu lipex nmnmnmnnmnmmniiRimmmmnmmnnmnmnnmnmmmmmnmnmnnmmmimmmmmni lip bled lesna industrija 64260 bled, ljubljanska c.32 BRIGADIRSKE IZMENE '79 V SUHI IN BELI KRAJINI ra2Polovi°len^8i?a Krasa' k' 9a oklePata oba kraka dolenjskih železnic, novomeški in kočevski, ‘2redno ^ h na ^Va nee.naka dela< Je Suha krajina v širšem smislu. Že ime pove, da je ta svet J br?zvoc*en- Zemlja, nagosto mešana z apnenčastim kamenjem, malo daje. Valvasor je Obmo?• m°ra,° t0d **Ud^ do kruha z garaškim kopanjem. Življenie Ih-6 nekdai del srednje Kranjske, in že takrat se je malokdo zmenil za razmere in ^noqj c 1 V .t?^1 kraj'h- ^er s’ niso znali drugače pomagati, so odhajali s trebuhom za kruhom, ^erik rv?US^*' d°move za vedno. Sredi prejšnjega stoletja se je skoraj pol Suhokranjcev podalo v suhokr=r,- , se^evanie se ni zaustavilo do današnjih dni. Samo v zadnjih petnajstih letih se je število Suha k ” 3 Prebivalstva zmanjšalo za 7,8 odstotka, družben r?),na morala tudi v novi državi skoraj tri desetletja čakati, da se je zanjo zavzela širša '"edobč3 s^?nost- *-an' J® bil sprejet poseben družbeni dogovor, ki nalaga podpisnikom (na občinski, ra*voi ln rePybliški ravni), da z združenimi sredstvi in močmi do leta 1985 omogočijo hitrejši naloŽb v tVSei^ naik.°*i zaostalih delov Suhe krajine. Računi so pokazali, da bi bilo potrebno (brez ^jina Jcm®t'istvo mahnil v Krško. Šele tedaj sem doma povedal, d3 v Brežicah ne morem več vzdržati. Skoraj sem obupal in zares verjel, da nisem za nobeno raba kot mi je trobil mojster dan za dnem. Tudi ^ voljo do dela mi je vzel, saj nisem nobene stvaf* prav naredil. Pri Jerasovih v Krškem pa je bil° čisto drugače. Nikoli nisem dobil noben3 klofute. Sprejeli so me kot družinskega člana in tako tudi ravnali z menoj, dokler se nisem izufiil V stari Jugoslaviji sem bil eden prvih kovačev3 mojstrskim izpitom. Leta 1932 je izšel predpis0 tem in naslednje leto sem imel spričevalo že j žepu. Bil sem star dobrih 22 let, najmlajši kandidati, ki so opravljali mojstrsko preizkusni0 pred komisijo v Novem mestu. Leta 1934 sem naredil še podkovsko šolo v Ljubljani; S**1 mesecev je trajala. — Od kdaj imate svojo delavnico? — Odkar sem postal mojster. Najprej sem del3 na Pirošici. V Bušečo vas sem se preselil 194« Kovačnico sem imel v najemu, na hribčku 33 sedanjo delavnico, Tarn^^iril^3 včasih tovarn3 sprehajalnih palic. IzdelovaJTšo jih iz kostanjeve ga lesa. Lastno kovačijo sem si postavil pr®0 kakimi desetimi leti. Danes je kovaštvo igrač* stroji opravijo ogromna dela, vse je na elektriko; medtem ko včasih ni bilo takih pripomočkov, 31 bilo aparatov za varjenje, ni bilo Škarij za rezani3 pločevine in še marsičesa. — Pa se kljub temu redkokdo odloči za obrt Zakaj? — Mladi gredo raje v tovarne, tam opravijo svol šiht in so prosti. Pa tudi zaslužek je najbrž večji-Svojim nekdanjim učencem nič kolikokrat rečem, da imajo v moji delavnici vse prosto, sam®i pridejo naj in kaj naredijo, saj ljudje neprestan® prihajajo, jaz pa sam ne morem več vsem ustreči- — Šte imeli dosti vajencev? — To pa, to! Pri meni se jih je izučilo 28: 6 Hrvatov in 22 Slovencev. Vsi so pri nas stanovali in jedli, četudi je bil med njimi kdo iz vasi. Vedno smo gledali na to, da je bilo na mizi vsega dovolj, saj se ob slabi hrani ne da delati. Zjutrai aniu navaOnu z.yuvJa) vstajati, med opoldnevom p« počivali. Posebno poleti sem fantom vedno dal priložnost, da so se šli osvežit v Krko ali p^ okopat v Klunove Toplice. Marinčič je veder človek. Če bi bil še enkrat mlad, bi bil samo kovač in nič drugega. Trdno je prepričan, da se s to obrtjo da živeti, da ni treba v tovarno. Neskončno žal mu je za ljudi, ki ji®1 čez čas ne bo imel kdo sklepati lemeža-podkovati vola ali konja, čeprav je na dvorišč® delavnica z vsem potrebnim orodjem. Sam® pridnih rok je treba in volje, veliko volje. jožicateppev s Na njih so ujetnike poučevali, kaj je socializem kaj hoče sovjetska vlada, kaj je komunizem, J® je revolucija. Marsikomu so zamajali tr®3 kmečko zaverovanost v stare ideale_ in zasej®1' semena novih misli. Iz tistih dni Šenica ž'v0 pomni Leninovo ime. Ko bi ne bil dom tak® strahotno daleč in bi lakota tako hudo 31 stiskala, bi nauki ruskih revolucionarjev goto®3 globlje segli, tako pa so mnogi ujetniki obvez®3 sestanke sprejemali le kot ostale obveznosti. , Dobili smo nekaj knjižic v branje. Prebit3 . sem jih, nekaj pa sem jih shranil, da bi jih bral l kdaj pozneje doma in da bi še drugi slišali, kaj njih piše. Vendar niso nikoli prišle na slovensk® ozemlje. Ob vrnitvi v domovino sem jih odvrge' ker so na meji vsakega vračajočega se ujetnik natanko preiskali, in če so našli kaj sovjetske!) tiska, mu to ni bilo v prid." .J Šenica se dobro spominja tudi najbolj lač®^ let, ko se je mlada sovjetska država otepal® strahotno revščino in lakoto. Kruha ni bilo 1 Ruse, kaj šele za ujetnike. Po 10 ujetnikov) umrlo na dan v taborišču. j „Jaz sem na srečo delal na železnici in sen15 vsaj od časa do časa najedel," pove Šenica. Jeseni leta 1920 se je Francu nasmehnila sre®' Ujetniški zdravnik, ki je bil po rodu Slovenec, je zapisal, da je invalid, zato je lahko od’3 domov. Dva meseca in dvanajst dni je traj® „rajža" proti domu. . Franc se je vrnil! Koliko zanimivega, nenav® nega je imel povedati v rodni vasi. Seveda ni b'. veliko časa za pripoved, treba je bilo hitro prije j sekiro v roke in v gozd, da je zaslužil neK denarja. Potem je sledila poroka, pa otroci, d®1' tedni samevanja v gozdovih, sem ter tja kak" dan počitka pa spet delo. Nemalo brun so stesai{ ‘ Francove roke, nemalo kmečkih domov pokritih z ostrešjem, ki ga je stesal Franc, nemalo ljudi ve za doživetja v daljni R®5'^ Četudi je Franc Šenica še veliko doživel predvsem so mu v spominu strahote zad®) svetovne vojne in stiske prvih povojnih let " se v spominih najraje vrača v leta vojn® ujetništva v Rusiji. ,j M. MARKE1” UJETNIK V DEŽELI REVOLUCIJE Čeprav se sliši kot obrabljena novinarska fraza, pa je bilo pred dnevi, ko sem obiskal Franca Šenico z Rebri pri Drganjih selih prav tako: sonce je prijetno grelo, v bližnjih gozdovih so ptice zganjale pomladanski živžav, po njivah so kmetje zagrinjali krompir, pred domačijo na najbolj sončni strani pa si je ostarele kosti grel čili devetdesetletnih. Palico je bil prislonil k leseni klopi in si nažgal cigareto. Kdo ve, kje so mu blodile misli, ko sem ga zmotil pri dopoldanskem posedanju na soncu! Morda se je domislil čudovitih poletnih