GLASILO KRAJEVNE KONFERENCE SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA IN KRAJEVNE SKUPNOSTI KOG ŠT.: 34 DATUM: 20. 12. 1989 TIHI MIR Blagor kraju, kjer kraljuje neprestano tihi mir kjer ne gazi sile tuje peta tebe, tihi mir; kdor za dne delaje vestno spolnil svojo je dolžnost, njemu pokoj oslajuje v temni noči tihi mir; v vsaki hiši jasno sije rajske blaženosti svit, kakor jasni mesec zemlji, rad človeku se smehlja, ki za mlada rad posluje, v starših letih tihi mir; v vsakem hramu razprostira sreča se in blagoslov, kjer obitelj osrečuje sin iz raja, tihi mir, naj je, kakor koli hoče, kteri narod bojevit, vendar za teboj žaluje tudi včasih, tihi mir. Oj koliko še bivalcev na vesoljnem svetu zdaj, v strašnih vojskah ne miruje, želeč tebe, tihi mir, glej, tako i zapuščeno moje žalostno srce, vedno za teboj zdihuje, sel nebeški, tihi mir! Božidar Flegerič **************************************************** * * i VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO * i LETO 1990 VAM ŽELIJO DRUŠTVA, SKUPŠČINA * ' * i IN DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE KS KOG i * * | TER UREDNIŠTVO NOVIC i* i * s * i * * ******************************************************************************* i V EVROPO PROGRAM PRIREDITEV V POČASTITEV 37. KRAJEVNEGA PRAZNIKA KS KOG PETEK, 22. 12. 1989 ob 18. uri v cerkvi na Kogu občinska revija pevskih zborov. NEDELJA, 24. 12. 1989 ob 8. uri tekmovanje ekip ZRVS v streljanju. Sodelujejo ekipe iz občine Ormož (zbirališče pred šolo). ob 14. uri otvoritev obnovljene ceste Vodranjski vrh. SREDA, 27. 12. 1989 ob 14. uri v dvorani na Kogu proslava in podelitev priznanj. Družbeno politične organizacije vas vabijo, da počastite praznik s svojo prisotnostjo na vseh prireditvah. VABLJENI Lep pregovorček pravi: "hiti počasi", v tisti prijazni želji, da nikarte z nezrelo pubertetniško trmo ali zaletav-nostjo v zadeve, ki jim nisi kos. Mi pa smo vse obrnili na glavo: kjer bi lahko hiteli, se nam vse onega vi in zatika, kjer pa bi bilo pametneje, da bi malo "zaštopali", šli po zalet in se bolje pripravili na sprint, pa drvimo na vrat na nos. Recimo: v Evropo zdaj! Saj ni nič narobe, če gre za nagle in fletne parole, ob katerih nam srček dela tika—taka, mene pa Evropa čaka. Ampak tisti, ki jim v glavi ne manjka nobenega koleščka, vedo, da bo še olala Save preteklo, preden bo srednja Evropa za nas kaj več kot le vremenski pojem. Saj bomo še naprej čez mejo skočili po kakšen kofetek in riž in uvažali pralne stroje za 500 mark in televizorje za 900 mark; firme, ki že zdaj izvažajo, bodo morda vzdržale hudo mednarodno konkurenco; ostali pa, ki si tako želijo na svetovni trg, pa nimajo možnosti — vse dokler jim bo polovico akumulacija požrla državna režija, z nerazvitimi vred. V Evropo, kamor bi res morali skočiti, nas zares še dolgo ne bo. Kako le, saj smo država, ki ima državni proračun kot zmajevsko glavo s tisoč požrešnimi žreli. Po francoskih merilih bi nas moralo biti 60 milijonov, da bi za silo upravičili tak proračun, ne pa 20 ali 22, kolikor nas zdaj tlači to nesrečno državo. Nič pa ne kaže, da bi bili voljni te zadeve kaj miriti. Mi spešimo tam, kjer ni treba - v mitingih, z Bulatoviči, ki grozijo z orožjem, s kosovopoljskim samopovabilom v Ljubljano, s političnim procesom proti Vlasiju. Vse sku- paj je ena sama ljuba samoprevara in plemenski primiti-vizem, ki vsem in vsakomur posebej zapira vrata v tako zaželeno Evropo. Komur pa mar divjaki, ki v spoznanju, da jih Slovenija res ne mara sprejeti, zdaj pravijo, da bodo vseeno prišli in da bo teida kri!?! Me pa res zanima, čigava? Toliko samopašnosti in nadutosti ni zmožna spraviti skupaj vsa združena Evropa, če le seveda ne gre za terorizem in mafijo. A še cosa — nostra vsaj doslej še nikoli ni