Zbornik gozdarstva in lesarstva, Ljubljana, 37, 1991, s. 103-115 
GDK: 232.43:242:238:174.7 Picea abies (L) Karst 
VPLIV VELIKOSTI RASTNEGA PROSTORA NA RAST SMREKE V MLAJŠm 
ZUNAJGOZDNIH NASADffi 
Janez BOŽIČ*, Lado ELERŠEK** 
Izvleček 
Ugotavljali smo odvisnost rasti smrek v lesnih nasadih zunaj gozda od gostote sajenja in redčenja. 
Podana so priporočila za gostoto sajenja in nadaljnjo vzgojo, ki zagotavljajo ugodno razmerje med 
skupno volumensko rastjo nasada ter med debelinsko rastjo in stabilnostjo posameznih smrek. 
Kl.jučne besede: Picea abies, lesni nasad, rastni prostor, prirastek, izbiralno redčenje, linijsko 
redčenje, stabilnost nasada 
THE INFLUENCE OF GROWfH SPACE ON THE GROWfH OF SPRUCE IN 
YONGER PLANTATION ON THE ABONDONED FARMLANDS 
Janez BOŽIČ*, Lado ELERŠEK** 
Abstract 
Growth of spruce trees in wood stands was estimated according to the density of planting and 
intensity of thinnings. The management regime is suggested for the planting density and the 
following thinnings, such as to favorize the optimal relations among total vol urne increment of the 
plantation and the basal area increment versus the stability of individual spruce trees. 
Key words: Picea abies, wood stand, growth space, growth increment, selecti.ve thinning, linear 
thinning, stand stabiluy 
* dr.,dipl.inž.goz., Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo, 
61000 Ljubljana,Večna pot 2, 
* * dipl.inž.goz., Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo, 
61000 Ljubljana, Večna pot 2, 
104 
Zbornik gozdarstva in lesarstva, 37 
1 UVOD 
Avtotrofne rastline potrebujejo za svoj obstoj vodo in v njej raztopljene hranljive snovi, 
zrak, v katerem je neobhodno potreben ogljikov dioksid, primerno temperaturo okolja 
in svetlobo, brez katere ne more potekati proces fotosinteze. Zato je eden od 
najvažnejših zunanjih dejavnikov, ki vpliva na ( debelinsko in višinsko) rast gozdnega 
drevja količina svetlobe, ki pride do dreves v vegetacijski dobi. To je svetloba valovne 
dolžine od 380-760 nm, ki se v procesu fotosinteze pretvarja v kemično energijo. 
V nekoliko starejšem smrekovem nasadu se drevesa praviloma med seboj ovirajo tako v 
koreninskem delu ( odvzemanje vode in hranjivih elementov) kot tudi v območju krošenj 
( odvzemanje svetlobe). Medsebojna konkurenca se v nasadih pojavi šele v času gošče in 
kasneje v fazi letvenjaka, drogovnjaka in debe1jaka, saj potrebuje s staranjem in rastjo 
posamezno drevo vse večji rasni prostor. Le ta pa je v nasadu določen z gostoto saditve, s 
kasnejšimi izpadi oziroma z že opravljenimi redčenji. Kako reagira posamezno drevo na 
večji rastni prostor, ki nastane s posekom sosednjih dreves, smo proučevali v številnih 
mlajših smrekovih nasadih, ki so bili osnovani na opuščenem kmetijskem zemljišču. Pri 
izbiri nasadov različnih gostot ni bilo mogoče dobiti tudi ustreznih nasadov enake 
starosti. Zato smo za primerjalne analize zaje1i le približno enako stare nasade. Pri 
ovrednotenju rezultatov je potrebno upoštevati tudi to okoliščino. 
2 DEBELINSKA IN VOLUMENSKA RAST V NASADIH, OSNOVANIH Z 
RAZLIČNO GOSTOTO 
Smrekove nasade smo glede na gostoto sajenja pri osnovanju nasada razdelili v nasade 
gostega sajenja (N 2500 sadik/ha), v nasade s srednjo gosto saditvijo (N= 2500-1800 
'"'j >! 
100 
90 .. ··>·•' 90 
80 ·' , 60 
1 
/l 70 t 70 &et &0 1 ~ '.1/. se 50 40 40 ' G85 
30 -> G90 30 
20 1 -·- NBS 20 
1 ~- N90 1 
10 t 1U ~-~--
e i e 
redka srednja yosta 
saditev 
Slika 1 Relativne vrednosti hektarskih temeljnic dreves in poprečnega števila dreves 
na hektar v različnih smrekovih nasadih. 
Graph 1 Relative values of trees' basal areas per hectar and mean numbers of trees per 
hectar in diff erent spruce stands. 
