GDK: 116.64 Zlivno območje hudournika Bela v Breginjskem kotu petdeset let po ureditvi Iztok MLEKUŽ* Varovalna funkcija je ena izmed najpo- membnejših okoljetvornih funkcij gozdov; gotovo je v javnosti poleg lesnoproizvodne najbolj znana in spoštovana tudi med dru- gimi souporabniki gozdnega prostora. V njeni definiciji je po pravici na prvem mestu zaščita gozdnega rastišča in sosednjih po- vršin ( !) pred erozijo, izpiranjem, padajočim kamenjem, usadi, zemeljskimi in snežnimi plazovi. Pretirano izkoriščanje lahko za daljši čas ali trajno zmanjša varovalne učinke gozdov, kar ima seveda negativne posledice tudi za širše okolje. To je še posebej značilno za alpski in predalpski svet, ki je že sam po sebi zaradi reliefa in geološke zgradbe izpostavljen eroziji. Dol- gotrajno ekstenzivno gospodarjenje z go- zdovi je v kombinaciji s pašo še posebej nevarno. Posledice erozijskih izbruhov so lahko zelo hude, njihovo saniranje in pre- prečevanje pa je drago in dolgotrajno. V slovenskem alpskem svetu je bilo v preteklosti nekaj dokaj uspešnih ureditev hudourniških območij; eno izmed njih je tudi območje hudournika Bela v Breginj- skem kotu, kjer so bila ureditvena dela opravljena v obdobju velike gospodarske krize v tridesetih letih. Ureditev je zelo dobro uspela, po dobrih petdesetih letih pa se srečujemo z novo nalogo: kako gospo- dariti z gozdovi v zlivnem območju Bele, da bomo ohranili ali po možnosti okrepili nji- hovo varovalno funkcijo. Za zlivno območje Bele je značilno, da je že splet naravnih dejavnikov zelo ugoden za erozijo. Breginjski kot je eden izmed najbolj namočenih predelov v Sloveniji, po- gosti so kratki in hudi nalivi ter dolgotrajna močna deževja. Zaradi strmega in razgiba- * l. M., dipl. inž. gozd., Soško gozdno gospo- darstvo Tolmin, 65220 Tolmin, Brunov drevored 13, Slovenija nega reliefa v zlivnem območju ima Bela velik strmec in s tem veliko erozijsko moč. Geološke podlago tvorijo labilni pobočni grušči in kvartarni morenski material. Go- zdove, ki so včasih pokrivali pobočja Stola praktično do vrha, so ljudje sčasoma skoraj povsem izkrčili in ustvarili po svoje sila zanimivo rabo prostora: na najvišjih in naj- bolj strmih pobočjih pod grebenom so pasli drobnico, na bolj položnih legah v osred- njem delu so bile senožeti, ob vznožju tik nad vasjo Breginj pa so bili obširni skupni pašniki za govedo. Med pašniki in seno- žetmi se je ohranil pas prvotnega bukovega gozda, ki je pašnike in tudi samo vas varoval pred erozijo. Obremenitev prostora je bila spričo števil nega kmečkega prebival- stva vse hujša, kar še posebej velja za skupne gozdove in pašnike. Gozdovi so se zavoljo pretirane sečnje in paše spremenili v redke sestoje tršatih »košev(( ali pa v klavrne pan jevce; na paš nikih je vse bolj propadala travna ruša - skratka, erozija je bila vse hujša. Borni preostanki gozdov nad pašniki pač niso več mogli opravljati svoje varovalne vloge. Fotografije izpred šestde- setih let nazorno kažejo žalostno stanje breginjskih pašnikov. Urejanje hudournika Bela v tridesetih le- tih so se takratne (italijanske) oblasti lotile zelo premišljeno. Strugo so uredili s števil- nimi kinetami, konsolidacijskimi in zaplav- nimi pregradami ter podpornimi zidovi; stranske pritoke na pobočjih so uredili po- dobno kot glavno strugo, pobočja sama pa zravnali in zasadili s smreko in črnim bo- rom. Prav tako so zasadili tudi najbolj prizadete površine v opustošenem pasu gozda nad pašniki. Pogozdovanje je vodil goriški gozdni urad, tehnična dela pa urad za urejanje hudournikov; gradili so zasebni podjetniki iz Vidma in Karnije. Vsa ta dela so imela za Breginj in Breginjce dvojen G. V. 7-8/91 355 Slika 1a: Spodnji del zlivnega območja Bele ob žagi- pred ureditvijo in pogozdovanjem pobočij v obdobju 1928-1930 Slika 1 b: Spodnji del zlivnega območja Bele ob žagi - po opravljenih ureditven ih delih l. 1935 356 G. V. 7-8/91 Slika 1c: Spodnji del zlivnega območja Bele ob žagi- stanje maja 1990 (foto: Edo Kozorog) Slika 2a: Detajl tehnične ureditve in pogozdovanja pobočij nad strugo Bele- po končani ureditvi l. 1935. G. V. 7-B/91 357 pomen : uredila in izboljšala so se skupna zemljišča in zmanjšala se je brezposelnost. Povedati pa je treba, da je bilo v času pogozdovanja med Breginjci veliko prepirov in hude krvi, češ da se s tem uničuje že tako premajhne pašnike in da je živini težko braniti pašo na zasajenih parcelah. Najhujši nasprotniki so celo ruvali posajene