r % i 1923 ZMAJZMAJZMAJZMAJZMAjaiAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZM' ZMAJ ZMAJ ZMAJZMAjatAJZMAjai AJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ 31AJ ZMAJ ZMAJ' ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ glci> zmaja Glasilo delovne organizacije ISKRA Industrija baterij ZMAJ Številka 1 JANUAR 1984, leto XIX xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx PLANSKA PREDVIDEVANJA za leto 1984 Zaključili sno tretje leto srednjeročnega obdobja 1981-1985, ki je bilo v marsičem izjemno. V letu 1983 smo dosegli zelo dobre rezultate na področju rasti proizvodnje, produktivnosti dela, domače prodaje in izvoza. Prodaja prvič po dolgih letih ni mogla v celoti zadostiti domačemu trgu. Vzroki so v izrednih situacijah, ki so nastale z redukcijami električne energije in povečani izvoz. Če bi sodili poslovni rezultat po številu izdelanih in prodanih baterij bi lahko pričakovali izjemno dober poslovni uspeh, vendar pa kljub temu ni tako. Preteklo leto ni bilo izjemno samo v pozitivni smeri ampak smo se srečevali z množico problemov od pomanjkanja materiala, visoke rasti nabavnih cen, predloga zamrznjenih prodajnih cen, pomanjkanjem deviz - in na koncu tudi s težavami dinarske likvidnosti. Posledica tega je, da kljub zelo dobrim fizičnim kazalcem ne moremo pričakovati temu primemo dobrega poslovnega rezultata. Leto 1984, po vseh dosedaj znanih izhodiščih in usmeritvah v Besolucijah družbeno ekonomskega razvoja Slovenije in Jugoslavije, ne bo nič lažje od preteklega. Vendar menimo, da bo to leto za delavce Zmaja vseeno lažje od izjemno težkega minulega. Optimizem gradimo na dejstvu, da nam je družba konec lanskega leta le priznala cene, ki bodo zmanjšale razkorak med rastjo nabavnih in prodajnih cen. Tako upamo in smo to tudi zapisali v sprejetih letnih planih, da bomo s tem in maksimalnim izkoriščanjem preostalih lastnih rezerv, v letu 1984 dosegli boljši poslovni rezultat. Delati moramo tako, da bomo ob koncu leta ugoto- V oddelku alkalnih baterij je na začetku novega stroja stiskalnica katodnih obročkov. Na stiskalnici občasno preizkušamo ustreznost delovanja, kvaliteto izdelkov in vstopnega reprodukcijskega materiala. vili poleg učinkovitosti v proizvodnji in prodaji tudi uspešno poslovanje. Za uspešno poslovanje moramo to leto realizirati 1,3 milijarde dinarjev celotnega prihodka, ki bo omogočil doseči 473 milijonov din dohodka. To predstavlja preko 5o % povečanje v primerjavi s preteklim letom. 25 % prodajne vrednosti bomo dosegli z izvozom. Planirani izvoz znaša 2,1 milijona dolarjev ali 3o % več kot smo ga dosegli v letu 1983. Ustaviti moramo padanje realnih osebnih dohodkov in doseči povečanje sredstev za akumulacijo. Planirana akumulacija v višini 65 milijonov din nam je potrebna za planirano širitev proizvodnih kapacitet in zagotavljanje obratnih sredstev. Tekoče leto mora biti leto zak-ljučitve razvojnih nalog in njihove uveljavitve v proizvodnji. Na področju osvajanja uvoznih materialov pričakujemo rezultate na osvajanju elektrolitskega papirja in pocenitvi de-pol. paste. Osvojiti moramo proizvodnjo alkalne baterije, nekaterih gumbastih baterij in sve- DS DO je imenoval glavnega direktorja ZMAJA Na podlagi izvedenega razpisnega postopka, ki je potekal v skladu z zakonom o združenem delu, samoupravnimi splošnimi akti delovne organizacije in družbenim dogovorom o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike na območju ljubljanskih občin ter predloga razpisne komisije je delavski svet delovne organizacije ZMAJ na 2. zasedanju dne 21. decembra 1983 sprejel naslednji SKLEP Za individualnega poslovodnega organa - glavnega direktorja delovne organizacije se imenuje Rudi VAVPOTIČ, diplomirani inženir elektrotehnike za mandat 4 let, ki začne teči z nastopom dela, to je s 1. marcem 1984. GLASILO vstopa v leto 1984 tilk. Povečanje produktivnosti dela je mogoče pričakovati predvsem z uvedbo nekaterih novih strojev, ki jih sami razvijamo in jih moramo tudi izdelati. Pri tem seveda ne bomo zapostavljali dolgoročnih razvojnih nalog, ki bodo dajale dohodek šele čez nekaj let. Na področju investicij bodo potekale intenzivne priprave za investicijo v razširitev proizvodnje v TOZD Baterije, katere pričetek gradnje načrtujemo v začetku leta 1985. V TOZD Specialne baterije bomo že v tem letu pričeli s I. fazo rekonstrukcije proizvodnih prostorov in s tem dosegli izboljšanje delovnih pogojev ter osnovo za povečanje izvozne proizvodnje. V tej temeljni organizaciji bomo zaključili obsežnejša dela v mešalnici, avtomatizirali montažo 4R 25, usposobili dodatni stroj za celice R 25 ter povečali kapacitete za brizganje plastike. Za zaključek lahko ugotovimo, da imamo dobre možnosti za uspešno poslovanje. Največ težav pričakujemo na področju zagotavljanja potrebnih deviz in dinarske likvidnosti, ki lahko občasno ogrozi normalno oskrbljenost proizvodnje. Zastavili smo si realne cilje, ki jih z zavzetim delom vseh zaposlenih lahko tudi dosežemo. R.