105 
Božič l., Eleršek L.: Vpliv velikosti rastnega prostora na rast smreke v mlajših zunajgozdnih nasadih 
sadik/ha) in v nasade z redko saditvijo (N 1800 sadik/ha). V letih 1980 -1985 smo 
analizirali 22 smrekovih ploskev velikosti 200 m2, na katerih smo z večkratnim 
merjenjem zajeli različne dendrometrične elemente pripadajočih dreves (BOŽIČ 1985). 
V naslednjih ~tih letih, od 1986-1990, pa smo v Sloveniji obdelali še 28 smrekovih 
ploskev (BOZIČ 1990). Analiza teh ploskev glede na gostoto saditve je prikazana v 
tabeli 1 in sliki 1 in 2. Tu je razvidno, da so srednja drevesa v različno gostih nasadih 
različno velika in da se ta razlika z leti tudi povečuje. Vendar pa njihove velikosti med 
seboj niso v enakem odnosu kot rastni prostori teh srednjih dreves. 
100 100 
90 90 
80 80 
70 
.. ~ 
70 
60 60 
l. 50 50 z 
40 40 
. *~ G85 
30 _,:, RP85 30 
20 -·- G90 20 
..... RP90 
10 10 
0 0 
redka srednja gosta 
saditev 
Slika 2 Re1ativne vrednosti temeljnic srednjih dreves in njihovega rastnega prostora v 
različnih smrekovih nasadih. 
Graph 2 Relative values of mean trees' basal areas and their growth space in dijferent 
spruce stands. 
Raziskave 1981-1985 (in 1986-1990) 
Gosti nasadi. Rastni prostor poprečnega drevesa je za 1/2 (2/3) manjši kot v nasadih 
redke saditve, temeljnica srednjega drevesa pa je manjša le za 1/3 (1/2). 
Predpostavljamo, da drevesa prva leta po osnovanju nasada niso bila utesnjena in so se 
vsa nemoteno razvijala, kasneje pa je prišlo do zmanjšane rasti zaradi utesnjenosti, 
zaradi česar je temeljnica srednjega drevesa v teh nasadih za 34% (54%) manjša kot v 
redkih nasadih. Razlika med indeksoma rastnega prostora in temeljnice (ki sta 
izračunana glede na redko saditev) znaša v prvem obdobju 17%, v drugem pa le še 10%. 
To pa pomeni, da negativna dediščina zaradi neizkoriščenosti zemljišča prvih let nasada 
prav hitro kopni. 
Redki nasadi. V teh nasadih je na hektar 1/2 (2/3) manj dreves kot v gostih nasadih, 
vendar je v njih poprečni volumenski prirastek le za 1/4 (1/5) manjši. V prvih letih, ko 
drevesca v nasadu še niso bila utesnjena, je bil skupni prirastek zaradi manjšega števila 
106 
Zbornik gozdarstva in lesarstva, 37 
sadik kot v gostih nasadih prav toliko manjši. Pri starosti zadnjih meritev pa v teh nasadih 
pokrivajo krošnje že 94% celotne površine. V gostih nasadih sicer pokriva tloris vseh 
krošenj za 45 % večjo površino, kot je sama površina nasada, vendar je zaradi 
medsebojnega zasenčenja fotosinteza bistveno okrnjena. Zato se s starostjo nasadov 
hektarski volumski prirastek v nasadih redke saditve pnbližuje prirastkom v gosto 
osnovanih nasadih. Nasadi redke saditve dosegajo v prvem obdobju 74% (in v drugem 
79%) prirastkov goste saditve. V redkih nasadih je posamezno drevje debelejše, vendar 
je bolj vejnato. Vitkost drevja je manjša, zato pa je stojnost večja. Nasadi so torej manj 
ogroženi zaradi vetroloma, snegoloma in požleda. 
