leto XI., it. 26.
Poltnln« platana w gotovlM,
V Uubllanl, 26. junija 1924.
V organizaciji J« hollkoff moti — tenko
Uredništvo in uprava: Ljubljana, Šelenburgova ulica št. 6/II.
Izhaja vsak četrtek.
Stane posamezna štev. 1 Din, mesečno Din 4 —, celoletno 48 Din. — Za člane izvod po 80 para.
Oglasi po ceniku.
nopisi morajo biti frankirani Pisani, ter opremij«nl organizacije, ne vračajo.
»	e	so poštnine
jroste.
Glasilo Glavnega RadnKkega Saveza Jugoslavije.
NaSe delo.
Že pred državnim strokovnim kongresom smo objavili v Delavcu serijo člankov pod naslovom »Razvoj slovenskih strokovnih organizacij po vojni«. Ti članki so namenjeni v prvi vrsti delegatom, ki pridejo na pokrajinsko konferenco slovenskih strokovnih organizacij* Če in v kolikor nam bo mogoče, bomo objavili obširno statistično gradivo, na katerega se ti članki nanašajo: K a xv en tega smo izdelali za kongres v podrobnosti specificiran računski zaključek, ki bo tudi še pred kongresom objavljen.
Tako bo knjiga našega dela vsem odprta: odprite jo, poglejte vanjo in sodite, kje so slabe in kje so dobre strani našega gibanja in našega dosedanjega dela.
Ta knjiga ne bo izkazovala samo čistega zlata.
Vendar upamo, da nam bo vsaj to v dobro zapisano, da smo jo sestavili in da smo si vse tako uredili-, da smo jo lahko sestavili. Na to smo polagali pred dvemi leti na kongresu veliko pažnjo in če ne v drugem, vsaj, kar se tega tiče, lahko trdimo, da smo direktive kongresa izvršili.
Ne bomo prikrivali, da je naše članstvo pod vplivom medsebojne idejne borbe, socialne reakcije in industrijske krize nekoliko padlo. Vendar pa bo postavila pravična kritika tej temni točki, več svetlih nasproti.
Pred dvemi leti so bile v važnih taktičnih vprašanjih naše /organizacije še vse razdvojene: Proti komunistični agitaciji in škodljivi demagogiji v strokovnem pokretu, ki ni vedela, da se je treba ozirati pri vseh naših akcijah ne samo po tem, kar želimo, ampak tudi po tem, kar zmoremo, smo zapisali na čelo našega lista in upamo, da tudi v tisoče src besedo: Kolikor moči, toliko pravice!
Ko smo izvedli na celi črti ločitev duhov na to stran, jih je nekaj odpadlo, bodisi takih, ki niso imeli poguma, da izvedejo ločitev duhov, kakor amo jo mi zagovarjali, bodisi takih, ki so bili najeti, da delajo med nami razdor. (Naša pota in pota prvih se niso za trajno ločila.) Zato pa se je naša notranja sila silno ojačila. Mi smo postali bolj enih misli in pravega organizato-ričnega dela šele prav zmožni.
V zadnjem času nas ovira v razmahu politični razdor v vrstah socialističnega delavstva Slovenije. Mi smo ta razdor vedno globoko obžalovali in posvetili vse svoje sile temu, da ga ublažimo.
Ublažiti ga je mogoče le na teh podlagah, da ne zapadamo v glavno rapako komunizma, ki povzroča s svojo taktiko brezobzirnega in neprestanega blatenja oseb in delavskih zavodov vedno nove razkole in tako ubija naše sile.
Razven tega ne bomo dopuščali, da bi kdorkoli eksperimentiral na naslednjem uspehu našega dela, ki ga hočemo podčrtati kot nadaljnjo svetlo stran naše bilance.
Mi se zavedamo, da je socialno in mezdno vprašanje slovenskega delavstva slej ko prej pereča in odprta rana, ki kriči po zdravniku. Zavedamo pa se tudi, da sta svetovno gospodarstvo in svetovna politika enota. Socialnih in mezdnih vprašanj ne morejo rešiti slovenski delavci sami. (Saj bi jih ne mogli rešiti, tudi ako bi jih hoteli, niti slovenski kapitalisti, ki so le ekseku-tivni organ mednarodnega kapitala.)
Zato je treba s trudom uveljavljati težko izvedljiv rek našega učitelja, naslovljen na proletarce vseh dežel, ki je zapisal veliko besedo o enotni akciji vsega proletariata na svetu. Mi smo vse storili, da vcepimo v Sloveniji zavest, da smo le en del delavstva vse države, združenega v Glavnem Radničkem Sa-vezu, vsi ti delavcu pa le del delavstva združenega v svetovni strokovni internacionali.
Oni, ki so močen in vpliven faktor v največjih državah sveta, so naši sobojevniki in mi bomo vse storili, da utrdimo vezi, ki nas ž njimi vežejo.
V tem so garancije zmage in — sicer najvažnejše, skoro edine garancije.
V začetku naše poslovne dobe smo posvetili veliko pažnjo mezdnih vprašanj in smo v posebni resoluciji plenarne seje S. K. zavzeli svoje tozadevno načelno stališče.
Žal, da nam je bilo od teh načel mogoče le majhen del izvesti. Vkljub temu je tam začrtana pot tako pravilna, da bomo predložili to resolucijo pokrajinski konferenci v potrditev, s čimur bomo vnovič podčrtali tam označene smernice.
Mednarodni strokovni kongres in rusko
vprašanje.
Po poročilu tajništva je prišlo do živahne debate, glede vprašanja po razmerju med strokovno internacionalo in ruskimi strokovnimi organizacijami.
Dosedanje stališče biroja so zastopali Sassenbach in Mertens, dalje zastopniki Francije, Danske, — sploh vseh dežel, kjer imajo razkol. Angleška delegacija pa je zastopala z vso odločnostjo stališče, da je treba stopiti z Rusi ponovno v pogajanja, ker ne gre, da bi zahtevali priznanje ruske priznavajo vlade, odklanjali pa vsak stik z zastopniki ruskega delavstva. Tudi Angleži priznavajo da je dosedanja komunistična taktika kriva razkolu. Mislijo pa, da bi se ta taktika po sporazumu ne nadaljevala. O tem važnem vprašanju so se nadaljevala pogajanja v komisiji.
Komisija je, po dolgem in temeljitem posvetovanju sprejela resolucijo, ki opredeljuje stališče Mednarodne strokovne zveze v mednarodnem delavskem
gibanju. Ta resolucija nalaga Mednarodni strok, zvezi, da dela vztrajno za zedinjene delavstva celega sveta, — podaja pa tudi smernice na podlagi katerih je mogoče tako ujedinjenje edino doseči.
Kesolucija, ki jo je kongres so-soglasno odobril, se glasi:
Stališče, \ki ga zavzema Mednarodna strokovna zveza v mednarodnem delavskem gibanju je odvisno od načelnega in taktičnega stališča priključenih strokovnih državnih central.