Čope li, i z naslovne strani Kako bomo letos vozili in pod kakšnimi pogoji ob prisotnosti številnih ovir, se zastavlja vprašanje že v mesecu januarju in ki ga simbolično podčrtuje fotografija na naslovnici, posneta pred letom dni na Zmajevem dvorišču, ko je po 6. februarju v presledkih snežilo ves teden in zapadlo obilo snega. Z izidom januarske številke našega glasila smo tudi v uredništvu startali v novo leto. Načrtujemo redno izhajanje s 16 stranmi nekako ob koncu vsakega meseca razen v juliju in avgustu, ko bo zaradi letnih dopustov dvomesečni premor. Tako naj bi izšlo 10 številk letošnjega letnika. Kot ste že sami opazili, je oblikovna zasnova na naslovnici nekoliko spremenjena oziroma z majhnimi dopolnili podobna predlanskemu letniku. Spodnja polovica je še vedno namenjena fotografiji, dočim smo v zgornjo polovico ponovno vklopili našega tradicionalnega zmajčka. Lanski pa, ki je bil oblikovan nalašč za jubilejno leto je zdaj našel prostor v arhivu. V vsebinski zasnovi ni predvidenih nobenih sprememb in ostaja na ravni dosedanjih letnikov. Kar pa zadeva pestrosti informacij bi izpostavili problem, ki bi ga morali obravnavati v širšem krogu. Razumljivo je, da ozek krog sodelavcev pri oblikovanju vsebine za sleherno številko glasila ne more doseči vsega tistega, kar lahko pričakujemo. Že podatek, da je za lanski letnik odgovorni urednik sam prispeval kar 63 odstotkov objavljenega teksta, ostalih 37 odstotkov pa je dalo 16 sodelavcev, potrjuje preje omenjeno ugotovitev. Zato bi morali v strokovnih krogih in družbeno političnih organizacijah kdaj pa kdaj spregovoriti tudi o tem vprašanju, zakaj ni večjega sodelovanja z našim glasilom. Geslo "obveščaj, bodi obveščen" bi moralo biti prisotno v vseh delovnih in drugih področjih. Z decembrom smo zaključili deveto nadaljevanje opisa naše zgodovine v letu 1923, torej v letu, ko se je porajala naša tovarna in v njej prve ploščate baterije. Odmev je bil ugoden, obenem pa izziv, da bi kaj podobnega še objavili. Ob tej priliki naj bo povedano le to, da bomo morda v jesenskem času v kakšnih treh ali štirih nadaljevanjih opisali obdobje naše tovarne v letih 1924 do 1929, do preselitve na Šmartinsko cesto 28, odkoder smo se po 49 letih preselili v Stegne pred 6 leti. Naj bo torej že v prvi številki poziv vsem sodelavcem, da bi se aktivneje vključili v dopisništvo in po svojih sposobnostih dopolnjevali popestritev našega glasila v tekočem letu 1984. Urednik S pomanjkanjem reprodukcijskih materialov januarske motnje v proizvodnji baterij Ob izidu januarskega glasila bo poteklo že iiesec dni novega leta 1984. Tedaj bodo že obledeli spomini na izrečene želje po novih delovnih uspehih, skoraj pozabljene pa bodo tudi vse težave in vsi problemi, s katerimi smo se srečevali v letu 1983. Ostal je le rezultat našega dela in kaj kmalu bomo o poslovni uspešnosti napisali kaj več, čim bo za nami razprava o zaključnem računu. Vendar že zdaj lahko ugotovimo, da je poslovni rezultat delovne organizacije ZMAJ za minxilo leto ugoden. V tem pa je tudi odraz več ali manj uspešnih rezultatov dela posameznih področij in obeh temeljnih organizacij združenega dela. Za marsikoga ni bilo vselej lahko. Veliko vztrajnosti in sposobnosti pri iskanju optimalnih rešitev za ublažitev proizvodnih problemov se je izdatno obrestovalo. To velja tudi za TOZD Baterije in o tem vodja proizvodnje Zdravko Jež meni naslednje: Že iz vsakomesečnega poročila v letu 1983 o realizaciji plana proizvodnje je bilo razvidno, da zaostreni pogoji gospodarjenja veljajo tudi za našo proizvodnjo. Preko celega leta 1983 so bile izredno velike težave z normalno zalogo večine materialov, kar je imelo za posledico ustavljanje določenih baterijskih strojev. Seveda pa moramo biti tudi samokritični, in sicer, da so nas spremljali zastoji tudi vsled strojnih ovir, ki niso bile vedno objektivnega zna- čaja, če lahko sploh govorimo o objektivnosti kot pravilnem izrazu za težave, ki izvirajo iz nas samih. Posledica teh zastojev je bila seveda premeščanje delavcev na druga dela in ravno v tem vidim, da smo vedno uspevali skupaj z ostalimi službami v temeljni organizaciji najti ustrezne rešitve kar je tudi razvidno iz dviga produktivnosti dela. Na vsak način moram izpostaviti tudi veliko mero razumevanja ter pripravljenost . vseh zaposlenih v proizvodnji, saj je bilo v letu 1983 izdelano le 45.264.ooo baterijskih izdelkov kar je za 13 % več kot leta 1982, ter 673.6ol kom svetilk, kar je za 35 % več kot leto poprej. Ob zapisu tega sestavka je poteklo polovico januarja, v proizvodnji pa smo zabeležili prve primere prekinitve dela na posameznih linijah. Katera vrsta materialov ogroža izpolnjevanje mesečnega plana? Na liniji 3R 12 je bil že zastoj pri izdelavi celic H 12 vsled pomanjkanja šibk, prav tako je neredna dobava stročnic 3R 12 kar bo imelo za posledico neizpolnjevanje plana pri bateriji 3K 12. Prav tako so minimalne zaloge pri nekaterih drugih materialih kot npr. kapice, plastični pokrovi B 6 in 3K 12 (občasna slaba kvaliteta). Bes pa je, da nas ti zastoji na liniji 3R 12 niso presenetili ter smo morali delavce premestiti na druge delovne naloge. Na ostalih proizvodnih linijah delo poteka brez večjih zastojev torej pričakujemo izpolnitev planskih obveznosti. Večkrat občutimo pomanjkanje | reprodukcijskih materialov iz uvoza. V čem so problemi in med temi še posebej izpostavljamo nepravočasno dobavo oglje-! nografitnih šibk v prvi polovici januarja za proizvodnjo baterij 3R 12. Odgovarja nam Desanka Žnidaršič: Oglj enografitne šibke tako za 3R 12 kot za ostale tipe bate-t rij so bile pravočasno naro-: cene pri dobavitelju v tujini : preko našega Iskrinega predstavništva v Ameriki. Vsi dobavitelji v tujini zahtevajo za materiale plačilo z akreditivom. Kontejner s šibkami je ) prispel na carino lo.12.1983 in j nam je uspelo ocariniti le dve paleti ogljenih šibk za 3B 12, to je 65o tisoč komadov in sicer 1. januarja 1984. Vzrok, da je prišlo do zastoja v proizvodnji baterij na liniji B 12 je predvsem v nepravočasnem prijavljanju uvoznega posla zaradi pomanjkanja deviznih sredstev. Na carini so še šibke za B 12 (dne 13-1.1984) vendar predvidevamo , da bomo imeli v drugi polovici meseca ponovno zastoj na tej liniji, čeprav povdar-jam, da so šibke na carini -ni pa deviz za prijavljanje carinjenja. Ne samo z uvoznimi, tudi z domačimi reprodukcijskimi