Preglednica 1 Dendrometrični podatki izbranih smrekovih nasadov v Sloveniji, ki so 
bili osnovani z različno gostoto sajenja 
Table 1 Dendrometical data on the selected spruce stands in Slovenia, which were 
establisched with diff erent planting densities 
Vrsta štev. št. drev. Rastni Pop. h d g h/d Pop. živa Krošnja 
sajenja ploskev naha prostor star. m cm cm2 veja površina volume G Povr. iM 
1 drev. let 1 d m2 m3 m2 kro.ha m3 
-m2 cm cm 
srednje drevo na hektar 
Raziskave: 1981-1985 
Redko 7 1446 6,9 18 11,4 16,3 208 70 144 21 6,5 51 30,0 0,94 8,81 
Srednje 
gosto 4 2237 4,5 19 11,5 14,6 167 79 138 18 6,0 43 37,4 1,34 10,21 
Gosto 11 2956 3,4 21 12,9 13,2 137 98 125 17 4,9 40 40,5 1,45 11,89 
Raziskave: 1986-199 
Redko 4 1027 9,7 25 15,3 21,2 353 72 36,2 11,7 
Srednje 
gosto 6 1825 5,5 25 13,7 17,6 243 78 44,3 14,7 
Gosto 18 2844 3,5 25 14,0 14,3 161 98 45,8 14,8 
3 VPLIV REDČENJA NA SESTOJ IN POSAMEZNO DREVJE 
Pojem redčenja gozdnega drevja opredeljuje gozdarski slovar (BRINAR 1970) kot 
sečnjo določenih drevesnih vrst za izboljšanje kakovosti sestoja in za pospeševanje 
prirastka. Različne analize (MA YER 1980) sicer kažejo, da se v smrekovih nasadih 
celotna lesna produkcija lesa bistveno ne poveča, vendar je redčenje odločilno za 
povečanje donosov zaradi izboljšanja sortimentov na račun debeline in kvalitete. Večji 
donosi glede na neredčene sestoje torej niso le rezultat pri redčenju napadlih 
sortimentov, ampak tudi hitrejše rasti posameznih smrek, ki jim je bil z redčenjem 
dodeljen večji rastni prostor. Pri močnem redčenju pa tekoči volumski prirastek v sestoju 
tudi prej kulminira in hitreje upada. Na vprašanje, kako hitro in v kakšnem obsegu 
reagirajo posamezne smreke in nasadi pri določeni starosti na različno intenziteto 
107 
Božič J. , Eleršek L.: Vpliv velikosti rastnega prostora na rast smreke v mlajših zunajgozdnih nasadih 
redčenja, smo poskušali dobiti odgovor z opazovanjem razvoja različno starih in na 
različne načine redčenih nasadov. 
Analizirali smo zahtevnejše izbirno redčenje, enostavnejše linijsko (geometrijsko) in 
kombinirano linijsko redčenje. Redčenja smo izvajali in jih analizirali le v obdobju 
1986-1990 v analitičnih ploskvah velikosti 200 m2. Prikaz opravljenih redčenj v teh 
ploskvah glede na število odstranjenega in v nasadu ostalega drevja in gibanja 
dendrometričnih kazalcev po redčenju je podan v tabeli 2. 
Redčenja so bila narejena v različno starih nasadih in z različno intenziteto. Najmlajši 
redčeni nasad, ki je zajet v ploskvi štev. 382 v Jurenski gmajni, je bil star 15 let, najstarejši, 
ki je zajet s ploskvijo štev. 287 v Smrečniku pa je star 21 let. Posek pri redčenju je zajel od 
27% do 44% dreves po številu oziroma 20% do 31 % po masi. Z največjo intenziteto po 
masi smo redčili v 15 letnem nasadu Jurenski gmajni, kjer smo odstranili vsako drugo 
drevo (linijsko redčenje). Kako se je v naslednjih letih v teh nasadih spreminjalo število 
drevja, premer srednjega drevesa, letna volumska rast srednjega drevesa, lesna 
hektarska zaloga in poprečni hektarski volumski prirastek, je razvidno v tabeli 2. 
Preglednica 2 Poskusne ploskve v redčenih in neredčenih smrekovih nasadih 
Table 2 Research plots in thinned and nonthinned spruce stands 
Sc!!Slaig Q[~Q Slš)ajg DIHQI e2~ls1a1 gwga 
štev. ploskve Oznaka in vrsta Starost d V iv Nob v 
(~ 
d N%) Vm3 % if:1 
redčenja nasada (cm) (dm3) (dm3) meritvi (m3> (c"j m 
let sre . 
drevo 
DI bglsim: DI bglsim: 
Poskusni objekt: Smrečnik 
287 pred redčenjem 21 15,9 3150 471,0 22,4 13,7 950 (30) 96,5 (20) 4,6 
po redčenju 21 16,8 170 2200 374,5 17,8 
Qzbirno) 22 17,1 183 13 2200 402,5 18,3 
24 18,3 224 20 2200 492,5 20,5 
25 19,0 247 23 2150 532,0 21,3 
785 neredčene 20 13,1 78 3500 273,0 13,6 
21 13,4 88 10 3500 308,5 14,7 
24 14,6 118 10 3500 414,0 17,2 
25 15,3 134 16 3450 463,5 18,5 
187 pred redčenjem 21 15,8 2850 425,0 20,2 13,4 1150 
(40) 
114,0(27) 5,5 
po redčenju 21 17,5 183 1700 311,0 14,8 
(kombinirano) 22 17,7 195 12 1700 331,5 15,1 
24 18,8 234 19 1700 401,5 16,7 
25 19,2 256 22 1700 435,0 17,6 
108 
Zbornik gozdarstva in lesarstva, 37 · 
Scldail g(lllg Smai1 nasaga fgyk1a1 dcll!III 
štev. ploskve Oznaka in vrsta Starost d V Iv N ob v (:,, d N%) Vm3 % 1~ redčenja nasada (cm) (dm3) (dmi meritvi (mi (cm) m 
let sred. 