Skupen cilj strokovnih organiztcij je zboljšanje gospodarskega in socialnega položaja delavskega razreda potom organizirane samopomoči. Državne socialne reforme in zakoni o zaščiti delavcev so' v stanu strokovne organizacije učinkovito izpopolniti, njih uspehe utrditi in olajšati njih borbo za odstranitev mezdnega suženjstva in kapitalizma.
Poleg borbe za izboljšanje svojega
gospddarskega in družabnega položaja in za pravico do soodločevanja v gospodarstvu si morajo izvojevati delavci tudi politično svobodo in neomejen vpliv v državni politiki. Borba za te politične cilje je naloga političnih delavskih strank.
Strokovne organizacije, kot zastopnice gospodarskih interesov delavstva, pa se morajo brigati v toliko, v kolikor je to za varstvo gospodarskih interesov delavstva potrebno, tudi za politiko države, enako kot delajo to zveze podjetnikov. S tem pa ne stopajo v službo ene politične stranke in v svojem delovanju ne morejo biti odvisne od ene stranke. Strokovne organizacije morajo biti neodvisne.
Od vseh političnih strank so zastopale dosedaj le samostojne delavske stranke, ki se priznavajo k demokraciji in k socializmu, v parlamentih odločno tt-žnje strokovnih organizacij.
Zato stoje socialno - demokratične stranke strokovnim organizacijam najbližje.
Komunistične stranke se bore za nadvlado stranke nad strokovnimi organizacijami. One se hočejo polastiti v smislu diktata komunistične internacionale vodstva strokovnih organizacij, da bi izrabljale organizirane delavske mase za svoje strankine namene. One odklanjajo strokovno borbo delavstva, zasmehujejo strokovno gibanje in s« ne strašijo nobenega sredstva v svojem boju proti strokovnim organizacijam. Razbitje delavskega gibanja in iz jega izvirajoča okrepitev gospodarske iu politične reakcije, ki ju opažamo v nekaterih deželah, so predvsem njih delo. Komunistična internacionala
je ustanovila Rdečo strokovno internacionalo, predvsem za to, da bi vodila boj proti Mednarodni strokovni zvezi in jo uničila.
Napram temu morajo misliti stro-1 vne organizacije vseh dežel '— na obrambo. One se morajo braniti, da bi jih komunistična ali kaka druga stranka potom svojih celic in razkrajalnih poskusov razkrojila, s čimur bi bilo oropano delavstvo najbojjšega orožja v borbi proti reakciji in kapitalizmu.
Mednarodna strokovna zveza ima poleg splošnega podpiranja {strokovnega gibanja v posameznih deželah zgoraj navedena načela podpirati. Ona naj obuja in poživlja zavest o skupnosti interesov in skrbi za enotna navodila v strokovni politiki. Njena posebna naloga je dtuau trajno za ujedinjenje delt vskega razreda celega sveta. —
Ta resolucija daje prav dosedanji politiki Mednarodnega strokovnega urada, politiki, ki ima pred seboj praktične potrebe dneva in odklanja politiko fraze, lepih besed in neizpolnjivih obljub.
Ona povdarja potrebo edinstva delavskega razreda, podčrtuje pa obenem temelj, na katerega moramo to edin-stvo postaviti, ako hočemo, da bo trajno in ne od danes do jutri.
Poleg te načelne resolucije je sprejel kongres še eno krajšo resolucijo, ki nalaga biroju, da stopa v ponovne stike z ruskimi strokovnimi organizacijami in skuša doseči edinstvo, kakor hitro s ■* je mogoče zediniti na enotno taktiko v važnih vprašanjih in kakor hitro je n ogoče postaviti medsebojne stike na temeljih, ki ne nasprotujejo dostojan-Mui internacionale.
Res slovesen trenutek.
Kakor mladenič, ki vse drKti v njem
ob času njegove dozorelosti, ko so na izbero pred njim cvetoča lica devojk, da se odloči za eno zapeljivo ali drugo, ravno tako v vražjem slovesu se nahajajo v tem času marsikateri zaupniki po pokrajinah v socialističnih organizacijah.
V mučnem duševnem bf>ju imamo rešiti vprašanje, kaj je prav in kaj ni prav. Vsak poštenjak pa bo zaključil to vprašanje tako, da zadobi po tej odločitvi mir vesti:
Mislim na vse to, kar se odigrava zadnje čase, odigrava v splošnem delavskem socialističnem gibanju W Sloveniji in kar se tiče raznih časopisnih polemik in kritike.
Borba se vrši na celi fronti, gospodarski, kulturni, strokovni in politični.
Po vsem presojanju je sodba lahko kratka. Da to ni bratomorni boj, temveč boj proti kapitalističnemu sorodstvu. Konec te borbe. mora biti efekt prave, usmerjene borbe proti resničnemu kapitalizmu, kateri je pa v tem tre-notku ves srečen, ker bljuva ves ogenj naše sile na njegovo sorodstvo, ki je tako trmoglavo, da se nemara umakniti, če prav mora uvideti, da je vsak odpor odveč, ker gre razvoj svojo pot.
Ta borba s sorodstvom kapitalizma bi bila pa že dokončana, ko bi ne bilo različnih nerod, ki s svojimi nepremišljenimi čvekarijami škodujejo napredku.
Pa v teh časih bolnih živcev je že tako, če vsak teden javno ne pove vsak svoje mnenje, je že od povsod nezanesljiv in to pa je zopet razumljivo vsled tega, ker ni značajev.
Polno kritike sem čital zadnje čase vsled shodov 1. junija in tozadevnih govornikov.
Kdor je mene poslal nekam, mora vedeti, da imam popolno svobodo, da povem to, kar po svojem prepričanju smatram za pravilno, kdor pa govori proti svojemu prepričanju, bo slej ali prej poginil na vislicah svojih avantur.
Tudi jaz sem bil 1. junija na shodih in čudim se le, da nisem dobil ne od ene, ne od druge strani nobene pozitivne kritike. Bil pa sem tudi pozvan na zadružne shode 15. junija, le žal se iz tehtnih razlogov nisem mogel odzvat mi pozvano mesto, kakor tudi žal vsled družinskih razmer nisem mogel prisostvovati revizijskim poslom v stranki, ki sta jih izvršila s. B5hm in Umek.
Vselej pa sem bom rade volje od-zvjal vsakomur, ki me bo klical med delavstvo, ako mi bo le mogoče. Tam so mi bratje in po svojem prepričanju jim bom razložil predmet, maršrute je pa mogoče razlagati le nesamostojno mislečim ali pa idejnim sužnjem.
Ali te bo treba malo pozgačkat — dvomljiv element. Cmi oblaki .požrešnega kapitalizma so nad nami in ni čuda, če je tremula med delavstvom, ti oblaki bodo pa poskrbeli, da bo izginila i tremula i brezbrižnost i lenoba.
Ni čuda, če pod to atmosfero padajo in vegetirajo značaji:
Resnica in socializem, oboje je samo eno.