dni v globinah roških gozdov, kamor je hodil za cele tedne tesarit, morda mu je prišel v spomin obraz katerega od njegove generacije, ki že vsa počiva nekaj klafter pod zemljo, morda mu je v spominu zazvenela pojoča ruska govorica iz neskončnih ravnin. Kdo ve? Skrivnostna so pota misli, kadar je človek sam zase, prepuščen toplemu soncu in spominu. V soboto, 14. aprila, je Šenica praznoval devetdeseti rojstni dan. Devet desetletij, za mnoge nedosegljivo življenjsko dobo, je preživel v pomanjkanju, dostikrat v trpljenju, a ga težave in mnoga leta niso načela tako kot druge. Ohranil je živ spomin, tekočo govorico, bistre oči, veselje do drobnih življenjskih radosti, kot sta kajenje in veselje do družbe. Slednje ob praznovanju njegovega rojstnega dne ni manjkalo. Od dvanajstih otrok, kolikor sta jih z ženo Alojzijo imela, je živih še osem. In če k tem dodamo še številno četico vnukov in vnukinj, potem si lahko zamislimo, kako živahno je bilo pri Šenicovih. Vsakdo ima v svojem življenju središčno točko, osrednji dogodek, h kateremu se v mislih ZADNJA KOVAČA NA GORJANCIH Kodričeva kovačija v vasi Brezje na Gorjancih je še pod slamnato streho. Pa ne bo več dolgo, čeravno je na kamnitih temeljih zasidrana lesena hiša videti dokaj trdna. Najbrž bi še dolgo kljubovala zobu časa, če bi kdo krpal streho. Toda dandanes ni več mojstrov za taka popravila. Z lučjo bi ga lahko iskali, pa ga ne bi našli. Jože Kodrič domneva, da je rtjegov dom star kakih 200 let. Če to drži, je bila hiša za tiste čase nadvse imenitna. Ko so jo postavljali, niso prav nič skoparili z lesom. Poslopje je dolgo trinajst metrov in ima na čelni strani prikupen gank. Družina se je pred kratkim izselila. Zdaj prebiva v novi hiši tik poleg stare, za katero gospodar še vedno zagotavlja, da je toplejša in bolj suha kot zidana. Pa jo bo vseeno podrl. Rad bi imel večjo delavnico. Sedanja je pretesna, razširiti pa je ne more, ker je stisnjena v kletni prostor. Tudi dohod ima nekoliko neroden. Novo delavnico bo zgradil na starem mestu. Človeku se kar stoži, če pomisli, da bo tako lepa kmečka arhitektura lepega dne izginila. Kodrič si niti kot kmet niti kot kovač ne more privoščiti, da bi hišo vzdrževal samo zaradi tega, ker jo drugi občudujejo. Tudi njemu najbrž ni vseeno, toda zdaj se je že odločil. Les bo s pridom uporabil. Delavnica je njegov kruh in zato nujno potrebuje zanjo večji prostor, pa tudi več opreme. Upa, da si bo stroje lahko dokupil, čeravno je na Gorjancih težko priti do dinarja. Dela sicer nikoli ne zmanjka, Jože pa nima navade, da bi mastno računal, kot smo dandanes vajeni pri obrtnikih. Ljudi pozna, zato marsikaj naredi tudi zastonj, je povedal bližnji sosed Ivan Petretič. Sosedom večkrat napravi kaj za vračilo pomoči pri kmečkem delu. Kodričevi imajo tri hektare zemlje. Pašnikov je več kot njiv, toda za obdelovanje hribovitega sveta je potrebno več delovnih rok kot v ravnini. Kovač Jože ni vajen brezdelja. Če ga ni v delavnici, je ,na njivi ali v vinogradu ali pa v sadovnjaku za hišo pripravlja oglarsko kopo. Oglje si že od nekdaj sam žge; je predrago, da bi ga kupoval. Pred njegovo kovačijo je najbolj živahno zjutraj. Ljudje spoštujejo rano uro, zato se že navsezgodaj zberejo na dvorišču, ta s plugom, oni z motikami in krampicami pa spet tretji z voli, ki so se zbosili. Jože odpravi svoje stranke lepo po vrsti, če le more vse narediti še isti dan. Vsakdo raje počaka, kot da bi ponovno hodil po več ur daleč. Kodrič je najbrž zadnji kovač na Gorjancih. Mladi do tega dela ne čutijo posebnega veselja, je preveč umazano. Jožeta to ne moti. Svoj poklic opravlja z zadovoljstvom in ceni delo, ki daje kruh njemu in družini. Samo s kmetijo se ne bi mogli preživljati, v dolino pa je daleč. Srečen je, da mu ni treba iskati zaposlitve drugod. tUMBPfl Avatrtja POTRESI NIMAJO MEJE navzgor Ko govorimo ali pišemo o potresih, je vedno v obtoku bistven podatek: jakost potresa je bila toliko in toliko stopinj (po tej ali oni lestvici). Teh lestvic so do danes sestavili nekaj čez 40; večinoma so zložene tako, da z rastočim številom stopnje narašča moč potresa. Med vsemi najbolj znana pa je v Evropi lestvica MCS, imenovana po Mercalliju, Cancaniju in Siebergu. Danes (nepravični do učene trojke znanstvenikov) pravimo samo še: toliko in toliko stopenj po Mercalliju. Lestvica je nastala 1904, ko sta Italijana Mercalli in Cancani predložila dvanajststopenjsko lestvico jakosti potresov. Cancani je vsako stopnjo opredelil z intervalom pospeškov, ki se pri potresu takšne stopnje utegnejo pojaviti. Nemški znanstvenik Sieberg je to lestvico dopolnil. Tako popravljeno lestvico Mercalli-Can-cani-Sieberg (MCS) je leta 1917 priznala mednarodna seizmološka zveza. Potres prve stopnje po lestvici MCS lahko zabeležijo le seizmografi, naprave za merjenje potresov. Potres prve stopnje imenujejo tudi neopazen potres Druga stopnja je znak za šibek potres; začutijo ga ljudje, ki so zelo občutljivi, in še to le, če so bili v času potresa v višjih nadstropjih. Pogoj je, da mirujejo. Tretji stopnji je ime šibek potres. Na gosto naseljenih območjih ga velikokrat zamenjajo s tresenjem tal, ki nastane zaradi prometa. Večinoma ga čutijo mirujoči ljudje v poslopjih. Čestokrat šele naknadno zvedo, da je bilo tisto tresenje potres. Četrta stopnja po MCS je zmeren potres. Na prostem ga čuti le malo ljudi, v. poslopjih pa ga nekateri zaznajo po škripanju pohištva, žvenketa-nju oken, steklenine in posode. Škripati začno tudi tramovi, vrata in ostrešje. Tekočine v odprtih posodah rahlo zavalove. Nekateri ljudje imajo ob zmernem potresu občutek, da so na ladji, ki plove po razgibanem morju. Takšni potresni sunki pa pri prebivalstvu ne povzročajo večjega strahu, razen če niso ljudje občutljivejši zaradi potresov, ki so jih že doživeli. Peta stopnja po Mercalliju je precej močan potres. Ljudje ga zaznajo tudi podnevi na prostem in v prometnem kraju. V stanovanjih ga čutijo vsi prebivalci. Manjše veje na drevju se vidno zibljejo (kot ob zmernem vetru), prosto viseči predmeti zanihajo, ure z nihalom se ustavijo ali pa močneje zanihajo, slike na stenah se premikajo, vrata in okna se zaloputnejo ali pa odpro, stekla v oknih počijo, speči se večinoma prebude. Električna razsvetljava utripa ali pa odpove zaradi dotikanja žic. Iz posod, ki so odprte in napolnjene s tekočino, se zaradi sunka polijejo manjše količine vsebine. Potres šeste stopnje imenujejo močan