drevo 
DI 611wic DII bllstlc 
385 neredčena 20 16,4 146 2400 350,0 17,5 
21 16,8 161 15 2400 387,0 18,4 
24 18,0 206 15 2400 494,0 20,6 
25 18,3 223 17 2400 535,5 21,4 
Poskusni objekt: Jelovica 
387 pred redčenjem 18 12,7 3950 236,5 13,1 9,9 1750(44) 60,6 (26) 3,3 
po redčenju 18 15,2 80 2200 176,0 9,8 
(linijsko) 19 15,7 89 9 2200 197,0 10,4 
20 16,2 100 11 2200 221,5 11,1 
21 16,8 115 15 2200 254,0 12,1 
22 17,6 138 23 2100 289,0 13,1 
487 pred redčenjem 18 12,3 3450 182,5 10,1 11,3 950 (27) 46,5 (25) 2,6 
po redčenju 18 12,6 52 2500 130,0 7,5 
(kombinirano) 19 13,2 61 9 2500 154,0 8,6 
20 13,5 71 10 2500 178,0 9,1 
21 14,2 84 13 2500 209,5 10,0 
22 15,0 103 19 2350 243,0 11,0 
885 neredčena 17 12,4 63 3150 199,5 11,7 
19 13,4 82 10 3100 255,5 13,1 
20 14,7 102 20 2750 281,5 14,1 
21 15,1 113 11 2700 304,5 14,5 
22 15,5 124 11 2650 329,0 15,0 
Poskusni objekt: Jurenska gmajna 
186 pred redčenjem 16 15,0 83 1500 124,5 7,8 12,9 550 (37) 27,5 (22) 1,7 
po redčenju 16 16,2 102 19 950 97,0 6,0 
Qzbirno) 18 18,5 147 22 950 140,5 7,8 
19 19,7 173 26 950 165,0 9,1 
20 20,15 206 33 950 196,5 9,8 
182 nered če na 15 15,4 91 1500 137,0 9,1 
18 17,8 137 15 1500 206,0 11,4 
19 18,2 153 16 1500 229,5 12,1 
20 18,7 172 19 1500 258,0 12,9 
286 pred redčenjem 16 13,6 62 1800 112,5 7,0 12,1 750 (42) 35,5 (31) 2,2 
po redčenju 16 14,7 73 1050 n,o 4,8 
(izbirno) 18 16,8 111 19 1050 117,5 6,5 
109 
Božič J. , Elerlek L.: Vpliv velikosti rastnega prostora na rast smreke v mlajlih zunajgozdnih nasadih 
Srednje drevo Stanje nasada 
štev. ploskve Oznaka in vrsta Starost d V Iv N ob V IM. d 
redčenja nasada (cm) (dm3) (dm3) meritvi (m3) (mj (cm) 
let sred. 
drevo 
na hektar 
19 17,7 135 24 1050 142,5 7,5 
20 18,7 161 26 1050 169,0 8,5 
282 neredčena 15 14,4 75 2000 150,5 10,0 
19 16,8 130 14 2000 260,5 13,7 
20 17,4 148 18 2000 296,5 14,8 
386 pred redčenjem 16 12,7 55 2500 137,0 8,5 11,4 
po redčenju 16 13,5 62 1600 100,0 6,2 
Qzbirno) 18 15,1 92 15 1600 148,5 8,2 
19 15,9 107 15 1600 172,0 9,3 
20 16,4 124 17 1600 198,0 9,9 
382 neredčena 15 12,3 47 2450 115,0 7,7 
19 14,1 82 9 2450 202,5 10,6 
20 14,7 95 13 2450 234,0 11,7 
Pojasnilo: 
iM - poprečni volumenski prirastek 
iv - tekoči volumenski prirastek 
Posekana drevesa 
N%) Vm3 % i~ 
m 
na hektar 
900 (36) 37,0 (27) 2,3 
Velik vpliv redčenja je viden, če analiziramo srednja drevesa v ploskvah. Medtem ko 
izkazuje poprečno drevo prvo leto po rečenju v nasadih Jelovice in Smrečnik enak tekoči 
prirastek v redčenih in neredčenih nasadih (slika 3), pa so ti prirastki po štirih letih v 
h(m) 
,o 
Slika 3 Letni volumenski prirastki srednjih dreves v neredčenih in redčenih ploskvah prvo (1) 
in četrto ( 4) leto po izvršenem redčenju ter prikaz rastnih prostorov v redčenih 
ploskvah pred (RPl) in po redčenju (RP2). 