Vsak in /vsi hočemo čim najudob-nejše življenje.
Na eni strani je preobjestnost in nezmernost nezaslužnega uživanja, na
drugi strani pa nepopisna beda in pomanjkanje vsega.
Zenačjtj tega »i mogoče drugače, kot z odpravo privatne lastnine, uo smerni/ izgubili nikdar iz vidika.
Ojej, sedaj smo pa tu, fanatik stro-kovničar vidi rešitev delavstva samo v strokovnem pokretu, zopet drugi samo v zadružnem, tretji v kulturnem in di-plomatje pa samo v političnem.
Da, da, uboga duša mladega zaupnika, ti trpiš, pa le ne obupaj, težka je vsa ta teorija, resnica pa zopet samo ena.	■
Ko sem po spoznanju resnice svoje-časno v neki podružnici »Svobode« predaval znanstveno o socializmu, so me sicer poslušali, a pozneje so napravili sklep, nikdar več ne sme priti, na on, ne kdo drugi govorit o socializmu: ven s politiko I
Če sem kdaj razlagal na kakšnem Javnem ali članskem zborovanju stro-kovničarjev o splošnih naukih socializma, so padli medklici: Ven s politiko! Če smo pa kdaj na političnih shodih govorili /ta strokovničarskih predmetih,
Je bil zopet tu klic: Proč roke od stroko vnik organizacij!
Kdor ne bi po vseh takih poizkus-njah dejal, da so socialisti norci, mu je ostalo kvečjemu še toliko energije, da je raziskoval molče toliko časa, da se Je končno vendar znašel prerojen po vseh preizkušnjah.
Ven z enim, ven z drugim, oboje Je zmota ali laž. Združeno vse skupaj, brez odbijanja s priznanjem in izvrševanjem je pa ena sama velika resnica.
Kaj pa nas bega, da ne pridemo vsi socialistično orijentirani delavci enkrat do tega spoznanja?
Bega in v zmote vodi tiste, ki vidijo globoko spor dveh političnih strank enakega imena- Pa to ni samo pri nas v Sloveniji, ampak več ali manj po celem svetu.
Med nami socialisti je ta spor tudi le taktičnega vprašanja. Taktika je način, je pot, je načrt provedbe programa, program je pa cilj. Ker se zadnje čase vršijo tozadevni . poostreni IJnti boji, so marsikoga že otrpnili, (mnogi ne vedo kaj začeti, kako začeti itd.
Borba leži v vprašanju, li hočemo ublažiti interesne spore, razlike med delom in kapitalom potom reforme, ali potom brezobzirne borbe proti privatni lastnini, kateri se je tudi socialistu strašno težko odreči.
A vendar socialistične družbe ni in e bo, dokler bo obstojala privatna lastnina.
Pri tem pa naj se ne trese, kakšen neroden delavec za svojo hišico in mali kmet za svojo kravico, ne, tako malenkostni nismo, l^o govorimo o odpravi privatne lastnine. Nismo proti temu, kar kdo samo za svoje potrebe ima in s tem drugih ne .podjarmlja. Delavci po tovarnah, rudnikih, polju in gozdovih in vi po vseh uradih, ne čakajte rešitve iz neba, je ne bo, pač pa nas bo tepla šiba božja privatne lastnine še naprej, kot že tisočletja tepe vse narode, ako ne združimo organizirano svojih sil za boj proti vsem, ki se ne marajo odreči prijetnosti in pohlepu ter špekulaciji za privatno lastnino.
Nazaj v organizacije, politične, strokovne, kulturne in gospodarskel Imena teh organizacij predstavljajo le delitev dela, so po bistvu eno telo.
Razlagaj povsod celoto spcialjzma. ker le tako lahko postane pravi kontakt med vsemi dedujočimi silami in kdor kriči tu ali tam, ven to, ven ono, sliši on ven, kajti fes je, da postanemo že enkrat celi socialisti, ne četrtinski, tretjinski ali polovični ,kot to še kakšni zmožni ali zavestno hudobni voditelji uvajajo dandanes.
Kdor je odločen z nami za brezobzirno borbo proti privatni lastnini, brez nepotrebnih zavlačevanj s kakšnimi nepotrebnimi socialnimi reformami, ta je pa naš dober sobojevnik in ni nobenega vzroka, da si ž njim ne bi bili edini, če z.dejanji to odločnost potrdi.
Ker ne maram, da bi kdorkoli hotel dvomiti o meni, da morda hočem sedeti na dveh stolčkih, povdarjam, da tisti sodrugi, ki niso vztrajali v naši stranki, niso storili prav in če imajo resne namene vstvariti enoten socialističen po-kret, naj »vojo napako priznajo javno, kot so mi jo tudi že osebno, in pot za
združitev bo lahka, seveda po mojem uaziranju le, če se izkaže odločnost v zgoraj navedenem dejstvu. Odkrito pa povem, da se mi gabi tudi meni vedno imensko natolcevanje in davljenje brez konca in kraja.
Jaz trdim, da se taktična razlika sedaj že po vseh razjasnenih osebnih nasprotjih razvidi lahko tudi, ako zginejo osebna imena. Seveda če štatut odloča, ne razum, potem so vse take pripombe in želje odveč.
Sodrugi in sodružice, dva važna kongresa sta pred nami: zasledujte vse, \itrajajte in ne pustite se motiti od sporov. V lenobi in apatiji je smrt, v delu je življenje!
Delavci bomo odločali na obeh kongresih i na političnem i na strokovnem in vse pošteno se bo znašlo, šila in kopita bo pa moralo pobrati vse, kar je proti nam.
Nestrpneže kot bremzarje, vse bo vrag vzel, če ne bodo pametni postali, dvanajsta ura je tu.
Seveda bi bilo treba cele knjige napisat, da bi se rešili tolikih zmot in napak, kot jih je pri nas, toda žal, napisane so že te knjige, le v našem jeziku
ne. —
Ta članek pa pošiljam uredništvu Napreja, Delavca in Socialista z edinim namenom, da čujem celotni odmev. Če sodrugi povsod prebavite ta članek, potem storite svoje in konec bo vsega pričkanja-
Odpadli bedo očitki o vročih glavah in otročajih in vsa žurnalistična hudobija, ki jo mi plačujemo odnosno, ki jo podpirajo nevedni.
Pošteno mislim, poštenih odgovorov tudi želim.
Jeram Jurij.
*
(Ta članek priobčujemo brez nadalj-nega komentarja — ker vidimo in čutimo iz njega močno stremljenje po ozdravitvi pokreta in po resnici, — ki ga samega tako visoko cenimo, da odtehta vse presodke in kriva mnenja, ki jih s. Jeram še ima.)
Ratansko poročilo z« pokrajinsko konferenco <3. R. S. J. v Jugoslavlii.
(Gospodarstvo »Strokovne komisijec za Slovenijo in »Delavca«.)