strašila in grozila s crknjenimi ribami, zavitimi v papir celim narodom in narodnostim, ampak samo tistim lastnim mafijcem, ki so se pogrešili zoper njena pravila. Kosovo poljani, ki so središče sveta, z resnico, ki je edina zveličavna, pa slovenskemu narodu kar kri in Šoleviča za izvidnico! Ti in njim podobni so pač žrtve miselnosti, ki jo je štirideset let producirala naša ideologija — zdaj pa ima svoje krvave rezultate! S svojim sistemom in napredkom smo bili "naj" in oh in sploh, alfa in ornega in podobne socialistične in samoupravne cirkuške točke, dokler se niso prozorne domine našega kvazi sistema začele podirati. Ostalo ni nič ali pač: marsikaj hudega. Ostale so pogubne iluzije, da je sploh vredno še kaj reševati. Ostala je miselnost, ki se bo morda spremenila čez 33 let — toliko je namreč treba, da zrase nova generacija. V tem smislu mi ni in ni moč pozabiti sporočila s partijskega sestanka nekje v hribovski črnogorski vasi. Leta 1968, ko so Sovjeti okupirali Čehoslovaško, se je vaška partijska celica sestala in protestirala proti tankom v Pragi. Na koncu so v zapisniku ultimativno zapisali: 2 "Če se Rusi v 24 urah ne odstranijo iz Čehoslovaške, se bomo, mi, komunisti naše vasi ponovno sestali!" Kakorkoli so bili ti protesti humani, kažejo, kako so mnogi_res mislili, da smo središče planeta. A Sovjeti se iz Čehoslovaške tisti moment, ko so prejeli ultimat iz ugledne in velecenjene Jugovine, sploh niso umaknili. Baš nas briga - so rekli. In ostali. Ampak — Kosovopoljani ali Kosopoljani ali kaj so že, so v treh četrtinah že dosegli svoj namen. Znervirali so ljudi, ki jih je v teh časih pač otročje lahko zživcirati. Za nameček pa še malo okusa po krvi in nastopaštva ala cosa — nostra: pa imate Evropo zdaj pa človeške pravice pa pravno državo in civilizacijo. Tekla bo kri. če boste še naprej branili Šiptarje pa Vlasija! Kaj bo, ko bo obveljala pametna Omanova, ki je že davno za Dugo izjavil: Kosovo je za vas slovenska Koroška. Kaj bo, ko bo prišlo spoznanje, koliko neizmerne krivice in hudobe je bilo storjeno mladi Vlasije-vi hčeri, ki so ji zaporniške oblasti najprej dovolile obiskati očeta, nato pa ji vstop prepovedali? S podlim izgovorom, da je ne morejo identificirati, ker še nima osebne izkaznice? Kaj bo, ko se bomo vsi skupaj enkrat za vselej naveličali krvavih pozdravov cose nostre in nedvoumno, s konkretnimi ukrepi sporočili: DOST IMAMO TEGA OTROŠKEGA VRTCA, MI SE ENOSTAVNO NE GREMO VEČ..." Hlebec Zdravko ZDRUZIMO MOČI ZA BOGATEJŠE ŽIVLJENJE Socialistična zveza Slovenije je samostojna družbenopolitična organizacija, ki na osnovi lastnega programa v katerem je opredeljena demokratična socialistična vizija razvoja družbe in ob upoštevanju različnih interesov, združuje na postavljeni osnovi individualno in kolektivno članstvo. Posamezniki, organizacije in združenja, ki sprejemajo programske in statutarne osnove Socialistične zveze, se lahko vključujejo vanjo kot njeni stalni člani. Organiziranost Socialistične zveze bomo razvijali v smeri preseganja forumskega in okostenelega modela. Organi, predvsem pa oblike in metode dela, naj bodo teritorialno interesnega načela izražanje in uveljavljanje pobud, predlogov, njihovega medsebojnega sodelovanja in tekmovanja. Socialistična zveza se bo še naprej ukvaijala z vsemi tistimi problemi človeka, ki ne bodo zapisani v programih nobenih zvez, organizacij in skupščin, tudi s tem programom, pa bomo kot člani Socialistične zveze te probleme zaznali in začutili, da jih moramo reševati — ne samo v dobro organizacije, pač pa v dobro soseda, prijatelja ali pa neznanca. Na podlagi tega programa bo Socialistična zveza uresničevala tudi naloge, ki izhajajo iz opredelitev Ustave SR Slovenije in njenih amandmajev. Krajevna skupnost ostaja temelj političnega