potres. Potres te stopnje občuti vsak. Nekaterim se zdi, da so se ob sunku komaj obdržali na nogah. Tekočine v posodah močno zanihajo, knjige in slike padajo s polic in sten, posoda se razbije. Takšen potres lahko premakne pohištvo z mesta ali pa ga celo prevrne. Manjši zvonovi v zvonikih zvone. Na poslopjih se pojavijo majhne razpoke v ometu, posebno ob stikališčih sten s stropovi. Omet se včasih odlušči tudi s stropa. Na slabo grajenih poslopjih nastanejo manjše poškodbe, šibkejši dimniki se lahko zrušijo. Potres sedme stopnje po lestvici MCS je zelo močan potres. V stanovanjih lahko zaradi takšnega potresa nastane znatna škoda. Prevrne se tudi težje pohištvo. Po zvonikih zvone večji zvonovi. V potokih, ribnikih in jezerih nastanejo manjši valovi, voda v njih se skali. Stanje voda v studencih se spremeni :eden usahne, drugje zažubori nov. Peščeni in gramozni deli bregov in obal se ponekod udro in zdrse v vodo. V solidno zgrajenih stavbah nastane zmerna škoda. Pojavijo se manjše razpoke v zidovih, strešna opeka pada s streh, poškodovani so številni dimniki, nekateri se odlomijo. Potres poruši zelo slabo grajene ali slabo ohranjene stavbe. Osma stopnja je rušilen potres. Drevesna debla močno zanihajo ali pa se celo odlomijo. Premakne in prevrne se tudi težko pohištvo. Spomeniki se zavrte na podstavkih. Skoraj četrtina poslopij je hudo poškodovana. Rušijo se zvoniki in tovarniški dimniki. Na strmih pobočjih in vlažnih tleh nastanejo v zemlji razpoke. Na bolj vlažnih tleh se pojavijo izviri vode, ki je pomešana s peskom in blatom. Deveta stopnja je delno uničujoč potres. Porušena je skoraj polovica kamnitih in opečnih poslopij. Pri deseti stopnji, ki ji seizmologi pravijo uničujoč potres, ostane pokonci komaj četrtina poslopij; porušijo se tudi dobro grajene lesene stavbe in mostovi. Na nasipih in predorih nastanejo poškodbe, železniške in tramvajske tračnice se lahko zvijejo, kanalizacijske, vodovodne in druge cevi v zemlji počijo, se zvijejo ali kako drugače izobličijo. V cestnem tlaku nastanejo velike razpoke, s planin se vale skale v dolina Pojavijo se zemeljski plazovi, strmi in previsni deli obal ob rekah, jezerih in morju se odlomijo. V vodnjakih se spremeni gladina vode. Iz rek, kanalov in jezer vržejo potresni sunki na bregove nekaj vode. Katastrofalen potres ustreza enajsti stopnji lestvice MCS. Porušijo se vse zidane stavbe, solidna lesena poslopja pa se obdrže le izjemoma. Porušijo se tudi veliki in varno grajeni mostovi, masivni podporni stebri se odlomijo, nasipi in dolinske pregrade (jezovi hidroelektrarn) se porušijo. Železniške tračnice se izmaličijo, vsi vodi v zemlji so uničeni. Na zemeljskem površju nastanejo obsežne spremembe, najbolj pogoste so obsežne razpoke in velikim krtinam podobne tvorbe. Iz novo ustvarjenih oblik zemljišča začne teči voda z blatom in peskom, po pobočjih grme zemeljski plazovi in skalovje. Zadnja, dvanajsta stopnja po Mercalliju, je hudo katastrofalen potres. Zgornja meja pospeškov pri takšnem potresu ni določena. Pri tem potresu ne obstane na nogah nobena človeška tvorba, spremembe ozemlja so velikanske, potres spremeni videz pokrajin, pojavijo se novi gorski vrhovi, kotline se napolnijo s plazovi, reke spremene tokove, jezera se osuše in nastajajo na novo. Spremene se tudi podzemni tokovi in morska obala. Strokovnjaki trdijo, da v zgodovini merjenja potresov, ki pa je v primerjavi z zgodovino Zemlje neskončno kratka, še noben potres ni dosegel jakosti dvanajste stopnje po MCS. Za nekoliko potresov, na srečo na nenaseljenih območjih, pa so ugotovili, da so bili na meji enajste in dvanajste stopnje. Potresi dvanajste stopnje po Mercalliju, stopnje, ki nima meje navzgor, so bili, tako domnevajo, samo v daljni zgodovini Zemlje. Človeka takrat še ni bilo. iihdn^3 elektrarna Krško je prva iz serije JE, ki naj bi fhoč t h^izgradili v Jugoslaviji. Skupna električna «lektra ek,rarn nai bi b'la 4000 do 7000 MW. Jedrska Pritisk rna ^ko 'ma labkovodni reaktor na vodo pod sredni^™’ f° mo^i' ta ie 635 MW, spada v kategorijo Po alaktrarn tega tipa. iUQoul,KV!iena *e na levem bregu Save okoli tri kilometre znodno od Vidma in Krškega, med železniško Proao I • U . — trsnega, r Višinj lic 03 ~^agreb in reko Savo, na nadmorski izbral' im’ lzmed nakaj možnih lokacij, ki so jih alektri*^-8^6 na osnovne kriterije (povpraševanje po pogoj: ni energii in bližina večjih odjemalcev, ustrezni mikrololf P.r0tOI'no hlajenje ter splošne karakteristike današn' 3C9e' ,.ki mora ustrezati elektrarna), škim lokacija najbolje ustreza geološkim, hidrolo-^tevT™10"1' sei2moložkim in demografskim ^Mno^r' tokov' 50 menda taki, da je nemogoče okoii^T' onesnaževanje pitne vode za Krško in nivoiem c 69 tC9a *e plat0 alektrarne za 0,5 m nad dovoli ^'a^rofalno visoke vode, kar naj bi bilo Področi« elektrarna varna pred poplavitvijo. .J8,- ac'i® sPada v VIII. potresno področje po Prenese - 53,713 ^avba pa lahko brez večjih posledic Save val'k° večje potresne sunke. Vodni pretok reke hlajeni i 603 80 sprva mislili, da bo zadoščal za se je £1 minimalni pretok je med 30 m3/s in 50 m3/s), °n8snaž ■ 28 premajhnega. Da bi spravili toplotno kombin'9Van*e ^3Ve v d°Pustne meje, so morali preiti na stoipj y3n? hlajenje, to je pretočno in s hladilnimi okoij ve,r°vnost je baje primerna: zatišje je le banioar f odst°tkov celotnega časa. Kar se tiče Seveda V p°90iev> lahko rečemo, da so dobri, hazgode 6 m6d °bratovanjem ne bo prišlo do večje ONESNAŽEVANJE nega° ^adai j6 bila produkcija neuporabnega radioaktiv-ateriala v Sloveniji majhna in ni predstavljala KOLIKŠNA JE (NE)VARNOST večjega problema. Seveda se bo stanje s pričetkom obratovanja JE Krško spremenilo. Radioaktivne snovi, ki nastajajo med obratovanjem, navadno delijo po agregatnih stanjih. 