L
Iz bilanc, ki jih v tej številki priobčujemo in iz številk, ki jih bomo še priobčili, bodo naši člani razvideli, kako se je gospodarilo pri Strokovni komisiji za Slovenijo v zadnjem poslovnem razdobju, to je v času med 1. majem 1922 in med 31. majem 1924. V tem poročilu bomo skušali opozoriti delegate še po-
sebej na vse to, kar bi utegnili prezreti, ako bi imeli pred seboj samo suhe številke.
II.
Predložili smo Vam tri bilance. Bilanco z dne 1. maja 1922, bilanco z dne 28. maja 1923 in bilanco z dne 31. maja 1924. V sledečem pregledu razvi-dite, kakšno je bilo gospodarstvo Strokovne komisije in delavca v razdobju zadjnih dveh let.
Pregled.
	I.	II.	III.	IV.	V.	VI.	VII.	VIII.
	Ako se solidarnostni sklad kot dolg					Redno gospodar-		
Datum	neupošteva, znaša		upošteva, znaša		Upniki so znašali pri tiskarni	stvo je imelo v tej periodi		Delavec posodil
	čisto premo- ženje Din	primanj- kljaj Din	čisto premo- ženje Din	priman- kljaj Din		prebitka	primanj- kljaja	Strokovni komisiji
1. V. 1922	6966-02	—	—	4550-05	33530-57	—	—	—
24. V. 1923	7342-27	—	—	12273-22	43322 62	—	7732--	3297976
1. VI. 1924	21983 29	—	—	3397-90	67255-88	8875-32	—	24732-72
K tema pregledu je pojasniti sledeče: en del dohodkov Strokovne komisije je namenjen za podporo stavkujo-čim. Ta del dohodkov se imenuje solidarnostni sklad in bi se moral nalagati praviloma kot posebna hranilna vloga, ki bi morala ostati ohranjena svojemu namenu. Ker se je porabil ta denar deloma za druge tekoče izdatke, je redno gospodarstvo Strokovne komisije dolžno, da vrne ob ugodnejših premoženjskih prilikah ta za izredne izdatke izbrani denar svojemu namenu. Zato je naveden v bilancah solidarnostni sklad kot upnik.
Vendar to ni pravi dolg. Ta denar dolguje en del našega gospodarstva drugemu delu.
Pravo sliko našega čistega premoženja tvori v pregledu torej stolpec I. Stolpec IV. nam kaže čisto premoženje, kakršno bi bilo, ako bi bil solidarnostni sklad pravi dolg. To je važno zato, ker moremo na ta način najti, v koliko je bilp naše redno gospodarstvo v ravnotežju, to je, ali smo v rednem gospodarstvu napredovali ali nazadovali. V stolpcu V. vidite, koliko smo bili v posameznih razdobjih dolžni. To so dolgovi tiskarni.
Rubrika Vlil. nam kaže, koliko je bilo gospodarstvo >Delavca« v posameznih razdobjih aktivno in koliko je bilo gospodarstvo Strokovne komisije pasivno. »Delavec« je aparat Strokovne komisije sovzdrževal.
Rubrika VI. in VII. nam kaže, koliko je imelo redno gospodarstvo (brez izrednih prispevkov) pribitka in primanjkljaja.
Dolgovi v tiskarni so silno narasli. To je zato, ker število dolžnikov zelo taste. To je na eni strani naravna posledica dejstva, da je Strokovna komisija z založbami knjig in knjižic delokrog svojega poslovanja zelo razširila ter rabi za to povečano obratno glav-
ko misija ne sme gospodariti, dejali bi ti rok v usta, ampak tako, da bo dajala se rezerve na stran, ki bodo pomagale ob slabih časih industrijskih in drugih kriz.
Predloženi načrt bo spravil proračun Strokovne komisije oa podlago, ki bo slična gospodarski podlagi drugih .oblastnih odborov GRSJ. To je za ujedi-njene saveze izrednega pomena in bo konsolidacijo pokreta olajševalo. Iz tega razloga prosimo, da se vzame predložen reformni načrt dobrohotno v pretres, kakor težke so na eni strani žrtve, ki jih nalaga.
Te žrtve pa so za zdravo ravnotežje v nadih strokovnih »rganizacijah potrebne. Zato moramo najti tudi poguma, da Jih izvedemo in branimo.
Prehod iz nesolidnega, nezdravega povojnega gospodarstva v zdravo in solidno gospodarstvo je napredek — če tudi se zdi morda radi potrebnih omejitev od daleč stoječemu gledalcu nazadovanje.
IIL
Vse, ki si ne morejo razlagati, kako vse naše težnje in naši napori, da bi uredili naše gospodarstvo še popolneje, še bolje, niso rodili tako lepih uspehov, kakor smo si to obetali, opozarjamo še prav posebej na tabelo, ki kaže na gibanje naših naročnikov, ki jo bomo delegatom predložili. Ta slika kaže, da so nas oropali predvsem industrijska kriza, razmejitev napram komunizmu in tudi napadi od dela socialističnega časopisja zadnja leta skupno za 2500 naročnikov.
To znači mesečno vsoto 8000 Din, ki se v našem gospodarstvu mora poznati. Kakor kaže bilanca, je naše gospodarstvo vse to prebolelo, — kar je znak, da ladja ni plavala, kamor bi sama hotela. Upamo, da bo, ko prenehata prvi in tretji vzrok za padanje našega članstva, v kar trdno upamo, naše gospodarstvo lepše napredovalo, kakor je proračunano. Proračun, kakor ga predlagamo v odobritev pa predvideva najslabše možnosti, kakor je to pri sestavljanju proračunov potrebno.	k
IV.
nico — na drugi strani pa zato, ker nekatera osrednja društva in podružnice zadnji čas zelo zaostajali s plačili.
Pri dolžnikih nismo izvedli odpisov, zato ker se tudi pri prejšnjih bilancah niso in bi se gospodartsva ne dalo prav primerjati, ako bi odpisali dolžnike samo pri zadnji bilanci. Pokrajinski konferenci pa bomo stavili predlog, koliko naj se od dolžnikov odpiše. Četudi bo prav, da se odpišejo od dolžnikov znatne vsote, vendar je gotovo, da aktivne vrednote, pri čemur se vpostevajo le iztiritvi dolžniki, dolgove še vedno presegajo.
Vendar nas mora navdajati vedno rastoči dolg pri tiskarnah s skrbjo in kongres mora najti sredstev in poti, da se temu odponiore. Treba bo osrednja društva denarno razbremeniti, da bodo v stanju list Tes redno plačevati. Zato je izdelala uprava Strokovne komisije načrt, kako naj bi se gospodarstvo Strokovne komisije in njenih institucij po kongresu preuredilo. Za ta načrt je bilo merodajno prepričanje, da je treba na eni strani do skrajnosti štediti, na drugi strani pa prepričanje, da Strokovna
Končno je treba omeniti še to, da smo ujedinjeni v GRSJ že od 8. januarja in da smo plačevali pogojeno kvoto svoji centrali, od katere smo črpali veliko moralne in tudi dejanske pomoči le v silno malih zneskih.