materiali so občasno povečane težave. Nekatere uporabljamo "iz rok v usta" ali pa prihaja do motenj pri redni proizvodnji. Na kratko nam je o najbolj "kritičnih" materialih vodja nabave Francelj Budi povedal naslednje: Težave z oskrbo z reprodukcijskimi materiali se niso začele v letošnjem letu, temveč je ta problematika prisotna že več let in se stopnjuje iz leta v leto v smislu pomanjkanja le-teh zaradi povečanega izvoza na eni ter pomanjkanja deviznih sredstev na drugi strani. Znano nam je, da se občasno povečujejo težave pri oskrbi za tiste deficitarne strateške materiale, za katere je potrebno združevati devizna sredstva (devizna participacija), ki jih pa nimamo, ker vsa razpoložljiva devizna sredstva od rednih prilivov, kooperacij in kompenzacij ne zadostujejo za uvoz reprodukcijskega materiala, katerega ni mogoče dobiti na domačem trgu. Lista reprodukcijskih materialov se iz leta v leto razširja v smislu združevanja deviz tudi za nekatere materiale ki smo jih še v lanskem letu brez težav in brez devizne udeležbe nabavljali na domačem trgu. Omenjamo najbolj kritične materiale, ki so in bodo v bodoče povzročali težave pri redni proizvodnji, v kolikor ne bomo sposobni oskrbeti tudi za domače materiale del deviznih sredstev, ki pa niso spričo zahtev dobaviteljev majhna: 1. Plastične mase (granulati) 5.800 dolarjev za tono 2. Medeninasti trakovi 1.2oo dolarjev za tono 3. Pokositrana žica 0,6 1.2oo dolarjev za tono 4. PF žice o,5o in o.75 mm^ 5o % od vrednosti 5. Tynol žica 0 3 1.3oo do- larjev za tono 6. Kalijev hidroksid 3oo dolarjev za tono 7. Krompirjev škrob 5oo dolar- jev za tono 8. Hladno valjani trakovi 7oo dolarjev za tono 9. Trakovi za pakiranje 7°o dolarjev za tono 10. Bazna lepila 2oo dolarjev za tono 11. Bazni etoliti itd. 15o dolarjev za tono 13. Kuponski obročki za baterijo 9 V 23o dolarjev za tono 14. Uvožene barve, barvila itd za stročnice B 14 in H 2o 3.000 dolarjev za leto 1984 15. Samolepilne etikete za B 6 5oo dolarjev za tono. Ni nam jasno, kako bo letos z oskrbo cinkovih rondel ter devi- Izmed perečih problemov za nemoteno proizvodnjo baterij je pravočasna zagotovitev reprodukcijskih materialov. Res je, da v lanskem letu proizvodnja še ni v celoti obstala, pač pa je občasno prihajalo do prekinitev dela na posameznih linijah. Na sliki: OBERČ Franc nasipa depo-larizacijsko maso v dozirno cev na podestu. zno udeležbo. Že v lanskem letu nas je dobavitelj obvestil, da bomo morali združevati devizna sredstva, vendar na srečo do tega ni prišlo. Zaskrbljujoče je trenutno stanje gledano s stališča oskrbe zaradi zahtev dobaviteljev po deviznem združevanju za navedene materiale, za katere bomo morali na kakršen koli način zbrati okrog 80.000 dolarjev i (brez udeležbe za cink rondele), | ker sicer obstaja resna bojazen 1 za ne samo "občasne motnje", temveč daljšo prekinitev proizvodnje. ^ Vsi navedeni vzroki, zaradi česar bi lahko prišlo do resnih težav pri oskrbi z reprodukcijskimi materiali, nas refino silijo, da se še intenzivnejše lotimo vprašanja zamenjave nekaterih uvoženih materialov z domačimi, ker le na ta način bo možno prihraniti marsikatero devizo za druge neobhodno potrebne materiale, ki jih doma ni mogoče nabaviti. S to kratko informacijo želim seznaniti tudi vse tiste člane kolektiva, ki jim ta problematika ni poznana, zaradi česa prihaja občasno do povečanih težav pri oskrbi z reprodukcijskimi materiali, hkrati pa tudi težavnost položaja nabavne funkcije v zelo zaostrenih pogojih gospodarjenja. Takšen je torej naš start v novem letu 1984. Da se bomo soočali z različnimi težavami, to nam je jasno in pripravljeni smo nanje. Seveda pa je naš vpliv na reševanje problemov tudi omejen. Vsekakor bo naše glasilo v letošnjem letu občasno spremljalo problematiko proizvodnje in prodaje z naved bo vseh okoliščin, ki vplivajo na poslovne rezultate naše delovne organizacije. Mayer, Jež, Žnidaršič, Francelj OBČNI ZBORI osnovnih organizacij ZS Občni zbori osnovnih organizacij ZS v TOZD Specialne baterije (levo) in v delovni skupnosti skupnih služb ter v TOZD Baterije (spodaj) koncem decembra lani. V skladu s statutarnimi določili Zveze sindikatov Slovenije, predvsem pa v skladu s sklepom Republiškega sveta ZSS so zadnje dni decembra potekali občni zbori osnovnih organizacij sindikata v naši delovni organizaciji. Najprej so začeli v delovni skupnosti skupnih služb v sredo 28. decembra ob 12. uri. Dosedanji predsednik Jamnik Ljubo jev petnajstih točkah svojega poročila nanizal opravljeno delo in aktivnost v minulem mandatu ter samokritično ocenil, da udeležba na sestankih ni bila zadovoljiva. Izboljšala pa se je povezava z drugimi družbeno političnimi organizacijami, še zlasti z Zvezo komunistov, mladinska organizacija pa je pokazala večjo aktivnost in zavzetost pri tvornem delovanju. Nekaj nalog nam ni uspelo izpeljati, je poudaril, pri čemer je mislil predvsem na boljše medsebojne odnose. Prave vloge ni bilo odigrane tudi v ocenjevanju vodilnih in vodstvenih delavcev, nezadovoljstva pa je bilo deležno še delo samoupravne delavske kontrole, ker niso bili vedno izpostavljeni pravi problemi. V programskih smernicah za delo sindikata v skupnih službah je izpostavljenih precej zadev, ki bi se jih veljalo resneje lotiti. Med drugim so hotenja po izboljšanju medsebojnih odnosov, pospešenem razvijanju takšnega sistema delitve, ki naj bi slehernega delavca vzpodbujal k boljšemu delu in pri gospodarjenju, dalje je treba podpirati usmeritev v raziskavo novih elektrokemijskih sistemov in dopolnilnih programov, seveda le če se bodo obdržali oz. dvignili kakovost obstoječih sistemov, od katerih še vedno živimo. Omenjena pa je tudi krepitev