1. TEKOČI RADIOAKTIVNI ODPADKI Tekoče radioaktivne odpadke delijo glede na aktivnost v tri skupine: nizko, srednje in visoko aktivne. Klasifikacija ni enotna in se od države do države precej loči. Nizko aktivne in potencialno (ni nujno, da so) radioaktivne vode navadno razredčijo in jih spustijo v reke. Tako bo tudi pri nas. Srednje aktivne odpadke bodo najprej vodili v poseben prostor za predelavo (aktivnost bo med 10" in 10' Ci/1). Tu jih bodo dekontaminirali in šele nato, razredčene s hladilno vodo, spustili v Savo. Predvidevajo, da bodo v enem letu izpuščene aktivnosti okoli 1000 Ci. Ob upoštevanju povprečnega vodnega pretoka reke Save bo to pomenilo pod 3.10' Ci/m3 od mešanice izotopov brez tritija, tritij sam pa bo prispdval 3.10 7 Ci/m3. Te vrednosti so pod 11 odstotki maksimalne dovoljene koncentracije. Kljub temu da bo izpuščanje potekalo v za to najbolj primernih okoliščinah ter kljub izredno majhni aktivnosti, ne smemo pozabiti, da lahko pride do nezaželene akumulacije radionuklidov tako v nekaterih rastlinah kot tudi v živalih. Sava namreč namaka večji del Posavja, ki je izrazito agrarno področje. Poleg tega črpajo iz savskega območja pitno vodo za večja in manjša obsavska mesta. Ostanke od predelave bodo solidificirali. Visoko radioaktivne tekočine med obratovanjem elektrarne ne nastajajo. 2. PLINASTI RADIOAKTIVNI ODPADKI Zrak, ki poleg radioaktivnih plinov (kripton, ksenon, tritij, jod) vsebuje še radioaktivne prašne delce in aerosole, bodo iz kontaminiranega področja elektrarne vodili preko sistema filtrov, deloma pa tudi skozi poseben dekontaminacijski proces, v prezračevalni stolp. Kljub temu ne bodo odstranjeni vsi radioaktivni materiali. Ker pa so zračni tokovi na Krškem polju razmeroma ugodni, se bo njihova koncentracija še zmanjšala. Posebno pozornost bodo morali posvetiti jodovemu izotopu J-131, ki kljub kratki življenjski dobi in majhni koncentraciji ni tako nevaren. Akumulira se v žlezi ščitnici. Potrebne bodo stalne kontrole povrtnin in mleka v širši okolici elektrarne. 3. TRDI RADIOAKTIVNI ODPADKI Trdi radioaktivni odpadki so zelo različnega izvora: večja količina jih bo nastopila pri predelavi tekočih radioaktivnih odpadkov. Tu bodo še radioaktivna zaščitna oblačila, krpe, embalaže in druga oprema. Vse to ima manjšo aktivnost, a veliko prostornino, ki jo bodo na ustrezen način zmanjšali. Letna produkcija bo obsegala okoli 150 posod po 200 litrov (100 m3). Ob elektrarni bo skladišče, ki bo zadoščalo za pet obratovalnih let. V bodoče bodo morali v Sloveniji ali v Jugoslaviji (gre za državni problem) zgraditi centralno skladišče za nizko in srednje aktivne odpadke. Zakopavanje zaradi neustreznih pogojev verjetno ne pride v poštev. Med trde radioaktivne odpadke spadajo vsekakor odpadki od predelave. Jedro reaktorja JE Krško tvori 121 gorilnih elementov, ki so razporejeni v obliki osmerokotnika. Vsak element vsebuje (bo vseboval) 175 gorilnih palic. To so na obeh konceh zvarjene cevi iz Zr litine, v katerih so spravljene tabele U02. Ob prvem polnjenju bodo v reaktor vložili okoli 47.500 kg obogatenega urana. Vsako nadaljnje leto bodo zamenjali okoli 16 ton goriva. Iz elektrarne bo odrabljeno gorivo romalo najprej v vodni bazen tik ob elektrarni, kjer se bo nekaj mesecev umirjalo (začetna aktivnost se mu bo zmanjšala na 10 odstotkov). Te izredno nevarne palice bodo nato odpeljali v eno izmed evropskih tovarn v predelavo. Prevažali bodo manjše število palic naenkrat. V predelavi bodo izločili 99,5 odst. urana in nekaterih drugih elementov. Na vsako tono v reaktor vloženega urana bodo dobili tako okoli 35 kg razcepnih produktov in 9 kg transuranskih elementov ter večjo količino radioaktivnih strukturnih elementov. Transuranski elementi imajo izredno dolgo življenjsko dobo. Poleg tega so nevarni sevalci alfa. Kam z njimi? Ali jih bo država, ki bo reprocesing izvajala, prevzela? 4. TOPLOTNO ONESNAŽEVANJE Hladilna voda tako v termičnih kot v JE je potrebna za hlajenje in kondenziranje pare, ki prihaja od turbine in s tem prevzame okoli 60 odstotkov celotne toplotne energije. Zato se ji dvigne temperaturo za okoli 10 stopinj C. Vodo, potrebno za hlajenje, bodo jemali iz Save in jo segreto vračali nazaj. Vsako sekundo bodo porabili okoli 30 m3 vode. Ker pa je minimalni pretok istega velikostnega reda, pomeni, da bo najmanj enkrat na leto zmanjkalo vode, oz. da se bo temperatura vode dvignila nad dovoljeno mejo. To bodo preprečili s hladilnimi stolpi. Ti pa so viri večjih količin vodne pare, kar bo imelo za posledico povečanje vlažnosti zraka in s tem večjo količino padavin. Temperatura Save se ne bo dvigpila za več kot 2 stopinji. Karakteristike vode se bodo s tem spremenile. Med drugim se bo zmanjšala topnost kisika, kar ima lahko za posledico porušenje ekosistema reke in okolice. Na srečo sovpadajo minimalni rečni pretoki s hladnejšimi meseci, poleti pa ima Sava navadno največji vodni pretok. Umestno bi bilo, da bi nekoliko podrobneje primerjali vpliv na okolje med JE in drugimi elektrarnami. Omejili pa se bomo le na povzetek iz večjega števila člankov. In ta je: JE so, če obratujejo normalno, varnejše od drugih virov električne energije, njihov vpliv na okoliš pa je manjši kot pri hidroelektrarnah. To velja le za elektrarne; JE pa je le člen v verigi jedrske konvencionalne industrije. (Iz ekološke številke ljubljanske Tribune in zagrebškega Študentskega lista) DOLENJSKI LIST NAJBOLJŠA LANSKA - Od leta 1956 se v Amsterdamu vsako leto zbere mednarodna žirija, ki izbere najboljše novinarske fotografije ter podeli vrsto nagrad za vrhunske fotoreporterske dosežke. Za lansko leto je prvo nagrado za najboljšo fotografijo v kategoriji „sport nevvs", kar bi v slovenščino lahko prevedli kot trenutno aktualna vest, dobil japonski fotoreporter Sada-yuki Mikami za posnetek demonstracij pred otvoritvijo velikega mednarodnega letališča Nari-ta blizu Tokya. Fotografijo odlikuje vse tisto, kar naredi posnetke te vrste „vroče". Čeprav na posnetku ni veliko ljudi, je kar nabit z gibanjem, čutiti je veliko množico ljudi, nasilje, bolečino in srd K vrednosti fotografije prispeva tudi vsebinsko nasprotje, zaobseženo v sporočilu slike: demonstracije naj bi preprečile otvoritev letališča, da bi okoliški prebivalci živeli v miru, a cena za mir je nasilje! NORMAN ISAAC FILIPINI ZBIGNIEVV JUJKA POLJSKA raznih pljučnih boleznih, krvavem bljuvanju, pri boleči' nah v vratu, pri obolenju želodca, črevesja. Sok iz sveže rastline, kot tudi voda, v kateri smo kuhali posušeno črnoglavko, je dobro sredstvo za grgranje pri obolenjih grl in ust ter pri vnetih mandljih-Ponekod dajejo zmečkano rastlino tudi na rane. Odtod ima rastlina domače im® „celec". To je 15 do 30 cm visoka rastlina s plazečo se in z vlakni poraslo koreniko. Ima mnogovejnato kratkodlakavo steblo in pecljate, nasprotno stoječe jajčasto ali suličasto podolgovate liste. Navadno sta po dva in dva daleč narazen. Vrh stebla so v klas zbrani vijoličasti cveti, ki imajo na tri kratke in tope zobce nacepljeno dvozobato spodnjo ustno. Cvete varujejo belkasti, zeleno