Iz specifikacije, ki jo predložimo konferenci? bomo razvideli, koliko bi naši državni centrali še za nazaj dolgovali, ako bi ji hoteli plačati od dne uje-dinjenja pripadajočo kvoto. Tega dolga v bilanci nismo navedli, vendar upamo, da bo slovenski del pokreta svoje obveze napram državni centrali ne samo za bodoče točno izpolnjeval — ampak bo smatral tudi za preteklost za svojo častno zadevo, da poravna vsaj del obvez, ki bi jih moral v preteklosti napram državni centrali vršiti, ki jih pa ni, ker ni imel pravilno urejenega razmerja med dohodki in izdatki svojih organizacij.
Specifikacije, ki jih predložimo delegatom bodo podale našemu članstvu možnost, da se čim najbolje poglobe v razna podrobna vprašanja in da dobe uverjenje, da so številke, ki jih v računskem zaključku podajamo, res točne. Tako odpiramo zdravi kritiki in gradeči or»o?iciji vso možnost, da na konferenci strokovnih organizacij s kritiko sogradi.
Strokovna komisija za Slovenijo.
Premoženjsko stanje Strokovna komisije za Slovenijo
(in Delavca).
Bilanca s 1. majem 1922.
Aktiva:
Blagajna................................................. 7.630‘69
Splošno Kreditno društvo ............................1.01114
Čekovni urad ......................................... 9.206 36
Kuponi............................................... 82'—
Inventar ............................................ 2.828 75
Dolg pri Slogi.......................................
Solidarnostni sklad..................................
Upniki...............................................
Dolžniki............................................. 19737-65
Primanjkljaj...................................... .	1-55002
Pasiva:
5.000 — 11.51604 28.530 57
45 046 61
45.046-61
STRAN S.
. KoHko znaša na podlagi te bilance ČUto premoženje Strokovne komisije In Delavca?
Primanjkljaj	4,55Q‘02
Solidarnostni sklad . , . 11.516 04
Preostane aktiv ....	6.9o6	02
Gospodarstvo	kaže 4550 02 Din primankljaja. Ako pa se vpošteva, da
solidarnostni sklad	ni	pravi dolg, je gospodarstvo za 6966 02 Din aktivno.
Bilanca z dne 24. maja 1923.
Aktiva:	Pasiva:
Blagajna...........................................2.138 50
Čekovni urad.......................................2 323 05
Oprava............................................. 5 407 25
Splošno kreditno društvo........................... 1 256'64
Vrednostni papirji.................................4.182'—
Upniki................................................................... H.inbZ
Dolžniki - Delavec.................................... 23.93770
kvota...................................... 11.42575
Solidarnostni	sklad.............................. 19.621'49
Primankljaj  .................................... . 12 273 22	_____________
62.944’11	62.944-11
Koliko znaša na podlagi tega računskega zaključka čisto premoženje Strokovne komisije in Delavca?
Primankljaj................... 12.273*22
manj	solidarnostni	sklad .	19.621*49
ostane	prebitka	7.348 27
Gospodarstvo izkazuje 12.273 22 Din primankljaja; če se pa vpo-števa solidarnostni sklad med premoženje, ostane premoženja 7.348 27 Din.
Bilanca 1. junijem 1924.
Aktiva:	Pasiva:
SUgajna............................................6 599 04
ekovni urad .  .................................... 1.379.—
Dolžniki S. K. (publikacija in upravni	stroški)	.	25.060 65
Zaostala kvota..................................... 6.245'—
Dolžniki	Delavca	*	 36.734	59
Upnik*................................................................ 67.255.88
Oprava Strokovne komisije............... .	5.407	25
Splošno kreditno društvo................ •	1.256	64
Vrednostni	papirji	 6.557	—
Solidarnostni	sklad.............................. 25.381*19
primanjkljaj 3.397 90_________________
92.637 07	92.637 07
Koliko znaša na podlagi te bilance čisto premoženje Strokovne komisije in Delavca?
Bilanca izkazuje 3397'90 Din primanjkljaja. Ako pa se upošteva, da solidarnostni sklad v znesku 25.381 '19 ni pravi dolg, znaša čisto premoženje Strokovne komisije in Delavca 21.983 29 Din.
NaSe organizacij«.
Rudarska stroka.
J. Arh:
Naš strokovni pokret.
Strokovničar, kateri se danes intenzivnejše bavi s tein problemom, mora takoj uvideti, da cel naš pokret v Sio-V6niji Ilira na talcozvani bolezni melanholiji, to je zaspanosti ali brezbrižnosti. 1u bolezen se je tako globoko zajedla v vrste'strokovno organiziranega delavstva, da obstoja nevarnost, da še to malenkostno gibanje propade, ki ga še imamo. Danes na primer se vse povsod sliši zabavljanje čez organizacijo, čez posamezne zaupnike in voditelje. Ako se kje shodi ali predavanja skličejo, ne smatra niti članstvo za potrebno, da bi se istih udeležilo, da ne govorim o neorganiziranih. Dokler je bila še sezona mezdnih gibanj, je še nekoliko šlo. Sedaj pa, ko se je draginja nekoliko ustalila in mezdnih gibanj več ni, je pa sploh vsako zanimanje za organizacijo in delavsko izobrazbo izostalo. Res je, da je temu tudi mnogo krivo sedanje gospodarsko stanje delavstva in iz tega izvirajoča splošna nezadovoljnost. Ampak glavna krivda na tem, pa leži vendar na delavstvu samem. Pa zakaj? Zato, ker naše delavstvo, vzgojeno v klerikalno-nacionalnem duhu, je pač še prežeto s tistim egoističnim duhom, s katerim je ta vzgoja v zvezi. Je sicer gotov del delavstva izprevidel to napako, in se trudil uživeti v socialno razrednp za-zavest, pa ko je videl toliko tovarišev ob strani stati, ki niso nič {žrtvovali, pač pa hlastno uživali uspehe onih, ki ase zanje borili, so začeli tudi ti omahovati in izgubljati vero v zmago. To priliko pa so izrabili gotovi elementi v to, da se naš pokret še bolj uniči, da so začeli osebno gonjo proti posameznim vodilnim sodrugom, podtikavajoč jim razna dejanja, pa brez stvarnih dokazov. To je dalo povod vsem onim omahljivcem, da so izstopili iz pokreta, a
onim pa, kateri se še kolikor toliko razredno zavedajo, pa je to vzgojilo nezaupanje do svojih ' vodilnih sodru-gov obojestransko.