sistema, zato bomo v Socialistični zvezi storili vse, da bo prišla v polni meri do veljave pravica do samoupravljanja delovnih ljudi in občanov v njej. KS naj bo pristna medčloveška skupnost. Socialistična zveza se bo zavzemala za čimbolj svoboden in avtonomen razvoj v krajevni skupnosti glede na njeno specifičnost. Zato bomo zahtevali, da se z zakonom uredi status, vloga in financiranje KS. To so: — skrb za lepše in bolj zdravo okolje, — boljšo oskrbo prebivalstva in sodelovanje potrošnikov, — boljšo oskrbo z zdravo pitno vodo, prepotrebno šir- jenje telefonskega omrežja in rekonstrukcijo in asfaltiranje lokalnih ccst, — reševanje vprašanj s področja zdravstva, šolstva, otroškega varstva, skrbstva, kulture in telesne kulture, — poživili bomo delo humanitarnih organizacij in oblik dela (RK, sosedska pomoč), — skrb za sokrajane, zlasti na onemogle, ostarele in otroke, — skrbeli bomo za informiranje krajanov, — bedeli bomo nad namenskim koriščenjem sredstev krajevnega samoprispevka, — v Socialistični zvezi se bomo zavzemali za tako pravno ureditev in organiziranost kmetijske pridelovalne dejavnosti, ki bosta izenačevali pogoje gospodarjenja v družbenem in zasebnem sektorju, — poskrbeli bomo, da nas bodo v skupščini občine predstavljali naši najboljši predstavniki, — skrbeli bomo, da bodo naši predstavniki v skupščini občine predstavljali zares voljo krajanov, — skrbeli bomo za pošteno in zakonito delo naših predstavnikov, — društva in družbene organizacije ostajajo temelj naše organizacije, — zavzemali se bomo za dosledno spoštovanje pravnega sistema, ter zakonskih določil s področja SLO in DS. Socialistična zveza bo podpirala in se vključevala v vse akcije za večjo prometno in požarno varnost zlasti zato, da obvarujemo človeška življenja. Kako želi Socialistična zveza uresničiti naloge in doseči cilje programa? Ne sama, ampak z vsemi, ki se strinjajo s tako opredeljenimi cilji, ki zaupajo Socialistični zvezi in ji želijo pomagati, da se bo tudi sama spremenila, da bo postala organizacija demokratične socialistične vizije. Te aktivnosti bomo vodili skupaj z vsemi, ki jim bo osrednja skrb, skrb za človeka, njegovo delo, boljše počutje in bogatejše človeka vrednejše življenje. Pri svojem delu bomo spoštovali pluralizem mnenj in idej. V NAŠE DELO SE VKLJUČUJEMO ENAKOPRAVNO, NE GLEDE NA NARODNOSTNO, VERSKO ALI KAKŠNO DRUGO PRIPADNOST. LOČUJE NAS LE BOLJŠE IN SLABŠE DELO. Za predsedstvo KK KOG: Dušan PRAPOTNIK 3 USPEŠNOST ALI NEUSPEŠNOST DELA KRAJEVNE SKUPNOSTI KOG Zanimivo vprašanje, na katerega pa bi pravgotovo lahko vi krajani bolj kritično dali odgovor, kot ga bom mogoče dal jaz. Gospodariti v današnjih pogojih pravgotovo ni lahko, niti ni tako preprosto. Vsakdo danes išče v vseh programih lastno korist in lastne želje. Naš referendumski program je kar precej obsežen, jaz pravim, da celo preobsežen. Mi bi se morali pri programiranju referendumskega programa osredotočiti bolj na manjše število dejavnosti in te potem tudi stoprocent-no uresničiti. Ne moremo pa tako samokritično govoriti, da nismo postorili precej dejavnosti. Mnogi med vami pravgotovo največje aktivnost krajevne skupnosti vidijo samo skozi gra-moziranje krajevnih cest. Moram vam povedati, da smo letos kot glavno prioriteto dali izkopu obcestnih jarkov. Tako je bila precej uspešno izvedena akcija ureditve ceste za Vodrance (Vezjak—Središka meja). Moram poudariti, da so se precej dobro odrezali pri tej cesti krajani, ki ob tej cesti živijo. Uredili smo tudi precejšen del ceste od Kuharica do hrvaške meje. Verjetno bi lahko uredili celo cesto, pa nekateri krajani nimajo dovolj posluha za ureditev te ceste. Delno so bile tudi sanirane ceste po neurjih z gramozom. Verjetno se vse to vidi nekomu premalo, vendar vsa ta dela stanejo v današnjih