sodelovanja z drugimi družbeno političnimi organizacijami, krepitev družbenega standarda in nekaj športnih in kulturnih aktivnosti. Slišati je bilo načrtovanje neke oblike družabnega srečanja. Ob vsem tem, je na koncu poudaril dosedanji predsednik, pa je za uresničevanje nalog in ciljev treba angažirati vse člane sindikata. Isti dan ob 13.uri je bil občni zbor tudi v TOZD Baterije. Poročilo je podal dosedanji predsednik Erbežnik Lado, iz katerega je razvidno delo odbora v različnih dejavnostih, nikjer pa ni omenjena samokritika, čeprav so v smernicah dela izražene želje po večji aktivnosti članov na vseh področjih udejstvovanja. Omenjena je bila boljša produktivnost, kakovost izdelkov, smotrno združevanje dela in sred- Nova sindikalna vodstva štev, zmanjševanje stroškov ter boljša organizacija preskrbe z reprodukcijskimi materiali. Zavzemati bi se morali za to, da bi čimveč polizdelkov izdelovali doma in tako ne bi bili v tolikšni meri odvisni od kooperantov. Poseben poudarek v smernicah dela je na izboljšanju medsebojnih odnosov, pri čemer bi morali ugotoviti tudi vzroke. Omenjen je tudi družbeni standard in želja za povečanje počitniških kapacitet. Zelo samokritični za opravljeno delo v minulem mandatu pa so bili na občnem zboru v TOZD Specialne baterije v četrtek 29. decembra. Po naštevanju dosedanjih aktivnosti na vseh področjih udejstvovanja odbora je dosedanji predsednik Sever Božidar v svojem poročilu menil, da bi bilo treba strokovnost sindikalnih delavcev znatno dvigniti, da bi bilo delo lažje in rezultati boljši. Trdil je, da je bilo premalo narejenega za večje aktiviranje mladinske organizacije. Mladincev v TOZD Specialne baterije je veliko, prav tako tudi dela in problemov mladih, ki bi jih bilo treba ustrezno organizirati in postaviti trdno vodstvo. Med drugim je omenil, da bi bilo treba poglobiti boljši odnos med obema temeljnima organizacijama združenega dela, za kar lahko v prihodnje prispeva pomemben delež skupna in enotna akcija sindikata. Ob tem je spomnil na primer, ko je spodletela organizacija obiska delavcev iz TOZD Baterije in skupnih služb v Šentvidu v okviru 60-letnice obstoja Zmaja. Občni zbori so tako za nami. Vsi trije dosedanji odbori s predsedniki so dobili razrešnico in izvoljena so nova vodstva v sindikatih. Če bi ocenjevali kakovost v pripravljanju na občne zbore, bi nedvomno prvo mesto zlahka pripadlo Šentvid-čanom, čeprav sam potek zbora ni bil časovno najbolj prikladen zaradi kasnejšega silvestrskega rajanja. Mn. V TOZD Baterije TURK Jože, predsednik GERDINA Anton, namestnik VIDOVIČ Marija VEZJAK Franc SLUGA Slavko SREBRNJAK Ivanka ERBEŽNIK Lado V TOZD Specialne baterije ALIBEGOVIČ Fadil, predsednik DREMELJ Jože, namestnik BAJC Marija, tajnik FORTUNA Slavka, blagajnik MEDVED Janez TUREK Jožefa ZAJEC Ivanka V Delovni skupnosti skupn.služb MATJAŽ Tanja, predsednik ZRIMŠEK Veljko, namestnik ČERNE Andrej GERMŠEK Simona OTRIN Mara MARINKO Lojzka KURENT Erik ŽNIDARŠIČ Desanka predsednica konference osnovnih organizacij sindikata DO Konferenca osnovnih organizacij sindikata delovne organizacije ŽNIDARŠIČ Desanka, predsednik ALIBEGOVIČ Fadil, namestnik MATJAŽ Tanja TURK Jože VEZJAK Franc DREMELJ Jo ž e Zaradi odhoda Podržaj Zlatka iz delovne organizacije je bil na 2. seji odbora samoupravne delavske kontrole delovne organizacije ZMAJ dne 11. januarja 1984 izvoljen za predsednika ANTONČIČ Slavko. V znamenju zimske olimpiade Smo v letu velikega športnega dogodka in še nekaj dni nas loči od pričetka zimskih olimpijskih iger v Sarajevu. Glavno mesto Bosne in Hercegovine prav z olim-piado doživlja velik razvoj. Sarajevo se je razvilo v mesto na začetku 443-letne turške okupacije v 15. stoletju. Danes ima mesto po štetju leta 1981, 3°3 tisoč prebivalcev na mestni površini, ki obsega 486 kvadratnih kilometrov. Leži 2o kilometrov vzhodno od geofizične-ga središča Jugoslavije v nadmorski višini 518 - 685 metrov. Sarajevo je bilo po odhodu Turkov (18?8) vse do leta 1918 pod avstro-ogrsko okupacijo. V Sarajevu je Gavrilo Princip ustrelil prestolonaslednika Avstro-ogrske nadvojvodo Franca Ferdinanda, kar je bil neposredni povod za začetek prve svetovne vojne. Y mestu Sarajevu so danes številne znamenitosti, vredne pozornega ogleda. Znamenitosti prizorišča olimpiade pa so športni park ZETEA in dvorana SKENDERIJA in še kaj, torej ime- ^Sarajevo '84 J na, ki jih bomo velikokrat slišali ob televizijskih prenosih v mesecu februarju, da ne omenjamo Igman, Trebevič, Jahori-no in druge planine, kjer se bodo za olimpijske medalje borili naši slalomisti in skakalci. Mesec februar bo mesec v znamenju gledanja televizije. Tovrstna produktivnost bo nedvomno narasla. Pričakovati je več bolniškega dopusta in službenih izhodov iz delovnih organizacij. V tem pogledu v Zmaju ne bomo solidarni? Iščemo pravi naslov!!! Zgodilo se je prvič, da smo decembrsko glasilo poslano po pošti na naslov naše upokojenke MARINKO Tončka Zima v februarju 1983, ko smo še imeli ob vhodu tablo z napisom naše tovarne. Kasneje je bila odstranjena zaradi oviranega pogleda iz vratarnice. Korajžno smo jo odstranili namesto, da bi jo prestavili na levo stran vhoda. Borovnica 27 61353 BOROVNICA dobili vrnjeno s pripombo NEZNAN. Ali je prišlo do preselitve, spremembe naslova? Kakršnokoli sporočilo naslovite na: Uredništvo glasila GLAS ZMAJA, ISKRA - Industrija baterij ZMAJ, Stegne 23, 61ooo Ljubljana. Urednik Letos zopet na Uskovnico Delavski svet delovne organizacije je dne 19. januarja letos sprejel sklep, da se podaljša pogodba o najetju počitniških zmogljivosti v hiši Matije Cvetka na Uskovnici za čas od 1. aprila do 30. marca 1985. Lani v tem času smo v glasilu obširno