Graph 3 Annual volume increment of mean trees in nonthinned and thinned research plots one 
( 1) and f our ( 4) years after thinning, and the representation of growth space at these plots 
before (RPJ) and after (RP2) the thinning. 
110 
Zbornik gozdarstva in lesarstva, 37 
redčenih nasadih bistveno večji. Ta razlika je celo izrazita v mlajših nasadih Jelovice, kjer 
je. nastopilo razmerje 2: 1 v korist drevja, kateremu se je zaradi redčenja rastni prostor 
povečal od 2,7 na 4,2 m2. Na povečan rastni prostor se torej drevje prvo leto po redčenju 
le neznatno odziva s hitrejšo rastjo, v naslednjih nekaj letih pa je korelacija med i"astnim 
prostorom zopet vzpostavljena. Poprečni prirastek srednje§a drevesa redčenih ploskev 
je znašal v omenjenih nasadih eno leto po redčenju 10,8 dm in neredčenih 11,5 dm3, po 
štirih letih pa 22,3 dm3 in 14, 7 dm3· V korist dreves redčenih ploskev je nastala pozitivna 
razlika v velikosti 56%. 
Vpliv povečane svetlobe na večjo štiriletno rast poprečnega drevesa po sečnji lahko 
prikažemo tudi s skupnimi kazalci sedmih redčenih in šestih neredčenih ploskev nasadov 
Smrečnik, Jelovice in Jurenska gmajna. Posekje zajel 25% lesne zaloge (37% dreves). 
Štiriletni volumenski prirastek srednjih dreves v redčenih in neredčenih ploskvah v 
nasadih Smrečnik, Jelovice in Jurenska gmajna prikazuje v odstotnem deležu slika 4. V 
teh redčenih nasadih ima poprečno drevo za 40% večji rastni prostor kot v neredčenih 
nasadih, štiriletni prirastek pa je večji kar za 52%. Na relativno slabšo rast poprečnega 
drevesa v neredčenih ploskvah vpliva poleg manjšega rastnega prostora tudi večji delež 
nevitalnega podstojnega drevja. 
h(m l x - posekano drevo 
13 
12 
II 
10 
9 
8 
7 
6 
s 
t. 
3 
2 
o d 
-116cml- dolžino linije 20 m 
Slika 4 Prikaz štiriletnega odstotnega volumenskega prirastka (%) in rastnega 
prostora srednjega drevesa (m2) v neredčenih in redčenih ploskvah po poseku. 
Graph 4 Four-year volume increment percentage (%) and growth space (m2) on thinned 
and nonthinned plots. 
111 
Božič l. , Eleršek L: Vpliv velikosti rastnega prostora na rast smreke v mlajših zunajgozdnih nasadih 
Za ponazoritev videza opravljenega redčenja in nadaljnje štiriletne rasti nasada smo 
izbrali nasad Jurenska gmajna. V prikazu smo zajeli trimeterski pas, ki poteka 
diagonalno v ploskvi štev. 186 (slika 5) in v ploskvi štev. 386 (slika 6). 
120 
100 
80 
60 
40 
20 
0 
.llll nered. pl. X 
~ rede. p 1. 1/. 
785 385 BBS 1B2 282 382 
ploskev 
287 187 387 487 186 286 3B6 
12a S nered. ,: 
1111111 rede. ,: 
!/.·"" d 2 106 · <>}l nere. . m 
~ rede. mZ 
80 
X 60 
40 
26 
mZ 
l 9 
• 8 
7 
6 
5 
2 
1 
9 
1/. mZ 1/. mZ -
popreene vrednosti 
Slika 5 Prikaz redčenja in naknadne štiriletne rasti smrek v redko sajenem nasadu 
Jurenska gmajna v poskusni ploskvi štev. 186. Z redčenjem se je znižalo število 
smrek za 37%. 
Graph 5 1hinning and the f ollowing f our-year spruce growth at the thinnly planted stand at 
'Jurenska gmajna: research plot no.186. 111inning reduced spruce number for 
37%. 
~~ 
dM3 
20 
~ NEREDCEN 
II REDCEN 
15 
10 
s 
0 
4 
Jelovice SMrecnik 
4 let 
Jelovice S.,recnik 
Slika 6 Prikaz redčenja in naknadne štiriletne rasti smrek v gosto sajenem nasadu 
Jurenska gmajna v poskusni ploskvi štev. 386. Z redčenjem se je znižalo število 
smrek za 36%. 