cenovnih polomijah, težka bremena za našo številčno majhno, toda cestno močno razvejano krajevno skupnost. Velik del sredstev se je namenil za dokončno ureditev na pokopališču. Tako smo na pokopališču uredili staro mrliško vežo in naredili vodnjak ob novi mrliški veži. Letos smo zaposlili tudi honorarno vzdrževalca na pokopališču in še za ostale nujne potrebe krajevne skupnosti. Določeni dobri rezultati so se že pokazali, posebej na vzdrževanju pokopališča. Obenem moram pokritizirati krajane, ki ne upoštevajo reda in čistoče na pokopališču, torej, da bi s svojim vedenjem pomagali k čistejšemu in urejenejšemu pokopališču. Pravtako so letos krajani Vodranjskega vrha pod vodstvom tov. Bolkoviča izpeljali salamonsko potezo, z asfaltiranjem ceste skozi njihovo naselje. Precej žare-čih besed je bilo izrečenih na račun tega dejanja, vendar pa moramo vsi priznati, da taka dejanja in sredstva, ki jih nekdo nameni za napredek kraja, niso kar tako. Marsikdo nam morda očita, da smo se premalo angažirali ob tej cesti, vendar ob končani akciji vseeno krajevna skupnost ni stala ob strani, niti moralno, še manj pa finančno. Na drugi strani nas napadajo odborniki in aktivisti za razširitev telefonskega omrežja, da jim ne pomagamo dovolj s finančne strani. Moram poudariti, da vse take zlonamerne govorice nimajo realne podlage in da to ni res. Vedeti morate, da smo lani dali za razširitev omrežja preko 30 % krajevnega samoprispevka, da pa se tudi letos približujemo temu procentu, vsi pa vemo, da z referendumskim programom ni določen tako visok procent. Vseeno pa se zavedamo, da si želi precejšnje število novih interesentov pridobiti telefonski priključek, zato zavestno investiramo večje vsote v razširitev PTT omrežja. Tudi krajevne dvorane nismo pustili ob strani in smo nabavili del novega inventarja. Sicer pa se udeležite proslave ob krajevnem prazniku in se boste sami prepričali v to. To je le del večjih aktivnosti, ki smo jih preko letaspro-vedli. V ozadju zmeraj ostaja veliko drobnih zadev, ki pa ravno tako vplivajo na delovanje krajevne skupnosti. Predsednik sveta KS Kog Plemenič Stanislav UPOKOJENCI DRUŠTVA ZARJA KOG Prvič se oglašamo v listu Novice. Želimo vam prikazati kako delujemo in kako živimo. Vsako leto imamo občni zbor društva upokojencev. Zelo radi se ga udeležujemo. Na njem-se marsikaj pogovorimo in si postavimo cilje za naprej. Na zaključku občnega zbora se malo poveselimo. Ob prigrizku in pijači radi zapojemo in tudi zaplešemo. V prejšnjih letih smo uspeli organizirati po dva izleta, letos nam to ni več uspelo. Huda inflacija in majhne pokojnine sta zmanjšali naše želje. Udeležili smo se četrtega tedna upokojencev občine Ormož pri Tomažu. Nastopal je tudi mešani pevski zbor iz Koga. Prireditev je zelo uspela in vsi smo bili zelo zadovoljni. Moti nas odnos mladih do upokojencev. Nevoščljivi so nam pokojnin, kar zelo težko prenašamo. Zavedati bi se morali, da leta hitro tečejo in da bodo kmalu v enakem položaju kot smo danes mi. Kljub vsem težavam bi radi živeli še bolje kot sedaj, ker vemo, da smo si to tudi zaslužili. Škripec Ančka 4 HUMANOST JE ODLIKA LJUDI Naj pričnem s krvodajalstvom kot največjo humanostjo. Krvodajalstvo na Slovenskem seje začelo že 1953.1. prostovoljno, anonimno in brezplačno. Organizacijo je prevzel RK Slovenije. Takšen entuziazem je težko razumeti, da daš del sebe, svoje življenjske tekočine drugemu, ki jo potrebuje, ki bi brez nje gotovo umrl. Dokaz za to je 5 odstotkov Slovencev, ki jih štejemo v armado krvodajalcev. Med največjimi porabniki krvi je ljubljanski Klinični center, sledijo bolnice: Nova Gorica, Golnik. Brežice, Onkološki inštitut; Ginekološke klinike Celja, Maribor, Ptuja in drugih. Vsak dan daruje kri od 250 do 300 ljudi. V Sloveniji letno odvzamejo kri 