Takšna je dejanska slika današnjega našega pokreta. Sedaj pa nastane vprašanje, ali je mogoče, da se na tak način vodi pokret dalje. Ne! Zgodovina človeškega gibanja nas uči, da je bil in je namen posedujočih slojev, to je kapitalistov, da so mu oni del človeštva. kateri nima teh sredstev, popolnoma podvrže na milost in nemilost in in to so delavci-proletarci. To je danes jasno kot beli dan. In sedaj, ako ima kapitalizem pravico zasužnjevati, potem imajo istotakV) prizadeti, to je delavstvo pravico se boriti za svojo osvoboditev. Ker pa takšen boj ne more biti iz-vojevan od posameznika ali gotovega dola, temveč mora biti izvojevan le od razreda kot takega. Potem je čisto umevno, da mora to delavstvo misliti na način, kako si ta boj v svoj prid iz-vojuje. Ta namen se da pa le doseči v temeljitem razumevanju potrebe razrednega boja, ki gre za tem, da se koncentrirajo vse duševne in fizične sile ročnega in duševnega delavstva v eno kompaktno silo, to je močnega, enotnega strokovnega pokreta, zgrajenega na socialistični podlagi.
To idejo in izobrazbo je treba vcepiti danes v srce vsakemu delavcu. Našemu delavstvu je treba vzgoje in ta mora biti blagohotna in Odkritosrčna. Ako bi se bili mnogi sodrugi preje in še sedaj pravilnejše tega zavedali, bi bil gotovo v našem gibanju storjen v tem smislu en velik korale naprej, ne pa nazaj, kakor je to danes slučaj.
Ti, delavstvo pa, ki si temelj te zgradbe, misli, proučavaj, delaj in so-pomagaj pri zgradbi te stavbe s tem, da se strokovno organiziraš. Da pa pri tem veš tudi zakaj se organiziraš, je dolžnost tvoja, da iztrebiš iz svojih prsi svojo hlapčevsko vzgojo in egoizem, da spoznaš svojega sotrpina kot brat brata,
da se ž njim in vsemi drugim skupno skušaš potom razrednega boja rešiti jarma hlapčevstva J$od katerim danes trpiš. Da in ako bo delavstvo to storilo, potem bodi prepričan, da se bo vse ono, kar je danes v pokretu nezdravega, samo ob sebi izločilo. Zdravilo zoper to bolezen imaš delavstvo samo v rokah, rabi je pravilno, misli in ustvarjaj, pa boš videlo, da uspehi ne bodo izostali.
Trborlj«. Podpisani odbor Unije slov. rudarjev v Trbovljah, je na svoji sej^ dne 20. junija t. 1. razpravljal o okrožnici, ki nam je bila doposlana od od sodr. Jurija Arha, tajnika Unije slov. rudarjev, ter na podlagi nje sklenil podati sledečo izjavo:
1. Kar se tiče sodr. Arha moramo kc nštatirati samo to, da je dosedaj na strokovnem polju delal vedno v smislu sklepsv načelstva, kakor tudi širšega odbora Unije. Ako je pa njegovo politično prepričanje druge smeri kakor marsikaterega člana ali nečlana »Uni-;e, je pa to stvar njega samega, z»t) tudi naj sam daje tozadevni odgovor kot takim.
2. Neumna se nam zdi trditev, da je Unija v rokah ss. Čobala, Arha, Kruši-ča in kakšnih trabantov, kar vsak član Unije dobro ve, da je v rokah odbora, ki je bil na zadnjem Unijskem zboru izvoljen, kakor tudi vseh članov. Ako pa ena tretjina v njej organiziranih članov uvidi, da ni kaj prav, ima v smislu pravil § 12, odstavek 7. pravico, kakor tudi dolžnost zahtevati izredni Unijski zbor,	katerega	je	načelstvo
dolžno v teku treh mesecev sklicati.
3. Ker so pa sedanja politična na-protstva posegla tudi v našo strokovno organizacijo Unijo, in da ne bodo močnejše podružnice mislile, da se bojimo za zastopstvo,	katero	imamo sedaj v
centrali, predlagamo, da se skliče izredni Unijski zbor v smislu § 12. Unij-skih pravil, ki naj reši vsa nastala nasprotujoča vprašanja tako, da bo obstoj in razvoj organizacije zasiguran.
Majdič Leopold s. r., Avgust- Tratnik s. r., Ivan	Teržan	s.	r.,	Blaž Habjan sč r., Ivan	Breznik	s.	r.,	Marko Za-
lokar s. r., Ivan Polak s. r., Franc Pecelj s. r., Josip Pevec s. r., Ivan Kru-šič s. r., Eduard Jurjavec s. r.
Trbovlje, dne 20. junija 1924.
Kovinarska stroka.
I. Obračuni.
Na podlagi sklepa zadnje plenarne seje SMRJ v Beogradu, naj pošiljajo od sedaj naprej podružnice SMRJ vse mesečne obračune direktno na centrala v Beograd, na kar bo centrala obračunala Oblastvenemu odboru kvoto, ki ji pripada.
II. Tiskovine.
Podružnice, ki rabijo tiskovine naj se po isti obrnejo direktno na centralo v Beograd.
III.	Izključitev iz Saveza.
Rok Kocjančič, centr. št. 13.914 je bil na podlagi konkretnih podatkov o protisaveznem delovanju na predlog podružnice SMRJ v Ljubljani izključen iz Saveza.
Kemična stroka.
Hrastnik. Dne 15. junija t. JU. popoldne ob 2. uri se je vršil tu v društvenih prostorih izredni občni zbor, ob povoljni udeležbi članstva. V odbor podružnice so bili izvoljeni sodrugi, katerim želimo železne vztrajnosti ob pomoči članstva za napredni razvoj naše podružnice. Izvoljeni so bili: Knez Matija, predsednik; Ratsky Ivan, podpredsednik; Lokner Emil in Grum Ivan ml., zaupnika; Puffer Ivan, tajnik; Ko-ribsky Franc, blagajnik; Pap Peter, kontrola. Akcijski odbor: Gregor Štefan, Maurer Viktor, Beutel Franc, Sa-letel Franc, Petrič Ivan.
DopISi.
Dobrava. Na članeK v štev. 23. »Nove pravde« z dne 7. junija malo pojasnila. Člahkar se nekaj pritožuje, da se po tovarni nemško govori. Kdo pa ima prednost v tovarni in največ nemško govori? Ravno tisti gospodje, ki se štejejo za najbolj narodne in to sta med drugimi gg. A. B. in Š. A.
Nadalje pravi dopisnik, da imamo internacional« protekcije v tovarni, a v resnici jo imajo nekdanji hotelirji, trgovci, žganjarji in ne vemo kdo iše vse. Ti gospodje so bili prvi dan dodeljeni v »trugalnico, ko so drugi delavci že po več let zaposleni pri slabšem delu. Mislimo pa, da so ti delavci enako, če ne bolj zmožni, kakor razni hotelirji in orožniki.
Sedaj pa še nekaj o tistih oddelkih, kjer so preddelavci in mojstri narodno-soeialistični zvezarji. Kakšno nesramno strankarijo in hujskarijo uganjajo med delavci.
Zadnje čase se je delavstvo pritoževalo nad če&umim delom in da so vedno teni in isti, ki delajo čez ure. Glavni zaupnik je zato v tej zadevi interveniral pri g. ravnatelju. Nato pa je bil poklican k ravnatelju mojster Art-nik in dobil nalog, da se ne sme delati čez ure. S tem je potem hujskal delavce, da je glavni zaupnik tisti, ki delavcem ne privošči čejumega dela.