obrobljeni krovni listi, ki so srčaste oblike in priostreni. Črnoglavka cvete od junija do septembra, raste pa po travnikih, pašnikih, ob poljskih mejah in tudi po više ležečih senožetih. V zdravilne namene nabiramo vso rastlino v času cvetenja. Črnoglavko priporočajo posebno za čaj (3 gr na skodelico vode) pri Glede na to, da je šivilj vedno manj in da moraš že sezono prej nesti blago, če hočeš, da boš pravi čas dobil izdelek, najbrž ni prezgodaj pogovarjati se o prvih poletnih oblačilih. Ko kupujete blago za poletno obleko ali krilo, ne izbirajte več umirjenih barv, marveč žive. Rdeča igra prvo violino, za njo pa rumena, zelena in modra. Vse so žive barve, seveda pa si jih lahko privoščijo le primerne postave. Bolj močne bodo v živo rdeči videti še bolj polne, zato sta zanje primernejša manj vpadljiv vzorec in umirjena barva. Rožasta krila, ki so se prejšnjji dve sezoni tako priljubila ženam in dekletom, bodo letos še aktualna, vendar niso več tako frfotajoča. Včasih so celo ozka, podložena. Zelo moderna so ozka karo krila, ki se zapenjajo spredaj in imajo navadno še enak telovniček. Zelo nove so tudi modne pletenine za prvi poletni čas, vendar jih boste morali sami narediti, kajti v trgovinah niti približno nimajo nič takega. Navadno poznamo le ocvrte ali pečene lignje in jih tudi gostje precej naročajo, manj znano, a zelo dobro jed iz lignjev pa nam je tokrat predstavila Marija Sašek, kvalificirana kuharica iz restavracije Pri vodnjaku v Novem mestu. „Za 4 osebe potrebujemo 4 srednje velike lignje (imajo jih v ribarnici na tržnici), 16 dkg sesekljanih lovk, 6 dkg drob- tin, 2,5 dkg olja, 4 dkg čebule, 2 stroka česna, 1 jajce, peteršilj, poper ter juho ali vodo. Za omako pa potrebujemo 4 dkg olja, 1 strok česna, 8 dkg paradižnikove mezge, 1,5 del belega vina, juho ali vodo. Lignje očistimo, drobtine pa prelijemo z juho ali vodo, da se napoje. Na olju prepražimo sesekljano čebulo, dodamo strt česen, sesekljane lovke. Ko je praženo, dodamo sesekljan peteršilj, jajca in začimbe. Potem solimo, doda-mo drobtine in s to maso polnimo lignje. Ob koncu jih zašpilimo, da nadev ne uhaja* Nadevane lignje na hitro op«" čemo, dodamo paradižnikovo mezgo, strt česen, peteršilj« vino in zalijemo z juho. To dušimo 2o do 25 minut in serviramo." R.B- Gre za ohlapne puloverje na V izrez, velikokrat kvačkane v dveh barvah,' z vdelanimi cveti. Material je lahko drobna mohair volna ali pa garn. Če vam je rado vroče, potem bo gam primernejši. R.B. trancc Skl Podarjena zn knlaj=i= recenzija SNETI s križa uznoameriška književnost se nk °’nem ^asu ponaša z nekaj atelji, ki so s svojimi deli Segli v sam vrh svetovne erature. Nekdanja literarna ro Vlnca je z Asturiasom, Ma-Q esorn. Nerudo, Amadom opozorila nase. Med velika sodi tudi Augusto Roa Cigar roman „Sin člove-p je nedolgo tega izdala ?h i?rn°.va družba v knjižni 'rki Ljudska knjiga. V sloven-lno 9a je prevedla Alenka Vrabčeva, prevajalka, ki v naš jezik presadila že nekatero južnoameriško lite-umetnino. Ijenosti izkopati se iz človeka nevrednih razmer, v prebujanju ljudi. Sinu človekovega je treba sneti s križa trpljenja, na katerega ga pribija njegov bližnji. Prav v tem leži tudi najgloblji smisel Bastosovega pisanja. Pisatelju ne gre za pisanje zaradi pisanja, pač pa vidi svojo literaturo angažirano. Takole je o „Sinu človekovem" sam zapisal: „ Nemara bo izdaja, četudi nebistveno, pripomogla, da bo laže razumeti ne le enega človeka, marveč vse to zasramovano ljudstvo Amerike, ki je dolga stoletja brez prestanka omahovalo med vstajo in zatiranjem, med sramotenjem njegovih zasmehovalcev in prerokbami njegovih mučenikov ..." M. MARKELJ ^ R. Bastos je zbudil pozor-*t literarnih poznavalcev že s °Jo prvo knjigo, zbirko krat-proznih zapisov pod naslo-111 ..Grmenje med listjem", °yes dobrega pisca pa si je on p>al z vsako nadaljnjo knji-• Dokončno se je uveljavil z fflanom „Sin človekov", ki so »av kritiki uvrstili v sam vrh luznoameriške književnosti. Bastos je roman zasnoval v levetih poglavjih. Vsako po-Slavje bi bilo lahko povsem amostojno, toda ker poglavja Veže med seboj Več Časovnih in Vzročnih vezi, manj pa klasična aripoved in junak, se strjuje v celoto, iz katere raste impresivna podoba malega paragvajske-^ človeka, ponižanega, tlačena* izkoriščanega. Iz bednega ^oletarc^ra9Vaifih lninarjeV' ma fj revežev, ki mesto-Dron iva značai usodnega Qdreš?tvtVa' Se dV'9a kHk 90 ne>r?ek|e mora biti 'z^ocl u anega nesmisla človeka, ki DrUqače h-'Ž pribiiai° 'iudie- človeški 7°ral' verieti, da je klet " r° Za zmerai pre' r°rnami dJ6 zapisal nekie v hod? v ®astos- ln kje je iz-uporu, v stalni priprav- ka zmeraj pre-zapisal nekje v »Korenine” in... Zgolj po naključju pišemo o Alexa Haleyja romanu „Korenine" le dva dni zatem ko so po tem delu posneto ameriško nadaljevanko začeli predvajati tudi ljubljanski televizijci. Mnogi so si uspelo televizijsko priredbo že pred meseci lahko ogledali na prvem programu zagrebške televizije, slabega četrt leta pa je na knjižnem trgu tudi Branka Gradišnika slovenski prevod „Korenin"; delo je v zbirki „ Levstikov hram" izdala Mladinska knjiga. Dve zajetni knjigi sestavljata „sago o ameriški rodovini", delo, ki ga poznavalci (znabiti da hudo pretirano) označujejo kot enega od sodobnih mejnikov v svetovni književnosti. Na blizu devetsto'potiskanih straneh se odvije usoda črnske družine — od ..Afričana", sredi 18. stol. zasužnjenega Kunta Kinteja, do njegovih potomcev sto let pozneje, ko se je ameriški črni živelj rešil okovov. Iz „Korenin", napisanih v prefinjenem jeziku (sicer pa v glavnem sledijo literarni dognanosti klasičnih realističnih romanov), je ameriški propagandni stroj, žal, že naredil ustrezno podlago za pravcato histerijo: na tisoče Američanov po Haly-jevem vzorcu raziskuje svoje rodovno poreklo, pripravljajo nove ekranizacije (ki bodo najbrž slabše od prve), dolarska privlačnost pa pisatelju že nare- kuje nadaljevanje „Korenin". Ali bo iz tega zrasla knjiga, spet vredna Pullitzerjeve nagrade, je kajpak težko reči. V isti zbirki kot ..Korenine" je omenjena založba že vdrugo izdala Thomasa Hardyja roman „Daieč od ponorelega sveta". Kot v številnih drugih delih (roman „Čista ženska" je najznačilnejše) je Hardy tudi v pričujočem kritično ošvrknil viktorijansko samozadovoljstvo iz druge polovice prejšnjega stoletja. Mestoma celo lirična pripoved o ponosni in radoživi Bathshebi in njenih treh moških nazorno