110.000 ljudem. Če pomislimo, da pri eni operaciji lahko steče tudi 10 litrov krvi, potem vemo kako je dragocena in koliko je rabijo. Postavimo se v položaj, da smo mi na operacijski mizi in da jim zmanjka te življenjske tekočine. Pri nas na Kogu tudi deluje RK in krvodajalstvo, kar dvakrat na leto darujemo kri v bolnici na Ptuju, nekateri pa tudi v Ormožu. Krvodajalcev nas je okrog 50 kar 5 do 6 % v naši krajevni skupnosti. V letošnjem letu je RK izpeljal akcijo za Haloze ob njihovi nesreči, katera je izredno dobro stekla, uspela. Stekla je tudi akcija pobiranja živil za mlečno kuhinjo v naši šoli. Ne smemo pozabiti, da imamo poleg članov RK tudi podmladek RK, ki šteje 42 članov. Maja bo sprejetih novih 10, tako, da jih bo na šoli 52, torej vsi učenci naše šole. Ti mladi člani RK tudi prispevajo s svojo humanostjo: pomagajo starejšim krajanom, čistijo okolico, rišejo kartice seveda pod vodstvom svoje mentorice. Vsem, ki ste kakorkoli pomagali, darovali kri HVALA. Mladi zdravi pridružite se nam! Darujte kri za soljudi. Hlebec Marta KRATKA KRONIKA USTANOVITVE IN DELOVANJA "DRUŠTVA VINOGRADNIKOV LJUTOMERSKO ORMOŠKIH GORIC JERUZALEM" Čeprav je Štefan Kuhar ?e k™aln po ustanovitvi prvega povojnega DV za Dolenjsko (1975) opozarjal tukajšnje vinogradnike na primernost ustanovitve takšnega društva tudi pri nas, je do resnega pripravljalnega sestanka prišlo šele 10 let kasneje (17. 3. 1985) v Mihalovcih, na pobudo Joška Slavinca, Stanka Čurina, Janka Kumra, Mirka Rajha, Viktorja Vipavca in drugih. Sestanka se je udeležilo 16 vinogradnikov. Ko je Štefan Kuhar obrazložil pomen in perspektive društva, ko drugačna samoorganiziranost vinogradnikov ni mogoča, so vsi prisotni sprejeli osebnost ustanovnega člana društva in člana iniciativnega odbora. Sklenili so, da bo Ustanovni občni zbor 14. 4. 1985 v zgradbi Jožeta Kupljena v Veličanah 63, za pripravo ustanovnega zbora so zadolžili Joška Slavinca, Štefana Kuharja in Vijctorja Vipavca ter pripravili predlog članov za upravni in nadzorni odbor. Pripravljalni sestanek je naletel na zelo velik odmev med vinogradniki ljutomersko—ormoških goric, zato je pripravljalni odbor (predsednik Joško Slavinec) USTANOVNI občni zbor DVJ sklical v Gostišču "Jeruzalem" na določeni dan. Odločitev je bila (zaradi takrat razpoložljivega večjega prostora) umestna, saj se je ustanovnega občnega zbora udeležilo 68 vinogradnikov našega vinorodnega okoliša. Občni zbor je sprejel Pravila, izvolil organe društva, predsednik skupščine društva je bil Anton Dečko; izvršilni odbor: predsednik Stanko Čurin, tajnik Štefan Kuhar, blagajnik: Jože Slavice oz. Anica Štampar; nadzorni odbor — predsednik Viktor Vipavec; častno razsodišče — predsednik ing. Lojze Gergjek. Sprejeta sta bila delovni in finančni plan. Z ustanovitvijo DV "Jeruzalem" pa so se težave šele začele, kajti ustanovitvi so nasprotovale vodilne strukture Slovin KK "Jeruzalem" v Ormožu, celo tako daleč, da so nasprotovale imenu "Jeruzalem" v firmi društva ter tako zavirale vpis društva v register društev. Potreben je bil sklic sestanka koordinacijskega odbora in prizadetih na Občinski konferenci SZDL v Ormožu, kjer so potrdili stališča DV "Jeruzalem" in soglasja obč. konferenc SZDL in občin Ljutomer in Ormož za ustanovitev društva! Tako je bilo društvo registrirano 25. 6. 1985, torej šele dobra dva meseca po ustanovitvi! Ne glede na to pa je društvo delovalo po svojem programu dela: pripravljalo predavanja in demonstracije ter pridobivalo nove člane, ki jih je bilo vedno več. Danes ima DV "Jeruzalem" nekaj nad 300 članov. Še večje težave za vodstvo društva so se prazaprav začele že pred registracijo. Takrat, ko je društvo (na seji IO 15. 6. 