Graph 6 1hinning and the f ollowing f our-year spruce growth at the densely planted stand at 
''Jurenska gmajna", research plot no. 386. 1hinning reduced spruce number for 
36%. 
112 
Zbornik gozdarstva in lesarstva, 37 
4 POVZETEK IN SKLEP 
Rast rastlin pogojujejo različni eksogeni faktorji, kot so zrak, voda, rastni elementi, 
toplota in sončna svetloba. Rast v nasadu utesnjenega drevja je upočasnjena tuqi zaradi 
pomankanja sončne energije. Hitrejšo rast posameznih drevesom v nasadu lahko 
zagotovimo z redkejšo saditvijo ali pa s pravočasnim in zadostnim redčenjem. 
Število dreves na hektar je največje v mladosti in praviloma večje pri naravni kot pri 
umetni obnovi gozdov, še manjše pa je pri osnovanju lesnih nasadov. Medtem ko želimo 
v gozdovih vzgojiti čim kvalitetnejše lesne sortimente, želimo v lesnih nasadih pridobiti 
lesno maso v čim krajšem času in na racionalen način. Vzgoja smrek v različno gostih 
nasadih kaže na hitrejšo debelitev smrek v srednje gostih (N= 1800-2500 sad./ha) in 
najhitrejšo debelitev v redkih nasadih (N 1800 sad./ha). Poprečni volumenski prirastek, 
ki je bil v srednje gostih nasadih cca 10 m~m in v gostih 12 m3 /ha pri starosti 19 in 21 let, 
je bil po petih letih v srednje gostih 15 m in prav tako 15 m3 v gostih nasadih. Poskusna 
saditev zelene duglazije v Britanski Kolumbiji (KRAMER, SMITH 1985) z različno 
gostoto: 11.900, 3.000, 1.300, 750 in 450 sad./ha, kaže sicer na največjo pridelavo lesne 
mase pri najgostejšem sajenju pri starosti nasadov 25 let. Vendar imajo srednja drevesa v 
najgostejših nasadih 5x manjši volumen kot v srednje gostih. Slednji so tudi za 2 m višji in 
so bistveno stabilnejši (h/d je v najgostejših nasadih 136, v srednje gostih 91 ). Podobne 
ugotovitve daje tudi analiza smrekovih nasadov Hauersteig, ki jih je osnoval CIFSLER 
še v prejšnjem stoletju z gostoto 10.000, 5.000, 4.444 in 2.500 sad./ha (Pollanschuetz 
1974). Pri redkem sajenju, kjer je bilo posajenih kar 4x manj dreves kot pri gostem, je bil 
pri starosti nasada 35 let prsni premer debelejši za 32%, pri starosti 84 let pa le še za 9%. 
Skupna lesna zaloga z upoštevanjem opravljenih redčenj (brez upoštevanja vraslih 
dreves) pa je celo pri končni starosti v redkem nasadu neznatno večja. Pri starosti 35-40 
· let je v najgosteje osnovanih nasadih podrl sneg 9,2% dreves, pri najredkeje osnovanih 
nasadih pa le 0,3%. Med starostjo 53-63 let pa je polomil sneg 20,9% smrek v najgosteje 
osnovanih nasadih in 10,7% najredkeje sajenih smrek. 
Različne že objavljene poskuse saditve smreke v različno gostih nasadih od 625-40.000 
sad./ha, ki so bili osnovani v tem stoletju, je predstavil KENK (1990). Pri tem ugotavlja, 
da je višinska rast pri gostoti 1000-6000 Niha neodvisna od gostote ( ali pa je celo višja pri 
redki saditvi), debelinska rast pa je seveda večja pri redko sajenih drevesih. Volumenski 
prirastek prednjači v gostih nasadih glede na redke le do starosti, ko se krošnje strnejo 
tudi v redkih nasadih. Debelina vej je odvisna od gostote nasada samo v spodnjem delu 
drevesa, od višine 5-7,5 m pa te odvisnosti ni več. Pri redkeje osnovanih nasadih se 
praviloma obilno pojavlja naravni podmladek, tudi listavci, kar je koristno za biološko 
stabilnost nasada. 
Za različno goste nasade rdečega bora ugotavlja ZAJACZKOWSKI at al. (1989), da se 
z večanjem rastnega prostora srednjih dreves povečuje njihova višina, debelina in 
krošnja ter zmanjšuje (postaja ugodnejši) koeficient vitkosti.Te zakonitosti pa več ne 
držijo, če izračunavamo le poprečja najvišjih (nadstojnih, neutesnjenih) dreves v nasadu. 