Sodrugi in sodružice, mi pa mislimo, da imamo obratne zaupnike zato, da ščitijo naše interese, osobUo pa osemurni delavnik.
Sodrugi, izgubi se lahko, pridobi pa zelo težko 1
Sedaj upamo, da je vsemu delavstvu jasno, koliko naši Nesesesarji spoštujejo osemurni delavnik. Da se povrnem še k protekciji, da pokažemo prav jasno, kje je protekcija. Pred par tedni je dobil eve^arski proddalavoc ker je dobro klečeplazil 10% povišek na plačo in 50 Din nagrade. Mi mu privoščimo, samo konštatirati hočemo, kdo da ima protekcijo.
Omenimo naj še g. kontrolorja, ki šikanira delavstvo brez potrebe. Upravičene zahteve, ki jih je delavstvo stavilo Že pred leti glede higijene, se pa nikjer ne upošteva. Ni čudno če človek na šihtu zadremlje, pijan od dima in prahu. Apeliramo na ravnateljstvo, da napravi temeljito remeduro, da ne bodo delavci po nedolžnem kaznovani. Kontrolor pa naj vrši svoje delo, v stvari, ki ga ne brigajo, naj se pa ne vtika.
Toliko za danes.
Zavedni opazovalec.
Zadruinlitvo In gospodarstvo
Zadružni dan.
Shodi, ki jih je priredila Zveza gospodarskih zadrug skupno s Konzumnim društvom za Slovenijo v nedeljo 1. junija so se proti pričakovanju dobro obnesli. Prirejenih je bilo okoli 40 shodov, ki so bili razen par izjem vsi dokaj dobro obiskani. Zlasti so bili lepi shodi v onih krajih, kjer imajo naše strokovne organizacije dobre postojanke.
Člani naših strokovnih organizacij so ta dan dokazali, da se zavedajo važnosti zadružnega gibanja. Zelo nas veseli, da prodira ideja sodelovanja strokovnih in zadružnih organizacij med Članstvo obeh organizacij in obeta upo-staviti med obema organizacijama zopet one tesne vezi, ki so pred vojno dajale delavskim organizacijam železno hrbtenico.
Prepričani smo, da se člani strokovnih organizacij ne bodo zadovoljili le z izkazovanjem medsebojnih simpatij, temveč bodo šli do kraja temu problemu.
Naše strokovne organizacije, dasi po
številu niso tako silne, kakor so bile pred razkolom, vendar so obdržale v svoji sredi najzavednejši in najpožrivo-valnejši del slovenskega proletariata. Smisel za disciplino in bojni elan, ki preveva naše vrste jih je po razkolu tako utrdil in tako poglobil, da je sa-mo vprašanje časa, kdaj se bodo pri* čele na celi črti širiti tako, da bodo prodrle v vsa podjetja in vse kraje. T* veliki pohod bo pa prišel tem preje, čim preje nam uspe uresničiti idejno zvezo med srokovnimi in gospodarskimi organizacijami.
Duh, ki preveva strokovne organizacije bo dal zadružnim organizacijam svežih in požrtvovalnih sil, katerih so one silno potrebne.
Na drugi strani bodo pa gospodarske organizacije s svojim jakim gospodarskim aparatom in s, svojim praktic-
ni m in gospodarskim znanjem pojačile udarno silo strokovnih organizacij.
Sicer so še ljudje, ki gledajo z nezaupanjem na naša prizadevanja. Boje se, da bi živ ogenj strokovnih organizacij ne škodoval gospodarskim organizacijam. Ali čim se bodo prepričali o praktičnem napredku obeh ./organizacij, bodo za našo akcijo tudi oni pridobljeni.
Zato kličemo našim članom: Kar naprej 1 Prvi korak je storjen, sedaj je treba akcijo podrobno organizirati. Vsi člani strokovnih organizacij naj postanejo ob enem tudi člani gospodarskih organizacij in člani gospodarskih
organizacij naj bodo obenem tudi člani strokovnih organizacij.
Na vsakem strokovnem shodu ali sestanku naj zaupniki in referentje ne pozabijo delati tudi v tej smeri.
V združenju je moči ♦
Jngometalija.
Preteklo nedeljo dne 22. junija se je vršil redni občni zbor te naše tako lepo razvijajoče se zadruge.
Kakor vsak začetek tako je imela tudi Jugometalija pri svojem rojstvu mnogo težav in težkoč. Kakor v vsako gibanje so se tudi tukaj poleg povsem
požrtvovalnih ljudi natepli tudi speku-lantje, ki so hoteli spremeniti zadrugo v orodje svoje zasebne lumparske špekulacije. Ali trezni in zavedni sodrugi opiraje se na železno hrbtenico kovinarske organizacije, ki je Jugometalijo ustanovila, so zrinili te elemente tja, kamor spadajo.
Od tedaj se Jugometalija lepo razvija tako po številu članstva, kakor tudi po notranji organizaciji dela. Ustanovila je že tudi svojo podružnico v Trbovljah, kjer je pristopilo do sedaj že 15 zadružnikov, ki bodo po svojem požrtvovanju ,in disciplini služili za vzor vsemu članstvu.
Na občnem zboru se j mnogo govorilo o dosedanjem delovanju, tudi nekaj kritike je bilo, vendar refren vsakega govora je bil — naprej po začrtani poti. Sprejetih je bilo 44 novih članov in statut se je spremenil v toliko, da bodo imele odslej vse organizacije za vsak delež po en glas, dočim imajo privatne osebe le en glas, ne glede na število deležev. O stvari bomo priobčili pri priliki podrobnejšo razpravo, za enkrat naj končamo z željo, naj sodrugi pri Jugometaliji še naprej tako vzorno delujejo kot so do sedaj.
Računsko poročilo Splošne Delavske Unije v Celju.
Kosmati izdatki podružnic in za podružnice S. D. U. od 1 februarja do 30. aprila 1924___________________
Kosmati prejemki podružnic S. D. U. od 1. tebruarja do 30. aprila 1924
Podružnica
Na prispevkih
II. razreda
III. razreda
IV. razreda
I. razreda
štev. Din
Štev. Dfn
štev. Din
Štev. Din
račun
račun ||1276| 4159
1288 5152
Na
pristopninah i Din 2 50
» 5-
štev. Din p
Na izkaznicah ln dublikatih raznem
Na
Štev. Din p U Din p
Skupaj
Din | p
za podpore
brez pos.
Din p
potoval.
Din p
Za organizacijo
pogajam
intervenc.
Din p
uprava
podruž.
Din p
Za agitacijo in izobrazbo
shodi itd.