1985) obsodilo diskriminatorski odnos do zasebnih vinogradnikov, ki niso kooperanti, pri ocenjevanju škode po pozebi 1984/1985! S tem se je začela prva večletna pravda za pravice zasebnih vinogradnikov pred Ustavnim sodiščem SR Slovenije. Društvo vinogradnikov "Jeruzalem" je pred Ustavnim 5 sodiščem uspelo! Čeprav je to, zaradi nagle inflacije, bila bolj moralna kot materialna zmaga, je organiziran nastop vinogradnikov DV "Jeruzalem", tudi za interese vinogradnikov v ostali Sloveniji, vplival na porast SAMOZAVESTI zasebnih vinogradnikov! Pravda pa še ni končana, saj ZASEBNI VINOGRADNIKI zahtevamo še obresti, a tudi VRAČILO naših sredstev solidarnosti, ki so sijih neupravičeno prisvojili drugi! Ob teh in podobnih težavah je DV "Jeruzalem" vzpodbujalo nastope vinogradnikov na raznih sejmih in pos-kušnjah naših vin, zlasti v Podgorcih (ob tesnem sodelovanju s TD Podgorci), na sejmu VINO v Ljubljani, na Kmetijsko živilskem sejmu v Gornji Radgoni, itd. Vedno boljše so organizirana in zelo obiskana ter uspešna predavanja za vinogradnike in sadjarje. Vsekakor pa bi bilo treba več storiti za razvoj skupnosti za stekleničenje, za organizirano nabavo reprodukcijskega materiala ipd., kar pa naj bi bila poglavitna naloga vodstva DV "Jeruzalem" v letošnjem novem mandatu. Tokrat je predsednik ZBORA ČLANOV Janko Kumer; v 10 so - predsednik Franc Lah, tajnik Štefan Kuhar, blagajničarka Olga Goš-njak. Predsednik nadzornega odbora Avgust Bobnjar; predsednik častnega razsodišča Avgust Čavničar. DV "Jeruzalem" je ustanovni član ZVEZE DRUŠTEV VINOGRADNIKOV SLOVENIJE in kot taki njeni posamezni člani sodelujejo v komisijah Republiškega sekretariata za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano SR Slovenije: a) za pripravo srednjeročnega načrta razvoja vinogradništva in vinarstva Slovenije, b) za pripravo zakonskih predpisov o vinogradništvu, vinarstvu. Društvo vinogradnikov "Jeruzalem" JEREBICA SPET NA KOGU Lovska družina Kog bo s pomočjo Zveze lovskih družin v Ptuju pomladi 1990 ponovno naselila poljsko jerebico v naši krajevni skupnosti. Stoletja je jerebica krasila naša polja. Kmet ji je ustvaril dom na polju. V zahvalo mu je stotero povrnila. Bila je njegov najzvestejši pomočnik v boju pri zatiranju škodljivih žuželk in plevela. Dolgo sta živela vzajemno, skupaj sta kmetovala in skupaj prenašala vse tegobe slabih letin. Kar naenkrat pa jo je človek zavrgel, ne da bi se tega sploh zavedal. Njene koristne pomoči ne upošteva več, ni mu več potrebna. Namesto nje si je izbral drugega zaveznika, tehnična in kemična sredstva. Mogoče v tem trenutku ni sam kriv. Zasvojila ga je tehnika in z njo hoče premagati vse ovire. Premagati hoče naravo in od nje iztržiti več kot mu sama daje. Vendar narave ne bo premagal, še nikoli je ni in je tudi sedaj ne bo. Vsak greh, ki ga naredi nad njo, mu vrača in to ne enkrat, ampak stokrat. V stremljenju za čim večjim pridelovanjem hrane je človek upostošil že ogromne površine, ki so se spremenile v pustinjo — v ničvreden svet. (ZDA Rusija). Počasi se je začel zavedati tega početja, a mnogo prepočasi. Strup je že veliko pokvaril, a še ne toliko, da človek s pametjo ne bi mogel svojega greha popraviti. Človek se je začel zavedati, da zastruplja sam sebe, da si koplje svoj lastni grob. Toda brezglavo rine naprej. Tehniki se ne more več upreti, preveč gaje zasvojila. Narava ga prepočasi uči, prepočasi, da bi jo začel spoštovati. Jerebica je eden od najboljših kazalcev sprememb ali poslabšanja razmer, porušenega biološkega ravnotežja na kmetijskih tleh, v enaki meri kot ribe za onesnažene vode. Kogovčani! Če nam bo uspelo ubdižati jerebico na poljedelskih tleh. bo to največji dokaz, da okolja le še nismo tako osiromašili ali opustošili. Pustimo razne robove in škarpe zaraščene, ne požigajmo jih, dajmo spet mesto tej prelepi in nadvse koristni ptici. Ob koncu želim vsem