opredmetuje pisateljevo prepričanje, da je ljubezen najmočnejša človeška strast, ki kroji usode ljudi. Roman je poslovenila Rapa Šukije, besedilo pa pomensko dopolnjujejo ilustracije Nore Lavrin. vražji fantje „Ti vražji fantje v letečih škatlah". Tako nenavadno naslovljena zbirka Mladinske knjige že vrsto let prinaša delo o doživljajih pilotov, pripovedi zvečine temeljijo na resničnih dogodkih, dopolnjujejo pa jih dokumentarne fotografije ali umetniške risbe. Taki vsebinski zasnovi zbirke se niso izneverile tudi knjige, ki so izšle pred kratkim: Richarda Bacha „Po-darjena krila", Paula Brickhilla „Sklati zvezde z neba" in Pierra Clostermanna „Nebo v plamenih". Bachovo delo, ki ga je prevedel Branko Perko, sestavlja niz življenjskih utrinkov pisatelja, sicer poklicnega pilota. Temu letenje ni zgolj poklic ali šport, ampak nenehno potrjevanje lastnega obstoja. Četudi po obliki to ni, je Bachovo pisanje vseeno zaključena celota, saj se skozi domala petdeset zapisov ko rdeča nit vleče prepričanje, da so prostrano nebo, različna letala in kajpak letenje prav poseben svet, v katerem človek lahko zaživi PRCDCTflUUMnO vntn Izid treh novih knjig v zbirki ,,Znameniti Slovenci", ki jo ureja Josip Vidmar, izdaja pa Partizanska knjiga, nedvomno predstavlja enega osrednjih knjigotrških dogodkov to pomlad na Slovenskem. S knjigami o Antonu Tomažu Linhartu, Matiji Čopu in Simonu Jenku (umanjkalo je napovedano M. Kmecla delo o Franu Levstiku) je zbirka tudi tokrat dokazala, da gre za svojevrsten založniški podvig, pri katerem ima glavno besedo ustvarjalna moč piscev posameznih knjjg. Tako je sprotni smoter (o končnem bo mogoče govoriti, ko bo zbirka zaokrožena) spet dosežen: širokemu krogu ljudi so na voljo znanstveno pretehtani, a še zmeraj dovolj poljudni prikazi življenjskih usod in dela velikih slovenskih mož. Pisanja o Linhartu, preporoditelju in pristašu razsvetljenskih nazorov, se je lotil Filip Kalan, ob pokojnem A. Gspanu morebiti najboljši poznavalec prvega slovenskega dramatika Med razgrinjanjem posameznosti iz Linhartovega življenja in dela je Kalana še zlasti zanimalo, „kako je mogoče, da se v razmerjih popolne dunajske cenzure najde in uveljavi avtor, ki misli popolnoma drugače, snuje s širokim obzorjem?" Skladno z družbenimi in kulturnimi razmerami v drugi polovici 18. stol. pisec na zastavljeno vprašanje odgovarja tako, da razčlenjuje Linhartovo gledališko snovanje, pri tem pa se nenehno razkriva „tista dragocena lastnost tega vsestranskega razsvetljenca, ki je tako redko posejana v slovenski pisariji — kulturnopolitična prisebnost v vseh javnih zadevah ob neugnani duhovitosti v širokem razponu od trezne presoje družbene danosti do ironičnega posmeha človeški poniglavosti". O Čopu piše Janko Kos. Na osnovi redkih ohranjenih dokazil je nastala knjiga, ki prvič odgovarja na tale vprašanja: „Kdo je bil človek, s katerim se začenja med Slovenci tako iznenada in takšno zanimanje za literaturo? Kaj je bilo bistvo te osebnosti? Kateri nagibi so ga s takšno vztrajnostjo gnali k stvarem estetike in umetnosti? S čim nam je lahko še zmeraj zgled? Kakšna je človeška skrivnost Čopovega prizadevanja morda celo obstoja in usode?" Kos je z natančnim poznavanjem vsakršnih razsežnosti evropske romantike prepričljivo odgovoril na omenjena vprašanja in ob prikazu ..Čopove osebnosti, na zunaj skromne in nerazgibane, na znotraj prefinjene, izjemne, morda celo zgledne" odmeril visoko mesto delu Prešernovega sotrudnika, ki je ,,bil prvi poznavalec besedne umetnosti na Slovenskem, naš prvi estet in literarni kritik, pa tudi prvi literarni znanstvenik, začetnik slovenske literarne zgodovine, teorije, celo primerjalne književnosti". Pri očrtovanju življenjske pojavnosti tudi France Bernik ni imel lahkega dela, saj o Jenkovem življenju skoraj ni stvarnega gradiva in pričevanj. Zato se med pričujočimi tremi knjigami Bernikova še najmanj ukvarja z zgodovinskimi danostmi, težišče pisanja je namreč osredotočeno na razčlenjevanje Jenkovega dela, skozi slednje pa se marsikje kažejo tudi pesnikove življenjske posameznosti O teh Bernik ni odkril kaj bistveno novega, zato pa so toliko bolj dragocene njegove ugotovitve o deležu pesnika Sorškega polja k postopnemu prehajanju romantike v realizem, pri čemer se je Jenko izkazal celo kot začetnik moderne slovenske lirike, kar je še najbolj razvidno iz dejstva, da njegova Jirika ni bila angažirana umetnost v smislu zadovoljevanja najbolj izpostavljenih potreb svojega časa" in tudi „ni bila po meri estetskih in idejnih postavk dobe". Na takega Jenka se je pozneje oprla slovenska modema. Vse knjige v zbirki ..Znameniti Slovenci" dopolnjujejo kratek živtjenjepisni povzetek obravnavanega znameniteža, pregled njegovega dela, seznam uporabljene literature in kazalo osebnih imen. D. R. svobodno in srečno le, če žrtvuje dolgočasje vsakdanjega življenja. O tem, kako se je Douglas Bader, fant brez nog, stežka prebil med angleške lovske pilote, nato zmagoval v dvobojih z nemškimi luftvvaffovci in si po sestrelitvi prizadeval pobegniti iz ujetništva - o tem na videz neverjetnem, a povsem resničnem junaštvu govori Brickhillova knjiga (poslovenil jo je Vilko Novak). Pisatelj, ki je popisal že vrsto razburljivih posameznosti zadnje vojne, v pričujočem delu ni sledil samo p ilotovim dogodivščinam, ampak je z dokajšnjo vernostjo zgodovinskim dejstvom prikazal tudi razvoj lovskega letalstva, pri čemer ni skoparil z besedami, kadar je bilo treba tudi kritično zasukati pero. Da je vojskovanje v zraku nadvse hvaležna tema za literarno obdelavo, dokazuje tudi delo francoskega vojnega pilota Clostermanna, ki je pred tremi Richard Bach desetletji zaslovel z ..Velikim cirkusom" (knjiga je že dvakrat izšla tudi na Slovenskem). Njegovo „Nebo v plamenih" (prevod je delo Ljudmile Mihelič) je v primerjavi s prvencem o poteku bojev na nebu med zadnjo vojno enako tehtno oprto na stvarne dogodke, zaznati pa je bolj poglobljen literarni pristop. Pisatelj je iz nepregledne množice izbral devet letalskih bitk, popisal pa jih ni kot hladnokrvno barantanje z orožjem, v okviru katerega se prisluškuje sama sebi \^£enimda ¥■ da. bi živela ■ dajaia ' a ,b' svole življenje Pred <;unem ludenl- A trepetam se * 0 senco in navadila sem besede s J^pečem. drobne botrah , ' saJ m' je reben /e odsev. Se6f iako Priiuškujem sama Vseh ?prav sem v času zunaj 0,12’ in 2 zagledan'™ nernl 9ledam vase m še dlje v C zaZT ~k0t da ŽMm • Pribn*I° preberem°. se ji laže Vna d™0, . Dva'ndvajsetletna re£ lr,terič iz Mosteca nam-lobe5a!le sodi med ljudi, ki ia na s'f°je besede in doživet-nih6p j zvon- Dolgo ni r osehn da piše’ Načela je da bj e Potrebe, brez namena !Sv°iih črt-1. ka* obi^ljala. O ..Piš^'Cah pravi takole: ^v°ie nic ° vsakdanjih stvareh. ' P'sanje označujem z bese-o se na zunaj nič e donaio r>®r se na zunaj nič ^obne • ‘ nvlačijo me samo katerih i"1 prePr°ste stvari, iz ,nie. w8,.?