Din | p
čtivo
Din p
Za
razno
Din
Skupaj
Din
Celje
Pečovnik
Št. Pavel
Štore
Liboje
Gotovi e
Litija
Maribor
-t. lij
40
15
30
7
70
37
1
10
10
200
20 -
3036
226
154
324
631
3060
787
3516
1472
506
h 3713
517 50
1176 -
25
453
33
48
92
439
115
664
216
65
1693 50
25 |-|
I
50
401
54
78
488
135
270
270
40
1371
33
183
170
944
282
1378
1806
127
57
60
20
401
90
30
47
90
2063 |94,| 814)50!
1696)4011	5	H|	6298
34
Posamezni
računi
Ime
Blagajna
Poštni ček. zavod Upniki in dolžniki Uprava Obresti Inventar
Pristop, in prispev.
Organizacija
Agitacija
Podpore
Razno
Vrednostni papirji
Promet posamezni računi so
Prejeli
Din
24639 5829 8057 6454
1902 739 3625 2510 1718 393 50
Imovina Iz leta 1923
Dali Din | p
23743 i 58
4186
1123
14430 50
28
12408
55920 19 55920 19
Izguba in dobiček
Din p Din p
6454 19
3625 2510 1718 | 50 365115
Zguba od 1.11. do 30. IV
13690
983
65
28
Bilanca
Aktiva Din p
895
1642
7000
1902
50 —
Cisto
imetje
14673)93 14673 | 931 11491 | 45
Pasiva
Din
66
11424
70
75
11491 45
Uprava:
Za pisarniške potrebščine................................................ 578*40
„ stanarino in drugo .  .........................................   .	25'20
„	tiskovine	.	.  .................................................1713’—
„	poštnino	.	.  .................................................... 164*90
„ zavarovalnino .	  •................................ —'—
„	plače ...........................................................    3972*69
Skupaj	.	.	6454*19
Organizacija:
Za konto Strok, komisiji................................................. 269	25
„	kongres in	drugo ................................................ 1292'—
Skupaj	.	.	1561'25
Dolžniki:
Splošna gradbena produktivna	zadruga  ............................ 500'—
Konzumno društvo za Slovenijo ........................................ 6500'—
Podružnica SDU Liboje  .................................................. -»- 80
Skupaj	.	.	700080
Upniki:
Podružnica SDU Maribor.................................................... 66*70
Pravila Glav. Radnlčkega Saveza Jugoslavije.
Finansiranje organov centralne instance.
Cl. 25. Za kritje	stroškov	centralne
uprave in oblastnih odborov, plačajo savez-ne organizacie za vsakega člana redno mesečno kvoto, katere višino bo odredil kongres, a način razpredelbe se bo predpisal s poslovnim pravilnikom.
Cl. 26. Za kontroliranje dohodkov in izdatkov in za pravilno financiranje se od-rejujejo pri vseh organih posebni finančni kontrolorji po 3 člane. Oni imajo pravico pregledati vsak čas	blagajno	dotičnega
organa. Ako bi našla finančna kontrola kak nered v blagajni, je dolžna blagajno blagajniku takoj odvzeti,	sklicati	in voditi
sejo dotičnega organa	in mu	staviti bla-
gajno na razpolago. Če pa so se izdali izdatki po sklepih dotičnega organa, a se finančna kontrola s temi sklepi ne bi> stri-
njala, more s temi sklepi staviti ona svoje pripombe in poročati o tem kongresu, odnosno oblastni konferenci, pri krajevnih medstrokovnih odborih pa krajevni med-strokovni konferenci odborov.
Čl. 27. Vsak organ GRSJ mora izdelovati redno vsako koledarsko leto bilance in objavljati preko javnosti svoje letne bilance najdalje do 31. marca naslednjega leta. Bilance podpisuje predsednik in blagajnik, overavajo pa jih finančni kontrolorji.
(Dalje prih.)
V imenu GRSJ.:
Izdajatelj: Franc Svetek. Odgovorni urednik: Jože Berdajs. Tiska tiskarna Makso Hrovatin.
V novi obleki
namreč v rjavo-modro-beli etiketi je sedaj v prometu davno preizkušeni in priljubljeni »Pravi : FRANČKOV : kavni pridatek« v zabojčkih, — V varstvo proti ponaredbam se na tej novi etiketi posebno Iztičejo glavna obeležja, namreč: ime »Franck« in »kavni mlinček«, — »Pravi : FRANCK : z mlinčkom« je kavi tako potreben, kakor začimba juhi, —
Treba da
Fellerjev Elzafluid Povsod kupiti morete!
Ako ugotovite, da Fellerjev pravi Elzafluid kje ne morete dobiti, prosimo sporočite, takoj dobite sporočilo za Vas najugodnejše mesto, kje se prodaja
Yo Je najbolje, kar sem kedaj okuial I
Pravi Fellerjev Elzafluid kot dobrodejno sredstvo za drgnenje! Za ude! Za vrat! Za Za glavo! Za zobe! Za negovanje kože! Kot kosmetikum! Za negovanje ust! V zimi! V letu! Pri tisoč priložnostih pokaže se blagodelujoč, bolečine lajšujoč, koristen in mnogo-stranSko uporabljiv. Je velikv močnejši in bolj delujoč kakor francosko žganje in najboljše sredstvo te vrste! Nekoliko kapljic zadostuje, da tudi vi rečete:
to le najbolje, kar sem keetaj okušal!
.. ... \
Skupaj s pakovanjem in poštnino stane: 3 dvoj-nate ali 1 špecijalna steklenica 24 Din; 12 dvojnatih a!i 4 špecijalne steklenice 85 Din; 24 dvojnatih ali 8 špecijalnih steklenic 151 Din; 36 dvojnatih ali 12 špe-cijalnih steklenic 214 Din.
Na te cene se računa sedaj še 10°/o doplačila. Adresirati natančno: EUGEN V. FELLER, lekarnar, STUBIoA DON JA Elzatrg št. 334 Hrvatsko.
?!
in
ter vsa v to stroko spadajoča dela Izvršuje solidno in točno po najnižjih cenah tvrdka
Petek & Ivan LangoE
Društvena ulica štev. 43, Moste pri Ljubljani.
Znižane tem za otroške vozičke.
Novi modeli. — Poslužujte se izdelkov domače tovarne otroških vozičkov in dvokoles Tribuna F. B. L., Ljubljana, Karlovška cesta štev. 4. — lstotam se dobijo po znižani ceni nova dvokolesa, mali pomožni motorčki, šivalni stroji in pneumatike ter se sprejemajo v polno popravo za emajliranje in ponikljanje dvokolesa, otroški vozički, šivalni in razni drugi stroji. Prodaja se tudi na obroke. Ceniki franko.
Zadružno banko
v Ljubljani, Aleksandrova cesta 5
sprejema hranilne vloge na tekoči račun In na knjižice, obresti po dogovoru. Bančne posle Izvršuje najkulantneje.
Delniški kapital K 12,000.000.
Brzojavni naslov: Zadrubanka. — Telefonska štev. 367.
za takoj išče Strojarsko društvo »Sila«, tehnička poslovnica i strojarska radionica v Zagrebu, DraŠkoviČeva ulica 11, na katero je poslati cenjene ponudbe z navedbo plače.