sokrajanom zdravo in uspešno 1990. leto M. Meško KNJIGE ZA ŠOLO NA KOGU V mesecu oktobru smo bili prijetno presenečeni, da smo dobili na šolo darilni paket s knjigami iz zbirke NAŠA BESEDA. Te knjige — bilo jih je kar 91 — nam je podaril tovariš HLEB S Rudi iz Kebetove 12 KRANJ. Knjige bodo v pomoč našim učencem, ko bodo obiskovali pouk v višjih razredih pri Miklavžu. Omenjeni tovariš je s svojim prispevkom naši šoli izrazil skrb za pomoč šolam v manj razvitih okoljih in bo preko te svojo akcije ostal med našimi učenci in generacijami za njimi v trajnem spominu. Za podarjene knjige se mu v imenu naših učencev in delavcev šole iskreno zahvaljujemo. Pedagoška vodkinja šole Anica Pevec OH TI TRTA TI Ti, ki enako rada po gorici se sprehajaš, Ko dom ti je gorica žlahtna, ko gorica mene k sebi je prignala in sem presrečna zrla vate trta. Ti, ki iz cvetov pitja si natakala. pijača sladko dene in domala le tisto jedla, kar je zemlja dala. brez žlic in vile s korenom srkala. Iz dneva v dan prepričan bodi, da dokler trta bo rodila mene opivala bo ta veselo. Gorica tvoja prva bo povsod, spomini s tabo bodo vedno šli, ko v svetu se boš zgubljal ti. Petra Hlebec 6 ASFALTIRANJE CESTE - ODCEP VODRANJSKI VRH Krajani vaške skupnosti Lačaves, ki živijo ob cesti odcep Vodranjski vrh, so se v mesecu februarju 1987 odločili za ureditev in asfaltiranje ceste, ob kateri živijo, za kar jim je skupščina KS Kog na 7. redni seji dne 4. 3. 1987 izdala svoje soglasje. Skupščina KS Kog je dala soglasje pod pogojem, da si krajani izmed sebe konstituirajo gradbeni odbor in da na odcepu ceste uredijo odvode meteornih vod. Krajani so se takoj lotili gradbenih del tako, da so v letu 1987 zgradili 500 m kanalizacijo in še v letu 1988 300 m kanalizacije. Tako je sedaj skupaj 800 m kanalizacije. Izvedbo del so financirali krajani sami. Meseca junija 1989 leta so se krajani te vaške skupnosti končno odločili za asfaltiranje tega odcepa ceste. Že v začetku meseca junija so člani odbora začeli sklepati pogodbe s posameznimi krajani, ter zbirati denarna sredstva za pričetek del. V mesecu juliju je KS Kog sklenila pogodbo s cestnim podjetjem Varaždin za asfaltiranje ceste odcep Vodranjski vrh v dolžini 1600 m in širina 2,50 m. Zaradi nenehnega dvigovanja cen oz. vse večje inflacije so se krajani odločili v tem letu samo za vgradnjo prvega grobega asfalta debeline 5 cm. Kot podlago asfaltu je bilo potrebno najprej navoziti cca 1100 m3 gramoza. Da so bila dela končana oz. cesta asfaltirana do meseca septembra 1989 se je treba zahvaliti vsem krajanom, ki imajo vinograde in hiše ob tej cesti. Saj so pretežno vsi podprli akcijo asfaltiranja, seveda vsak po svojih zmožnostih. Akcija zbiranja denarnih sredstev seje vršila tudi po celotni krajevni skupnosti. Odziv krajanov je bil uspešen. Da so dela v celoti izvršena, gre zahvala posebej tov. Bolkovič Tončeku, ki je vodil celotno akcijo, tov. Kocjan Francu, ki je kot strokovnjak za te vrste del nadzoroval vsa dela in pa Lovski družini Kog, kije akcijo +udi vsestransko podpirala. VABIMO KRAJANE IN VSE, KI SO PRISPEVALI DENAR 7A ASFATTIRANJE CESTE, DA SE UDELEŽIJO SVEČANE OTVORITVE ASFALTA 24. 12. 198«? ob 14. uri. Gradbeni odbor O GASILSKEM DRUŠTVU KOG Na pomoč! Beseda, ki jo slišimo, je gasilski pozdrav. A vseeno, če jo vzamemo v danem trenutku, je to beseda, ko človek človeku priskoči na pomoč, v tisti najhujši sili, takrat ko se pojavi rdeči petelin. In vemo, da je takšna organizacija potrebna. To je organizacija ljudi, ki so se včlanili v gasilske vrste z namenom, da v času ko je to potrebno s svojo akcijo priskočijo na pomoč tistemu, ki jo potrebuje. In naše gasilsko društvo? Zaživelo je. To lahko trdimo, ker smo v svoje vrste sprejeli mnogo novih članov, predvsem pa mladih ljudi, ki so se