®stavljeno naše živ-^•kolj >, ■ d°godki me niso ^ni s. a ,.’?ali< tudi veliki ro- Vnih DiSCeV 'n cuotnunn književnosti ne. Najraje prebiram dela domačih ustvarjal-' cev, črtice, novele in pesmi." Veselje do branja knjig in pisanja je dobila Irena že v osnovni šoli, ki jo je obiskovala v Dobovi. V trgovski šoli se je njeno zanimanje še stopnjevalo. Slovenščina je bila od nekdaj njen najljubši predmet. V poklicu je nastopila praznina. Za prodajnim pultom je ni nihče več spraševal o teh stvareh. Slabo se je počutila in zelo nerada je prihajala na delo v trgovino, čeprav so jo v „Kozmetiki" obdajale same lepe in dišeče stvari. V trgovsko šolo je šla zato, ker je bila v Brežicah, sicer pa jo je tedaj bolj privlačila šola za oblikovanje. Rada je risala in slikala. Kot prodajalka je kot izredna študentka končala srednjo komercialno šolo pri delavski univerzi. Pustila je prvotno stroko in sprejela delo komercialnega tehnika pri brežiškem Radiu. Zdaj nadaljuje izredni študij na višji upravni šoli. „To mi vzame veliko časa," z obžalovanjem ugotavlja, toda „ob večerih si še vedno utrgam kako urico za leposlovje. Tre- nutno prebiram Hienga, Gruma, Zupana. Nadvse rada imam Cankarja, med pesniki pa mi je najbliže novejša generacija, Jesih, Šalamun in drugi. Včasih šem prebrala po eno knjigo na teden in vsakič razmišljala o njej, vedno pa sem pogrešala sobesednika, da bi se o knjigi pogovorila, izmenjata vtise in sodbe. Tudi zdaj nimam nikogar, čeprav menim, da bi se mladi literarni začetniki v Posavju lahko večkrat srečevali." Irena mi je zaupala tudi vtise s prvega srečanja z mladimi literati lani v Sevnici: „Ko sem prišla tja, sem se znašla med samimi študenti. Nikogar nisem poznala, oni pa so se vsi poznali med seboj. Jaz, uboga, drobna stvar, sem se tesno počutila med temi neznanimi bradatimi obrazi. Hotela sem pobegniti, pa sem le ostala. Moj prispevek, ki sem ga poslala na razpis Zveze kulturnih organizacij Slovenije, so tedaj v Sevnici ocenili a najboljšega, in tako sem šla na republiško srečanje pesnikov in pisateljev začetnikov v Slovenske Gorice. Takrat je izšla poskusna številka revije .Mentor,' v kateri imam objavljeno črtico ,Oče naš ali pri nas doma se pod večer skoraj nikoli kaj dosti ne dogaja'. Veseli me, da nas bo ta revija kasneje tudi usmerjala, ne le objavljala naše prispevke. Jeseni gremo spet v Gradišče. To bo delovno srečanje s pisatelji. Veselim se ga, saj take pogovore najbolj pogrešam. Zdaj, ko se v Posavju že poznamo, bi se tudi mladi ustvarjalci lahko organizirano srečevali. Tako smo se dogovorili, vendar nas občinske konference mladine niso podprle. Škoda, tudi kak literarni večer bi lahko imeli, če bi se trdneje povezali." JOŽICA TEPPEY izgubljajo junaška dejanja ljudi. Prav nasprotno, tokrat so v ospredju Clostermannovega pisanja človeške usode, prizadeto je prikazal, skozi kakšen pekel na nebu so morali iti letalci, da bi z lastnim življenjem plačali vojaške in politične zmote. znosno pisanje Kot po nepisanem pravilu so romani o zdravniškem svetu na moč dolgi, kar pa običajno ne prispeva k njihovi leposlovni tehtnosti. Najbrž pa je koristneje, da se bralstvo prebija skozi debele tovrstne knjige docela znosnega pisanja, kakor da hlasta po dobesedno pogrošnih „dr. romanih", s katerimi ugledno slovensko časopisno podjetje neutrudno zalaga kioske. Zapisano se deloma nanaša tudi na dvoje del s t.i. zdravniško tematiko, ki sta se nedavno tega pojavili na policah knjigarn. Najprej je tu roman francoskega pisatelja Maxenca van der Meerscha; „Telo in duša" je skupni naslov dveh zajetnih in še posebej pod-naslovljenih knjig, zaradi katerih se je ta Goncourtov nagrajenec moral pred desetletji zagovarjati celo pred sodiščem. Že v drugo je roman, ki razbija mit o ..čudodelnikih v belih haljah", v prevodu Mimi Malen-škove izdala založba Lipa. Slednja je delo pospremila med bralce tudi z besedami, da gre za prikaz sveta, ki je „brez iluzij, vendar ne brez upanja", saj tedaj, ko skuša ..lažno človečnost nadomestiti s pristno", je pisateljevo „vodilo ljubezen do sočloveka". Delo ..Otroci zime" danske pisateljice Dee Trier Morch pa je domala dokumentarna pripoved o nosečnicah, ki na porodniškem oddelku čakajo, da bodo ob skrbni negi medicinskega osebja donosile in končale ..popotovanje po neznani deželi". Tako pisateljica označi rojevanje otroka, v romanu pa je opisala vrsto ženskih likov z različnimi usodami ob spočetju in med nosečnostjo. ..Otroke zime" je Morchova, ki je tudi izvrstna slikarka, opremila s 34 grafikami, za Pomursko založbo pa je delo prevedla Brigitta Orešnik. NOVOMEŠKI BREG Novomeški Breg je slikoviti splet prijaznih hišic nad kamnito previsno steno, ki skoraj zraste iz Krke, potem je to še ozka ulička s 25 hišnimi številkami in ne nazadnje gostilna istega imena, ki jo štejemo med najbolj priljubljene lokale v Novega mesta. Breg je skupaj s Kapitljem in Krko, v kateri se oba zrcalita, harmonično zaključena likovno učinkovita celota, ob kateri ne ostane hladno in neprizadeto niti v slikarskem pogledu neizobraženo oko. Zato _je ta novomeška znamenitost tudi pogost motiv slikarjev. Med njimi je treba na prvem mestu omeniti novomeškega rojaka Božidarja Jakca. V resnici te živopisane hiške, za katere se zdi, da se bodo zdaj zdaj zvrnile v Krko, privlačijo tako tuje kot domače obiskovalce mesta, zato je na mostu pogosto videti turiste, ki se želijo slikati z Bregom v ozadju. Seveda novomeški Breg ni kdove kakšna arhitekturna znamenitost, še manj zgodovinsko pomembna ostalina, saj hiše niso starejše od sto let. Kljub temu bi zaslužil malo več pozornosti tako v Kulturnozgodovinskem vodniku po Novem mestu in v Prispevkih za zgodovino Novega mesta. O Bregu namreč skoraj da ni zgodovinsko dokumentarnih podatkov, še manj je iz knjig mogoče izvedeti o njegovi arhitekturni vrednosti. Povsem jasno je, da ne gre za vrhunsko ustvarjalno arhitekturo, z vso gotovostjo pa lahko rečem, da gre za zanimiv