pisali o upravičenem ali neupravičenem najemanju počitniških sob na Uskovnici zaradi premajhnega interesa naših delavcev do letovanja v hribih. Ker je bila sporna odločitev o podaljšanju pogodbe z lastnikom hiše smo izvedli anketo in se na osnovi rezultatov odločili, da možnost tovrstnega letovanja v letu Čeprav smo šele sredi koledarske zime in nas do pravih poletnih počitnic loči še precej mesecev niso odveč razmišljanja in priprave na pravočasno načrtovanje oziroma rezerviranje naših počitniških enot. Za dokaj zgodnjo aktivnost je treba iskati opravičilo v pobudi odbora samoupravne delavske kontrole od 26. aprila lani, da se razpis za koriščenje počitniških enot za leto 1984 izvede že v mesecu februarju ali najkasneje v začetku marca. Ob tem se je treba spomniti vsakoletnega negodovanja prijavijencev češ, zakaj se pri nas "planirajo11 dopusti za morje tako kasno, da v drugih delovnih organizacijah to opravijo že preje, da se ni moč ujeti z zakonskim partnerjem in slično. Upajmo, da letos teh problemov ne bo ali pa bodo za redke posameznike izredno majhni. Kajti v Zmaju bo letos 1983 ostane še za eno leto, medtem pa se poskuša najti druga ustrezna lokacija. Zaradi prizadevnega angažiranja pristojne službe je bila že nakazana možnost, vendar zaradi obstoječe funkcionalnosti in stroškov nesprejemljiva. Lani je na Uskovnici letovalo 2? delavcev Zmaja, kar je zneslo skupaj 97 zasedenih dni. Največ jih je letovalo iz TOZD Baterije in skupnih služb, iz TOZD Specialne baterije pa le dva delavca, čeprav je bila po lanski anketi predvidena kar 41 odstotna udeležba. razpis že prihodnji mesec okrog 15. februarja za prijavljanje v Bašanijo, za počitniške prikolice in za Uskovnico. Razpis bo objavljen na vseh oglasnih deskah z navedbo datuma pričetka sprejemanja prijav. V tem času pa bodo znane že vsaj okvirne cene za letošnje letovanje v vseh naših počitniških enotah. * -Z*gSi»- "w- Ljubitelji planin, gorskega zraka in miru ter gob bodo tudi letos preživeli del dopusta na Uskovnici. Potujoča trgovina na našem dvorišču ABC POMURKA, Trgovsko podjetje GALEB iz Ljubljane nas pogostokrat s plakatom opozori, kateri dan in uro nam bo v svoji potujoči trgovini ponudila veliko izbiro kvalitetnih tekstilnih izdelkov na kredit v štirih mesečnih obrokih. Tako je bilo tudi v meglenem ponedeljkovem opoldnevu 16.januarja. Razne trenirke, krila in plašči, zaradi preglednosti in boljše izbire obešeni na stojalih so pritegnili našo pozornost. Bilo je precej nakupov, za kar je zadostovala le osebna izkaznica. Bili so zadovoljni trgovci in kupci. Slednji še toliko bolj zaradi ugodnega kredita oziroma obročnega odplačevanja, odpadlo pa jim je tudi potepanje po ljubljanskih trgovinah. Kmalu načrtovanje letnih dopustov BATERIJE ZA LUČ, TRANZISTOR, KASETOFON, URO, KALKULATOR, ELEKTRIČNEGA PASTIRJA, FOTOGRAFSKI APARAT Med električnim mrkom se je povpraševanje po baterijah podeseterilo in postoterilo, tako da so jih domači izdelovalci - Zmaj, Croatia in Tesla -komaj izdelali za sproti. Baterij je več IZ KONZERVE različnih vrst. Tekst: NIKO LAPAJNE Ljubljanska tovarna baterij ZMAJ, ki je ena izmed delovnih organizacij Iskre, izdeluje dvajset tipov baterij oziroma baterijskih vložkov, med njimi deset za široko porabo. Najpogo-stnejše so tako imenovane standardne baterije oranžne barve, okrogle in ploščate, v več velikostih, potem baterije velike moči podobnih oblik in velikosti v rdečkasti barvi, modre alkalne baterije (to so tiste, ki ne stečejo), baterije v obliki srebrnih gumbov, specialne baterije in seveda raznovrstne svetilke od klasičnih ploščatih do okroglih, namiznih, v obliki obeska za ključe in svinčnika pa še kakšne. VESTE ZA BATEHIJE Baterijskih vložkov, po katerih je posebej v drugih republikah, ki jih je redukcija električne energije precej bolj prizadela kot Slovenijo, veliko povpraševanje, primanjkuje že od lanskega oktobra, čeprav jih samo ljubljanski ZMAJ da na jugoslovansko tržišče okoli loo milijonov kosov, drugi največji izdelovalec Croatia skoraj prav toliko, Tesla pa pol manj. Baterije, od standardnih do specialnih, vse tri tovarne tudi izvažajo, največ na zahodnoevropsko tržišče; Zmaj jih je v minulem letu izvozil za 1,4 milijona dolarjev, medtem ko je njegov skupni prihodek znesel dobrih 7oo milijonov dinarjev. V Sloveniji pravega pomanjkanja baterij niti ni občutiti, tu in tam jih včasih zmanjka, v drugih republikah pa nanje čakajo v vrstah, predvsem na tiste, ki naj bi jim nadomestile luči. Vsaj delavci Zmaja - 3oo jih leto in dan izdeluje baterijske vložke - pravijo, da velika večina ljudi baterij ne zna uporabljati, zato jim prehitro pregorijo. Zaradi neznanja jim tudi napol skrajšajo siceršnjo živijensko ali svetilno dobo. Zakaj in kako? Gre predvsem za namizne svetilke z baterijskim vložkom, ki naj bi zdržema ne gorele več kot 15 do 2o minut, največ pol ure, če želimo, da dosežejo življen-sko dobo, ki jim gre. Prav za.