Oba poskusa izkazujeta prednosti redkejše saditve, kar je pa tudi trend nekaj desetletne 
umetne obnove naših gozdov. Prav pri obnovi gozdov pa je vsako enostransko 
113 
Božič J. , Eleršek L.: Vpliv velikosti rastnega prostora na rast smreke v mlajših zunajgozdnih nasadih 
pretiravanje škodljivo, še celo, če ni uporabljen kakovostnejši saditveni material 
(kvalitetnejši izbor semena, zahtevnejši izbor sadik (Eleršek 1986). 
Različna izbiralna redčenja so razvili posamezni gozdarji in gozdarske šole zaradi 
doseganja gospodarskih ciljev v naravnem gozdu, pa tudi v gozdnih nasadih. Odkazilo in 
izvedba takega redčenja pa je dokaj zamudno, kar je tudi eden od razlogov, da je v naših 
gozdovih redčenje pomankljivo opravljeno. Linijsko (geometrijsko) redčenje, kjer 
posekamo celo vrsto, ne potrebuje odkazila, enostavnješa pa je tudi sečnja in spravilo. 
Glede na cilje, zaradi katerih so osnovani lesni nasadi, pričakujemo, da bodo prav 
kombinirana linijska redčenja v teh nasadih najprimernejša. Pri odstranitvi vsake druge 
vrste v ploskvi štev. 187 tako, da tej ploskvi v odstranjevani vrsti nismo posekali nosilcev 
sestoja, medtem ko smo v sosednji vrsti opravili le sanitarno sečnjo, smo zmanjšali v 
nasadu število drevja za 40%, lesna zaloga pa se je znižala za 27%. Pri tem redčenju pa 
se število nosilcev sestoja ni spremenilo. 
V naših poskusnih ploskvah smo redčili smreko z intenziteto od 20% do 31 % (50% ). 
Tudi pri večjih intenzitetah po redčenju ni prišlo do izpadov, to je do vetroloma ali 
snegoloma. Meritve kažejo, da preostalo drevje v nasadu reagira na povečan rastni 
prostor in povečano sončno energijo sorazmerno hitro. Volumenska rast srednjih dreves 
je bila namreč v obravnavanih redčenih nasadih Jelovice, Smrečnik in Jurenska gmajna 
kar za 52% večja kot v neredčenih nasadih, medtem ko je bil njihov rastni prostor večji le 
za 40%. Razlika je verjetno nastala zaradi manjšega deleža podstojnega drevja v 
redčenih nasadih, vendar lahko z leti pričakujemo postopno zmanjševanje reladvnih 
dendrometričnih razlik med redčenimi in neredčenimi nasadi. Redčeni nasadi so 
stabilnejši ( debelejša drevesa pri podobnih višinah), pri ugodni spravilni razdalji pa 
predstavljajo sortimenti redčenja tudi dohodek. Da doseže nasad z zmanjšanim številom 
drevja enako proizvodno sposobnost, kot bi jo imel, če se število drevja ne bi znižalo, je 
potreben določen čas, da se povečata krošnja in koreninski sistem. Na vprašanje, kako se 
je povečala proizvodnjost preostalih dreves neposredno po redčenju, ali za koliko je na 
teh drevesih porastla neto fotosinteza„ ta poskus seveda ne daje eksplicitnega odgovora. 
Gotovo pa je začetek hitrejše rasti pogojen s povečano sprejeto svetlobo, kar vodi v 
večanje krošnje in ostalih delov drevesa. Večja krošnja pomeni več asimilatov, ti pa 
zopet večjo rast. Na čas in intenzivnost začetnega impulza pa lahko sklepamo s 
tovrstnimi raziskavami le posredno po opravljenih prirastnih meritvah, ki smo jih 
naredili v posameznih letih. 
Na osnovi opravljenih razčlenitev naših poskusnih ploskev in v literaturi zbranih 
podatkov lahko posredujemo tudi priporočila za osnovanje in vzgojo lesnih nasadov. Ker 
želimo gojiti stabilne nasade, ki bodo hitreje dosegli sečno zrelost, samo osnovanje in 
pridelava pa naj bi bila ekonomsko ugodna, priporočamo osnovanje srednje gostih 
nasadov. To priporočilo velja za dobra in srednje dobra rastišča. Kasneje naj se izvede 
linijskko (geometrijsko) redčenje s puščanjem nosilcev sestoja tudi v odstranjevanih 
vrstah. Glede na različne cilje pridelave pa se lahko kvalitetnejše smreke pravočasno 
obvejijo. 
114 
Zbornik gozdarstva in lesarstva, 37 
5 SUMMARY 
THE INFLUENCE OF GROWfH SPACE ON THE GROWfH OF SPRUCE IN 
YONGERPIANTATIONONTI-IEABONDONEDS 
The growth of spruce, which is an autohtonous forest tree species in Slovenia, depends 
largely on the quantity of the accepted light. In spruce stands the crowns of trees 
compete for the sun light availability. The present study is concemed mainly withe the 
reactions of individual trees and of the stand on different space for growth, which was 
determined either with the establishmnent of the stand or with additional thinnings. The 
research was done on field research plots, of 200 m2 each, in several younger spruce 
stands, which had been established on deserted farmlands. Growth analyses of these 
stands are shown in tabels 1 and 2. 