sadike. Ureditev struge, pogozdovanje in prepoved paše v še ohranjenih gozdovih in v nasadih so se kmalu zelo dobro izkazali. Po vojni so skupna zemljišča ilegalno razdelili (ta delitev pozneje ni bila priznana) in na ta način pravzaprav obvarovali zasajene po- vršine pred ponovnim opustošenjem; do- kler so bile skupne, učinkovite državne kontrole pa zaradi nemirnih časov ni bilo, je v nj ih pač vsakdo počel, kar se mu je zljubi!o, po razdelitvi pa so lastniki ljubo- sumno pazili na .svoje parcele! Pozneje so se razmere uredile; tudi zaradi odse!jevanja prebivalstva in opuščanja kmetovanja se je obremenitev pašnikov močno zmanjšala. Erozija v zlivnem območju se je umirila, stanje gozdov se je neverjetno hitro popra- vilo. Danes je podoba zlivnega območja Bele precej drugačna kot pred ureditvijo. Iz opustošenih ostankov bukovega gozda (ko- ši, panjevci) so .?. naravno obnovo nastali razmeroma lepi bukovi drogovnjaki, nasadi ob Beli pa so že v razvojni fazi starejšega drogovnjaka in debeljaka. Priložene slike najbolje povejo, v kolikšni meri so se popra- vile posledice erozije. Poudariti je treba, da so dobro premišljeni in dolgoročno naravnani ukrepi ponovno usposobili gozd za opravljanje varovalne funkcije. Pri tem mislimo na pogozdovanje, prepoved paše in naravno ( !) obnovo ostankov bukovega gozda. Morda se zdi izbira smreke in črnega bora za pogozdova- nje problematična, vendar je sajenje uspelo in nasadi so svojo vlogo opravili. Danes pa se srečujemo s problemom, na katerega v času pogozdovanja gotovo niso pomisli li: smreka je zelo podvržena rdeči gnilobi. Resnejši pojavi in poškodbe zaradi bolezni so se začeli v starosti nasadov štirideset do petdeset let. Občutljivost za rdečo gni- lobo pravzaprav ni nič nenavadnega; smreka je saje na zunaj svojega rastišča na labilna in zaradi paše prizadeta tla. Vseka- kor pa je bil osnovni namen sajenja, tj. umiritev tal in ustvarjanje ugodne mikro- klime za razvoj gozda dosežen. V smreko- vih nasadih se pod zastorom in v vrzelih vse bolj uveljavljajo listavci, zlasti bukev, javor in jesen. Smreka je v nekem smislu Slika 2b: Stanje nad strugo Bele maja 1990 (Foto: Edo Kozorog) 358 G. V. 7·8/91 le predkultura za nastanek in razvoJ bolj naravnega gozda. Kako torej gospodariti z gozdovi v zliv- nem območju Bele, da ne bo prizadeta njihova varovalna funkcija? V večjem delu gozdov, kjer prevladuje bukev, je že možno povsem normalno gozdnogojitveno ukrepa- nje, paziti pa je treba, da gradnja gozdnih prometnic in spravilo ne bi povzročala ero- zije. Drugače pa je v smrekovih nasadih, še posebej v tistih neposredno ob strugi Bele; ti imajo še vedno izklJučno varovalno vlogo in so tudi izločeni kot trajno varovalni gozdovi. Kot je že omenjeno, je smreka svojo vlogo predkulture in umirjanja erozije bolj ali manj dobro opravila. S premišljeno kombinacijo sanitarne in skupinsko po- stopne sečnje bo treba nasade postopoma spremeniti v mešan gozd; razumljivo je, da ti ukrepi ne morejo biti hitri in radikalni. Tudi gospodarjenje s pašniki je treba obravnavati v povezavi z občutljivostjo tal za erozijo in varovalno vlogo gozda. Prebi- valci Breginja jih danes sicer skoraj ne uporabljajo več, saj je v vasi malo živine, ni pa izključeno, da ne bo paša v prihodnje spet aktualna. Ob ponovnem oživljanju Slika 3a: Zgornji del zlivnega območja Bele - po končani ureditvi l. 1935 paše bi bilo v prvi vrsti potrebno urediti· sodobne, ograjene in na čredinke razde- ljene pašnike ter hkrati paziti, da ne bodo preobremenjeni s pašo. Danes lahko rečemo, da je zlivno ob· mačje Bele poučen primer uspešne uredi- tve hudourniškega območja; pri tem je treba posebej poudariti celostno reševanje problema (ureditev struge, ureditev zliv- nega območja s pogozdovanjem, sona- ravne gospodarjenje z ostanki gozdov, pre- poved paše v gozdu), ki je v razmeroma kratkem času tako popravilo stanje gozdov, da lahko spet opravljajo varovalno funkcijo. O uspešnosti posegov najbolj priča primer- java današnjih razmer s stanjem, ki ga vidimo na redkih ohranjenih fotografijah iz časa urejanja Bele. VIRI 1. Anka, Golob, Smolej: Varovalni gozdovi v Sloveniji -Stanje po popisu 1980; LJubljana 1985. 2. Bric, A.: Zgodovina občinskih zemljišč Bre- ginjskega kota (Zapiski); Breginj 1970. 3. SGG Tolmin: Gozdnogospodarski načrt za enoto Kobarid 199D-1999; Tolmin 1990. Slika 3b: Zgornji del zlivnega območja Bele - stanj\maja 1990 (Foto: Edo Kozorog) G. v. 7-8/91 359