-radi tega domala po vsej državi prirejajo krajše izobraževalne tečaje za prodajalce svojih izdelkov - v Novem Sadu, Subotici, Osijeku, Beogradu, Mariboru (Ljubljana pride na vrsto prihodnje leto). Na tečajih se podrobneje seznanijo s tem, za kakšen namen je primerna katera iz široke palete baterij in kako naj jo uporabljajo. Dandanašnji je uporaba baterijskih vložkov zelo široka, saj jih ne uporabljamo več samo za luč, temveč tudi za tranzistorje (radijska poročila torej lahko poslušamo tudi ob redukcijah električnega toka), kasetofone, fotografske aparate, mini računalnike, ure, električne pastirje, nekatere stroje in še za kaj. Vsaka izmed baterij, ki jih daje na tržišče ljubljanski Zrnaj, ima na spodnj em delu grafično prikazano, za kaj je uporabna in najbolj primerna, poleg tega se ločujejo tudi po barvah - za poznavalce. Boljša je baterija, dražja je in več daje od sebe oz. dlje časa traja, če jo pravilno uporabljamo, pravijo pri Zmaju. VSAKA BATERIJA NEKAJ STANE Zelo pogostne pritožbe kupcev po načelu "Če niste zadovoljni z blagom ... pokličite inšpektorja", so največkrat jalove: narobe vložene baterije v različne radijske in druge akustične aparate, napol zamenjane baterije, kombinacija vložkov različnih proizvajalcev (kar je posebej nepriporočljivo, ker niso enako možni), pokvarjeni aparati (baterije tudi izte- HOŠNJAK Zdenka, kemijski tehnik pri titraciji v kemijskem laboratoriju. čejo, če aparata dlje časa ne uporabljamo, zato je koristno, če jih pravočasno odstranimo) ipd. Najslabši izkoristek standardne ali specialne baterije je, če jo uporabljamo neprekinjeno. Na primer: če navaden ploščat vložek pustimo v baterijskem ohišju neprekinjeno prižgan bo lučka gorela največ dobri dve uri, če pa bomo baterijo uporabljali po 15 ali 2o minut, bo zdržala najmanj 4,5 ure, če ne še kaj več. Vsaka baterija oziroma vložek ima na spodnji strani vtisnjen datum izdelave. Pri pravilni uporabi izdelovalec zanjo jamči 6 mesecev, trajajo pa tudi po leto dni. To velja posebej za specialne baterije, kot so gumbaste za ure in fotografske aparate, specialne za tranzistorje, kalkulatorje idr. Dražja je baterija, boljša je in dlje časa traja, predvsem pa je potrebno pravo baterijo uporabljati za pravi namen. Kakor je bolj ali manj dobro znano, najmanjši standardni baterijski vložki tudi po leto dni poganjajo električne ure. In kje kupovati baterijske vložke? Najbolje v specializiranih trgovinah z električnim materialom ali v velikih blagovnicah, kjer se hitro obračajo, naj slabše pa je, če jih kupujemo poleti na dopustu. Zakaj? Previsoke temperature prehitro izrabijo baterijsko moč, prenizke pa povzročijo (pod - 5 sto-r pinj Celzija), da sploh ne delajo, vsaj standardne ne. TUDI BATERIJE ZA DOLARJE Povpraševanje po baterijah je bilo v Jugoslaviji decembra 3oo-krat večje kot sicer. Ob tem moramo vedeti, da je v vsakem baterijskem vložku do ene petine uvoženega materiala, ki ga izdelovalci nadomeščajo z bistveno večjim izvozom končnih izdelkov kot uvozom reprodukcijskega materiala. Zmaj izvaža predvsem velike svetlomodre baterije 6-voltne, ki jih v Evropi uporabljajo kot svetilke pri cestnih zaporah, popravilih in avtomobilskih okvarah. Gre za utripajoča baterijska svetila. Tristo Zmajevih delavcev v ljubljanskih Stegnah in v Šentvidu je delalo v dveh izmenah. Nobe-; den ta čas ni mogel dobiti dopusta, delavci naj bi ga izko-; ristili šele zdaj, ko je končno konec pomanjkanja "tekoče" ali nekonzervirane električne energije. Da je tudi izdelovalca tako imenovane elektrike iz konserve ali baterijskih vložkov pestilo pomanjkanje električne energi- je pove podatek, da je bila vsaka delovna izmena vsak dan po eno uro brez toka, zato so se tedaj stroji ustavljali, to je občutno zaviralo normalno proizvodnjo. Baterije z dovolj moči, ki bi uspešno nadomestila izpad električnega toka iz omrežja, žal ne doma ne v svetu še niso znali izdelati. "Baterija je prenosni vir električne mergije z manjšo močjo, ki pa je po potrebi pripravljena za takojšnjo uporabo", pravijo tehnologi v Zmaju, ki se ponaša s 6o-letno tradicijo. "Samo naučite se jih uporabljati, pa boste zadovoljni. Ni pa poceni, če gledamo na enoto energije ki jo daje, vendar je zelo vsestransko uporabna, posebno kadar je sila." Objavljeno JANA 4.1.1984. Orožim Tratnik Hostnik Kocman Čope Vukašinovič Kajdiž Zrimšek Podržaj Z. Karanovič Hočevar Smolič Strmole Prebil Hren Jakomin Al. gla> zmaja zaključil letnik 1983 Z iztekajočim letom smo tudi naše glasilo uspešno pripeljali do konca. Kot je bilo načrtovano, je razen v juliju in avgustu zaradi letnih dopustov izhajalo redno, vsak konec meseca na 16 straneh razen v aprilu na 2o in v decembru na 24 straneh. Celoten letnik glasila, ki obsega 172 strani, bo v nekaj izvodih konec januarja oddan v knjigoveznico. Zanimiv je podatek, da je vsebino za lanski letnik pripravilo 16 avtorjev - brez odgovornega urednika. Kolikšen je njihov prispevek po obsegu, nam ponazarja gornji diagram. Takoj pa lahko dodamo, da so vsi avtorji skupaj prispevali le 37 odstotkov objavljenega gradiva - teksta, dočim je 63 odstotkov bilo na ramenih enega samega sodelavca. Ob tem bi se veljalo zamisliti z dolgim komentarjem. Vsekakor je treba izreči priznanje vsem sodelavcem, ki so v letu 1983 pomagali oblikovati vsebino glasila in želimo, da tudi v tem letu ne izostanejo. j Zaskrbljujoča pa je ugotovitev, da število avtorjev čedalje bolj upada. Kot primer navedimo podatek, da jih je bilo v letu 198o 35, 1981 29, 1982 le 19 in lani le še 16 avtorjev. Zanimivih pa je še nekaj naslednjih podatkov: TRATNIK Jani, ki redno piše o športnih uspehih bowling kluba Zmaj, je za lanski letnic prispeval 15 člankov. KOCMAN Marija je oddala za objavo 8 člankov, pretežno s področja samoupravljanja. ČOPE Rado je s področja našega poslovanja in doseženih rezultatov napisal 8 sestavkov. Vukašinovič, Kajdiž, Orožim, Podržaj Z., Hostnik in Zrimšek so oddali po 3 prispevke. Ostalih 7 avtorjev pa je skupaj prispevalo teksta za 4 strani v našem glasilu. Največ avtorjev teksta v eni številki je bilo 6 (januar, december), najmanj pa v aprilskem glasilu, ko je odgovornemu uredniku priskočil na pomoč le Tratnik Jani. Kljub navedenim in nenavedenim težavam je glasilo pravočasno izšlo. Vsakokrat pa so se pojav- ljala številna vprašanja, kje so drugi sodelavci, ki imajo veliko za povedati, le napisati nočejo. Izgovorov imajo vedno na pretek. Tudi naš