prostovoljno odločili za to organizacijo. Letošnje leto je bilo delovno. Mnogo časa smo porabili pri dokončanju našega doma, mnogo dni pa za pripravo desetine, ki nas je zastopala na tekmovanju "Matevža Haceta" v Ormožu. Opremili smo desetine z vso potrebno opremo, seveda skromno, a vseeno tako, da lahko stopimo pred druga društva in se tega ne sramujemo. Mnogo lastnih sredstev je bilo danih iz žepov naših članov, mnogo nedelj je bilo delavnih. A saj ne pravimo, da je zmeraj bilo hudo. Tudi smeh in marsikaj drugega sta prinesla dobro voljo in elan za naše nadaljnje akcije. Lepo pa bi bilo, če bi naše vrste postale močnejše, če bi se razne, ne dobro izrečene besede spremenile v akcijo, v to, da bi dom prihodnje leto dobil svojo pravo podobo, da bi bil ponos naše KS in vseh vaščanov. Vsi vemo, da je trenutna situacija zelo huda. Predvsem pa po finančni plati. Denarja ni. Dotacije, ki so iz leta v leto vse manjše nam ne omogočajo, da bi s temi sredstvi krili le gorivo in gume. Razmislimo! Gasilstvo je potrebno. Naš dom, bo dom, kjer naj bi se zbirali ljudje z namenom dobre volje, z namenom za akcijo, pa čeprav tudi takrat ko je ne bo potrebno izpeljati v danem trenutku. Želimo in vabimo vse občane naše KS, da naj, pa čeprav v težkih trenutkih, priskočijo na pomoč, ne samo finančno, temveč tudi tako, da s svojim delom pripomorejo za dokončno dograditev doma. Leto 1990 naj bi bilo leto, ko bomo pripravili svečano predajo novega doma svojemu namenu. Ob praznovanju visokega jubileja našega GD vas vabimo, da se le—tega udeležite. Vsem, ki ste s svojo neposredno akcijo, s svojimi predlogi pripomogli k izgradnji gasilskega doma, vam želimo srečno novo leto 1990 z upanjem in željo, da v prihodnjem letu ne bomo ostali sami, temveč bodo naše vrste še močnejše, bolje opremljene in še boljše organizirane. NA POMOČ! GD KOG 7 ZA 37. KRAJEVNI PRAZNIK NAM ČESTITAJO IN SE PRIPOROČAJO: KERENCIC TOVARNA PLASTIČNIH IN OPTIČNIH PROIZVODOV -JOŽE KERENČIČ- ORMOŽ Izbor naših izdelkov je zelo pester in ga je vredno spoznati. Mercator- Ograd ^^^r^H Industrijsko gradbeno podjetje, p. o. B yWBL Ormož, Kolodvorska 7 *> graie naša oP**a vašo NUDIMO VAM KVALITETNE OPEČNE IZDELKE, IN SICER: — opeka modul blok 6/1, dimenzije 290 x 190 x 190 — opeka modul blok 5/1, dimenzije 250 x 190 x 190 — stropna polnila, dimenzije 380 x 250 x 140 Informacije in prodaja: MERCATOR - OGRAD Ormož, telefon (062) 701-211. PRIJFTMO PRAZNOVANJE! Optyl 9*5 Ormož Da bi se z očali prijetno počutili in bi ostal vaš videz eleganten, vam priporočamo, da se pri izbiri očal odločite za naše okvire. Naši okviri za očala OPTYL so narejeni po modelih vodilnih evropskih kreatorjev. Izdelujemo okvire vseh velikosti in različnih barv za ženske, moške in otroke. SLOVIN KMETIJSKI KOMBINAT JERUZALEM ORMOŽ TOZD VINOGRADNIŠTVO TOZD KMETIJSTVO TOZD GOSTINSTVO TOK KOOPERACIJA DS SKUPNIH SLUŽB 62270 ORMOŽ, PTUJSKA 12 Telefon (062) 701-221 Telex 33289 YU ORVIN Vsem bralcem, posebej pa še zvestim potrošnikom naših proizvodov čestitamo ob 37. krajevnem prazniku OBRAT IN OP GOSAD Središče ob Dravi KMETIJSTVO IN 2IVILSKA INDUSTRIJA n.sol.oC^^ESSr PORTOROŽ V vseh živilskih trgovinah nudimo vložene gobice — šampinjone, vložene vrtnine, sladkor za posip, domače čaje in začimbe. Odkupujemo razne vrste zdravilnih zelišč, suhe in sveže gobe ter razne gozdne sadeže. V kooperaciji organiziramo proizvodnjo vrtnin in vzgojo gob — šampinjonov. "Novice" so bile ustanovljene na skupni seji KK SZDL Kog in KS Kog dne 1. 12. 1978. Prva številka je izšla 5. 12. 1978. Odgovoi. urednik: Milan Pevec; Naklada 320 izvodov. Izhaja priložnostno. Oblikovano in razmnoženo: Černel — Rogina, Radizel, Obrtniška ul. 7. Po mnenju republiškega sekretariata za informacije je glasilo oproščeno temeljnega davka.