Dense stands comprise those that were established with more than 2500 spruce 
seedlings per ha, whereas thin stands comprise those that were established with less than 
1800 spruce seedlings per ha. The stands of intermediate densities belong to stands of 
medium seedlings density. The rersearch was done in the periods from 1981 to 1985 and 
1986 to 1990. Growth space in dense stands was approximately 1/2 to 2/3 smaller than in 
thin stands, while the basal area was smaller only for 1/3 to 1/2. After the second five 
years research period, closer dependency was found between the basal area of mean 
trees and their growth space. The mean growth volume increment of the dense and 
intermediate density stands did not differ in this period, although the mean trees of the 
intermediate stands were approximately two centimeters thicker. 
Research of the development of differently thinned stands should answer the question 
about the degree of reactivity of individual spruce trees and whole stands of different age 
classes to thinning. At our reseach plots the spruce was thinned with 20 to 50% intensity. 
Even at greater thinning intensities we did not notice any wind or snow induced 
calamities. The mean growth increment of the mean tree from the thinned stands, as 
measured one year after thinning, was 13.8 dm3 and in nonthinned stands 11.5 dm3. 
After four years it was 22.9 dm3 and 14.7 dm3 respectively. Our conclusion was that the 
four year volume increment of the mean trees in thinned stands was 52% higher to those 
form the nonthinned stands. This percentage doesn't coincide absolutely with the bigger 
size of the growth space, which can be explained with a higher degree of nonvital 
understore trees in nonthinned stands. 
According to our own experimental work and to the data from literature, we propose 
several suggestions for the establishment and tending of wood stands. Regarding the 
main objectives, wich are stabile stands, reaching fast their felling naturity, low cost 
establishment and tending, we suggest to establish intermediate density stands on good 
and medium sites. Linear thinnings are suggested, where chosen trees should be left 
standing ever in the lines, selectit for thinning. 
115 
Božič 1, Eleršek L: Vpliv velikosti rastnega prostora na rast smreke v mlajših zunajgozdnih nasadih 
6 REFERENCE 
BOŽIČ,J., 1985. Nasadne oblike in intenzivnosti načini pridelave lesa zunaj gozda. 
Elaborat, IGLG, Ljubljana, 42 str. 
BOŽIČ,J., 1990. Značilnosti pridelave lesa na negozdnih površinah Slovenije. Elaborat, 
IGLG, Ljubljana, 24 str. 
BRINAR, M., 1970. Gozdarski slovar. ZIT, Ljubljana, 320 str. 
ČOKL, M., 1977. Merjenje sestojev in njihovega potenciala. Strokovna in znanstvena 
dela, IGLG, Ljubljana, 292 str. 
DENFFER,D., ZIEGLER, H., 1982. Botanika. Škalska knjiga, Zagreb, 586 str. 
ELERŠEK, L., 1986. Gostota sajenja pri umetni obnovi gozdov. Gozdarski vestnik, 
Ljubljana, 44, 3, s. 97-107. 
KENK, G., 1990. Fichtenbestaende aus Weitverbaenden. Entwicklung und Folgerung. 
Forstw.Cbl., 109, 2-3, s. 86-100. 
KOTAR, M., 1986. Prirastoslovje. BF, Ljubljana, 1% str. 
KRAMER, J., SMITH, J.,H., G., 1985. Bestandesbegruendung der Douglasie in 
Britisch-Kolumbien, Kanada. Forstarchiv, 56, 1, s. 9-13. 
MA YER, H., 1980. Waldbau auf soziologisch-oekologischer Grundlage. Gustav Fischer 
Verlag, New York, 482 str. 
POLIANSCHUTZ, J., 1974. Erste ertragskundliche und Wirtschaftliche Ergebnisse 
des Fichten-Pflanzenwertversuches "Hauersteig". 100 Jahre Forstliche 
Bundesversuchsanstalt, Wien, s.99-171. 
SHMIDT-VOGT, H., 1966. Zwischen engen und weiten Verbaenden. Furst-u. 
Holzwirt, Hannover, 21, 4, s.73-77. 
ZAJACZKOVSKI, J., LECH,A,KOPRYK, W., 1989. Ein Nelder- Pflanzverband-
sversuch mit Kiefer (Pinus sylvestris L.) in Suedostpolen. Allg. Forest-u. J.-Ztg., 160, 
9-10, s. 205-209.