strokovni kader ostaja v senci, kot da nimajo ničesar zanimivega za celotni delovni kolektiv. Nekateri imajo polno idej, drugi govorijo o nekih uspehih, ko pa bi jih bilo treba objaviti v našem glasilu, vsega tega ni več. In če še enkrat pogledamo seznam sodelavcev pri oblikovanju lanskega letnika, takoj opazimo, katera področja niso bila zastopana. Če pa so slučajno bila, je bil "kriv" le odgovorni urednik. Začenjamo nov letnik našega glasila. Prva številka je pred vami. Še devet naj bi jih letos izšlo, seveda, s sodelovanjem številnejših sodelavcev. To želimo v uredništvu. Kako pa bo v resnici, bomo zapisali čez leto dni. Urednik Obveščaj, bodi obveščen Dopisujte v svoje glasilo 10 številk glasila letnika 1983 Zakaj je vrednost nadure z novim letom padla ? Po izplačilnem dnevu 13. januarja se je v proizvodnji ob pregledu zasluženega osebnega dohodka za mesec december pojavilo vprašanje, kako se danes obračunavajo nadure. Pri laičnem izračunavanju se namreč ugotavlja, da opravljena nadura ni več 5° odstotna na normalno - redno uro in da so zneski nižji od pričakovanih. Kaj in koliko je resnice v teh vprašanjih nam pojasnjuje Jamnik Ljubo iz plansko organizacijskega področja. S 1.1.1984 se je spremenil republiški davek iz osebnega dohodka za dopolnilno delo na 25 % (prej 18,33 %)• Ta davek je veljal že za osebne dohodke izplačane v mesecu januarju 1984. Tako znašajo trenutno vse dajatve, ki obremenjujejo osebni dohodek v podaljšanem delovnem času: 38,38 % za ljubljanske občine in 37i73 % za občino Grosuplje. Za primerjavo naj povem, da so dajatve, ki obremenjujejo osebni dohodek v rednem delovnem času manjše: 26,68 % za ljubljanske občine in 26,64 % za občino Grosuplje. Akontacija osebnega dohodka za živo delo preko polnega delovnega časa znaša še vedno 5o % brutto, vendar ostane delavcu od zneska, ki ga je zaslužil v podaljšanem delovnem času le 61,62 % v Ljubljani oz. 62,27 % v občini Grosuplje. Hazlika se odvaja širši skupnosti. Iz tega na kratko sledi, da se danes obračuna nadura še vedno 5o odstotno od vrednosti normalne - redne delovne ure, da pa je končni znesek, upoštevajoč gornjo razlago le približno 26 odstotni. Predstavljamo vam... pripravljenost narediti nekaj novega in boljšega in ne nazadnje tudi boljša organizacija dela. Z novim letom smo v področju kakovosti sprejeli novega sodelavca GRČAR Boruta, diplomiranega inženirja kemijske tehnologije, ki je prevzel delo in naloge vodje kemijskega laboratorija. Obvlada angleški jezik, je član Zveze komunistov, za seboj pa ima že precej prakse tako iz svoje stroke kot tudi pri opravljanju družbeno političnih funkcij. To je le nekaj osnovnih podatkov za predstavitev, ki jo dopolnjujemo z njegovim odgovorom na vprašanje o prvih vtisih v naši delovni organizaciji. "Zelo prijetno me je presenetil že sprejem v tovarni, ki je bil iznad pričakovanj. GRČAR Borut diplomirani inženir kemijske tehnologije Predstavljen sem bil praktično vsem sodelavcem, s katerimi bom prišel pri delu v stik. Pri seznanjanju z delom vodje laboratorija in vlogo laboratorija v proizvodnji baterij sem opazil višji tehnični in tehnološki nivo, kot sem ga spoznal dosedaj, večja je vnema pri delu kot tudi Glede dela vodje laboratorija pa moram reči, da ni mogoče v tako kratkem času povedati kaj več, saj trenutno spoznavam delo, ki se že opravlja v laboratoriju, seznanjam se s plani, ki so v zvezi z laboratorijem in ostalo tovarno in tehnologijo. Na koncu bi rad povedal, da sem vesel, da sem v tem kolektivu in upam, da bomo s sodelavci pri delu dosegali pričakovane rezultate." Novemu sodelavcu želimo mnogo zadovoljstva v naši delovni sredini, mnogo uspešnosti pri svojem delu, obenem pa, da se bo kdaj kasneje pojavil v našem glasilu s kakšnim zanimivim prispevkom. Obiskal nas je dedek Mraz 23. decembra je bilo ob pol desetih v menzi prav živahno. Žlo-budranj e otrok pomešano med base očetov in soprane mamic je napolnilo obrat družbene prehrane. Vse je bilo v pričakovanju prihoda Dedka Mraza. Ob lo. uri so se očke otrok od 1 do lo leta starosti zazrle, na "oder", kjer je "snežinka" napovedala prihod Dedka Mraza in povabila otroke, naj si ogledajo kako kužek in muca pričakujeta dedka. S čokoladnim indijančkom v rokah so mali nadebudneži veselo spremljali nagajivega kužka in pridno mucko, ki sta se pripravljala na obisk in obdaritev starega dedka s sivo brado. Da bi starši, ki jih Število zaposlenih TOZD Baterije Ljubljana moških 79 žensk 145 Skupaj 224 TOZD Specialne baterije moških 42 žensk 96 Skupaj 138 Delovna skupnost moških 47 žensk 54 Skupaj lol Dne 31. decembra 1983 je bilo v delovni organizaciji ZMAJ skupaj 463 zaposlenih, od tega 168 moških in 295 žensk. takšne igrice ne zanimajo več, daril pa tudi niso mogli pričakovati, saj Dedek Mraz obdaruje samo pridne, laže pričakali svoje malčke, jim je vodja družbene prehrane skuhal kavico. Ko je končno le prišel težko pričakovani Dedek Mraz, otroci kar niso mogli dočakati,kdaj bo poklical njih in jim izročil prav vabljivo darilo, katerih je bilo v kotu naloženih toliko, da niso šla v premajhen koš Dedka Mraza, saj je bilo prisotnih večina od 194- otrok, ki jih je imel dedek na spisku. Ob 12. uri so bile vidne posledice praznovanja le še na tleh. Otroci so odšli veselih obrazov in žarečih oči, držeč v naročju darilo Dedka Mraza, starši so se veselili sreče svojih malčkov, organizatorji pa smo bili zadovoljni, da se je vse dobro izteklo. Poslovili smo se z "nasvidenjem čez leto dni". Zvonka Hočevar V mesecu DECEMBRU so bili sprejeti v delovno razmerje: RUPNIK Darja, administrator-arhivar za določen čas v skupnih službah, dne 1.12. 1983, LIČOP Boris, strojno vzdrževalna dela v TOZD Baterije za nedoločen čas dne 1.12. 