primer gradnje, prilagojene obliki tal. Zgodovina Brega sega v pozni srednji vek. Obrambni zid, ki je bil tedaj obvezna pritiklina vsakega mesta, je zaradi roparskih turških pohodov postal taktično neustrezen. Zato so ga z obrobja mesta prestavili niže h Krki. V opuščenem obrambnem zidu, katerega ostanki so še vidni, pa so se naselili nižji sloji meščanov, med njimi zlasti mali obrtniki, čevljarji, krojači, branjevke. Kasneje, vse do začetka našega stoletja, so na Bregu pri študentskih mamicah živeli tudi novomeški dijaki. Vsakič, ko je Novo mesto zajel požar, je prav gotovo pogorel tudi Breg. Zato so Breg večno prenavljali, zidali in obnavljali. Zadnji požar, ki je upepelil vse hiše, je bil okoli 1850. Prav zato verjetno ni ostala nobena hiša iz tistega obdobja. Vseeno je v kleteh še mogoče videti sledove stare gradnje, o čemer pričajo zidovi, sezidani iz debelega kamenja. Po pripovedovanju današnjih prebivalcev so veliko hiš porušili v tridesetih letih. Tedaj so na starih temeljih, o katerih ni znano, ali so bili še ostanki nekdanjega obrambnega zida, zgradili večinoma nove. Po zadnji vojni so tudi mnogi današnji prebivalci hoteli hiše prenoviti, jih povišati in razširiti. Na pobudo arhitekta Marijana Mušiča in slikarja Božidarja Jakca pa je bilo izdano določilo, da stanovalci ne smejo spreminjati zunanje podobe hiš. Prav po zaslugi teh dveh mož imamo danes Breg takšen, kot je. Povedati je treba, da ostanki starega obrambnega zida, ki niso bili pozidani, segajo vse do zadnje hiše na Bregu. Prav tam se je pred leti v dolino zrušilo več kubikov kamenja iz porušenega zida. Lastnik hiše Franc Horvat je opozoril na škodo novomeški muzej, vendar ta ni nič ukrenil za ohranitev ostankov. Tudi zdaj so ostanki zidu prepuščeni propadanju. Medtem ko se jugovzhodna stran Brega kopa v soncu in priteguje poglede številnih mimoidočih, pa je ulica Breg samo nekaj korakov stran od mestnega vrveža ohranila starožiten mir in tihoto. Mačke se tu sprehajajo brez strahu pred avtomobili. Pr«l>;v«u;r n)»mi j• starejših, tudi radi posedajo pred hišami. V medsebojnem obveščanju so še ohranili prijazno sosedno sodelovanje in družabnost. Samotni sprehajalec pa bi tu še lahko zaznal vonj po slovenskih obrednih jedeh: goveji juhi, „tenstanem'' krompirju in solati, hkrati pa tisti svečani mir, ki tu vlada vsak dan, drugod pa je že pozabljen. PESMI, KI JIH ZIMA LE ONA Marija Kralj, ali po domače Kraljeva mama iz Zagorice pri Vidmu-Dobrepoljah, je bila takrat, ko smo jo obiskali, stara 91 let. Bila je drobna kakor prepelica, malo sključena in naglušna. Lahko bi rekli, da je živa zgodovina tega kraja, saj ve zgodovino vsake hiše in rodovine. Spominja se časov, ko še ni bilo železnice in so poštne vprege s postiljoni prevažale pošto, in če je bil prostor, tudi ljudi. Po prašnih cestah so ropotali samo vozovi in šele mnogo pozneje je videla prvi avto in prvo kolo. Bilo je kakor deveto čudo, ko je prisopihal v te kraje prvi vlak. Ljudje so živeli v miru, brez hrupa. Res je, da je bilo tudi težko, toda Kraljeva mama se raje spominja veselih doživetij. „Rodila sem se v Mali vasi," pripoveduje. „Moja sošolka in velika prijateljica je bila Mici Stih. Ker so bili pri njihovi hiši bolj bogati, kakor smo bili mi, mi je velikokrat dala na skrivaj kos kruha in tudi druge dobrote. Ko sem bila stara sedemnajst let, sem se poročila. Ne vem, katerega leta je to bilo, zdi pa se mi, kakor da bi bilo včeraj. Rodila sem osem otrok. Življenje je bilo trdo, toda delo nas je zmerom reševalo. Delo in veselje do življenja. Kdor nima rad življenja, je velik revež, je največji revež, pa naj bo še tako bogat." Marija Kralj ima še zdaj izreden spomin. Nisem se mogel načuditi, kako v tej pozni starosti lahko bere navaden časopis brez očal. Ko je Marjan Kralj iskal ljudske pevce za svojo oddajo ..Slovenska zemlja v pesmi in besedi", je naletel na Kraljevo mamo in od takrat je bil v hiši stalen gost. Posnel je veliko njenih pesmi, veselih in žalostnih, takih, ki jih ni nikjer drugod. Veliko teh pesmi smo slišali tudi že na ljubljanskem Radiu. Kraljeva mama pa je povedala: „Že od nekdaj sem rada pela. Peli so tudi moj oče in mati. Včasih je bilo petje naše največje veselje, saj smo se s pesmijo rodili in umirali. Zdaj pa je pesmi vse manj: ljudje so nervozni in fantovskega petja ni več. O, v mojih mladih letih so prihajali fantje na vas. Že od daleč smo jih slišali. Vsa okna so bila odprta na stežaj in dekleta smo dobro poznala vsak glas posebej. Zgodilo se je, da nisem vzdržala, stekla sem na vas in včasih smo prepevali do zore. Pelo se je pri ličkanju koruze, ob trganju korenja, na likofih, pri mrličih in na ohceti. Peli smo doma, v cerkvi, v gostilni in na njivah. Zdaj pa je čisto drugačen čas: odpremo radio ali televizor, malo brundamo predse, toda, to ni več tisto, kar je bilo včasih." Kraljeva stara mama pozna preko sto pesmi. To so stare ljudske pesmi. Zdaj jih poje samo ona. Najraje si zapoje tiste : Po vrtu sem špancirala, Ko so fantje proti vasi šli ali tiste lepe, otožne koroške pesmi, pa tudi o Turkih in težkih bojih ... Pri Kraljevih v Zagorici prepevajo tudi njeni sinovi in vnučki. Sin Janez pravi, da bo nadaljeval mamino tradicijo. Kadar pa pridejo domov sestre, je to pravi zbor. Pojejo po posluhu, kakor jih je naučila mama. Peli so že v Budvi na mednarodnem kongresu petnajstih držav. Janez pa vodi tudi oktet, ki obstaja že petnajst let, in posneli so že nekaj oddaj. Neki upokojenec, ki živi na Bregu od leta 1938, je na vrtu prav rad pokazal še nekaj ostankov kamenja. Učenec Mitja Novak, ki ga zgodovina očitno zelo zanima, je vedel povedati, da še danes živijo na Bregu obrtniki tako kot včasih. V domači kleti pa je pokazal, kako debeli zidovi služijo za temelj njihove hiše. Njegova mama pa je dodala, da je na Bregu zelo lepo živeti, ker so sami svoji gospodje, tako da tisti, ki enkrat pride na Breg, ne gre več z njega. Novomeški Breg je kljub svoji privlačnosti še vedno nekako pozabljen tako od zgodovinarjev kot od turističnih delavcev. Njegova zgodovina je še zavita v temo preteklosti, njegova prihodnost ni nič jasnejša. MogoCe je kar prav, da v te prijazne hiše še nis° naselili trgovinic s spominki, oddelko^ muzeja ali iz njega naredili postaje novo; meške turistične transverzale, ki je še ni. N3* ostane samo slikovit kotiček mesta, zavit v svoj starožitni mir, ki ga še ni pregazil tako imenovani „napredek". * J. SIMClc