1983, SPASIČ Nada, proizvodna baterijska delavka v TOZD Baterije za določen čas dne 1.12.83, TADIČ Marica, proizvodna baterijska delavka v TOZD Baterije za določen čas dne 1.12.1983, POJE Zdravko, strojno vzdrževalna dela v TOZD Baterije za nedoločen čas dne 19.12. 1983. Delovno razmerje je prenehalo: HUDOKLIN Nataša, kuharski pomočnik v skupnih službah, dne 15.12.1983, PODRŽAJ Zlatko, varnostni inženir v skupnih službah dne 25.12.1983, Da smo zadnje ure delovnega dne ob izteku leta preživeli priložnosti spodobno je poskrbel tudi naš sodelavec Renato Resnik. JUBILANTI 10 let v letu 1984 Delovna skupnost skupnih služb 1. JAKOMIN Milan 1. DIMITBIJEVIČ Stanka 1. KOLAB Slavica 2. OVEN Marta 2. VARDJAN Mara 3. SMEBAJC Zdenka 4. ŽNIDARŠIČ Desanka Milan ŠTIH Marta OVEN Stanojka RADIČ Ivanka VEHOVEC Anton MHZEL Jože LAVRIN TOZD Bateri.ie L.iubl.iana 1. BREZOVAR Franc 2. DEBELEC Buro 3. IKIČ Olga 4. MANDIČ Anka 1. BALANTIČ Vera 2. KENDA Terezija 3. KOJIČ Zora 4. MAGIAR Franc 5. POPOVIČ Olga 6. PRAH Pavla 1. FLIS Analija 2. HAJDAROVIČ Anka 3. LEMUT Tilka Rozalija SEDEJ Marija ŠUL Marijan MAIER Suada BOSNIč Alojz SLUGA Grozdana KNEŽEVIČ Alojz GBABNAR Boštjan PREBIL Jožica GLAVAN Hanka KAMENČIČ 7. REBERNIK Janez 8. SLADOJEVIČ Mara TOZD Specialne bateri.ie 1. MATIČ Silva 2. MARKOVIČ Jožefa 3. MAVRIN Anica 4. VERBIČ Alojzija 1. GORIŠEK Frančiška 2. KASTELIC Vida 3. KOLENC Ana 4. BETAH Kati Vse morebitne pripombe na objavljeni seznam sprejema splošno kadrovsko področje do konca februarja letos! Milan IHAN Jožica KRISTAN Lado ERBEŽNIK Božena MITROVIČ Jožica ERŽEN Janez REBERNIK Ivan LIPOVEC Ivanka STARINA Jože ERJAVEC Olga BOBNAR Vojna ROZMAN Valentina VIDIC Marija GABROVEC Andrej ČERNE „Izplačilni" dnevi 1984 Tudi za letošnje leto je plansko organizacijsko področje izdelalo rokovnik aktivnosti ob mesečnih obračunih za vseh 12 mesecev v letu. Rokovnik določa datume,do katerih najkasneje je treba oddati dokumentacijo za obračun v naslednjo fazo obdelave in ki ga morajo v celoti izvajati neposredno udeleženi v obračunu. Večino pa nas zanima le datum razdelitve nalogov za vpis osebnega dohodka na hranilno knjižico. Zato objavljano le mesec in datum "izplačilnega" dne za letošnje leto: FEBRUAR lo MAREC 12 APRIL 11 MAJ 11 JUNIJ 11 JULIJ 12 AVGUST lo SEPTEMBER 12 OKTOBER lo NOVEMBER 13 DECEMBER 11 JANUAR 85 11 Jožica SMEHAJC Franc GORŠE Ivanka' ŠTEFANČIČ Albina MIKLAVČIČ Ferid MESIČ Renato RESNIK Franc CERAR Karolina KLEMENČIČ Viktor ŠTIRN Alojzija ZADRAVEC Milomirka GRBIČ Jože TURK Jožefa MARKOVIČ Vera BALANTIČ Frančiška GORIŠEK Tilka LEMUT Olga ŠKRABEC Matjaž KOVAČIČ Marija KREMPELJ čestitamo! ZMAJ na prvem mestu v ligi V soboto 14.1.1984 je bilo odigrano zadnje kolo v Ljubljanski ligi, kjer so igralci ISKRE -ZMAJA z 254 osvojenimi točkami zasedli prvo mesto. Ekipa Iskra - Znaj je v vseh sedmih kolih doživela samo en poraz in to z minimalno razliko 1 točke proti Tivoliju, ki je bil glavni favorit za osvojitev prvega mesta na koncu pa so bili šele tretji. Novoletni :urnir Na novoletnem turnirju, ki je bil odigran od 23. do 25. decembra so igralci Zmaja dosegli lep uspeh, saj so se kar štirje uvrstili v finalni del, ki je nato potekal v medsebojnih dvobojih in šele po dveh porazih je igralec izpadel iz nadaljnjega tekmovanja. Največ uspeha je imel T. Križaj ki je na koncu zasedel zelo dobro tretje mesto. S. Tršan je bil osmi, Tratnik trinajsti in Kirchner šestnajsti. Med ženskami pa je naša igralka Mojca Tršan osvojila drugo mesto. J.T. ! 1! 1 1! ! ! ! m ! ! !!! ! ! ! im m m n zaclnii tok Zadnji rok za oddajo člankov uredniku za februarsko glasilo Redakcijo glasila smo zaključili 23. januarja V zadnjem kolu je ekipa Zmaja brez večjih težav premagala zagrebško Nikolo Teslo z rezultatom 35 : 28. Najboljši v naši ekipi so bili Kirchner in S. Tršan, ki sta osvojila 7 točk in I. Tršan, ki je osvojil 5 točk. Rezultati vseh tekem: Zmaj 45 : Union lo Zmaj 29 : Tivoli 3o Zmaj 37 : Olimpija 3° Zmaj 54 : Alpe Adria 15 Zmaj 3o : Gramoščica 21 Zmaj 24 : Triglav 19 Zmaj 35 : Nikola Tesla 28 Silvestrovali smo Zadnji delovni dan lanskega leta smo v Zmaju zaključili po ustali jeni navadi, kot se je za to priložnost spodobilo. Po končanem delu do malice in obveznem čiščenju strojev se je polagoma stopnjevalo praznično razpoloženje, ki je dosegalo vrhunec v naši jedilnici, kjer smo ob zakuski nazdravljali izrečenim novoletnim željam in se zavrteli ob prijetni glasbi. Tudi delavci v Šentvidu so se zbrali v jedilnici, kjer je najprej potekal občni zbor sindikata, potem pa se je ob kulinaričnih dobrotah prizadevnih kuharic pričelo silvestrsko rajanje. Kljub črnogledim napovedim za prihajajoče leto smo dan, kakršen je samo enkrat v letu, preživeli v najlepšem razpoloženju. 1984 FEBRUAR ! SARAJEVO ! OLIMPIJADA ! ZIMSKE IGRE ! ;------------ PA ŠE TELEVIZIJA I Še bomo imeli za kaj živeti. Hvala za novoletne čestitke Vsem bralcem našega glasila, predvsem pa upokojencem in poslovnim prijateljem, ki so nam poslali novoletne čestitke z izrazi najboljših želja za naš nadaljni razvoj in dober poslovni uspeh, se vsem iskreno zahvaljujemo. Obenem pa želimo, da boste ob sprejetju sleherne številke glasila tudi v tem letu z zanimanjem sledilo našemu vsakdanje-mu delovnemu utripu. Urednik "GLAS ZMAJA" izdaja mesečno v nakladi 550 izvodov delovna organizacija ISKRA - Industrija baterij ZMAJ n.sol.o. Ljubljana, Stegne številka 23. Glasilo ureja uredniški odbor: Aleksander Jakomin, Antonija Krek, Matič Silva, Strmole Ignac, Marija Kocman in Daria Hostnik. Odgovorni urednik: Mayer Marijan. Tiska tiskarna LJUBLJANA. Oproščeno prom. davka po pristojnem sklepu št.421-1/73