Stanovsko in strokovno slasiio Zveze poštnih organizacij za Slovenijo v Ljubljani.
Izhaja 1. In 15. v mesecu. — Cena 24 dinarjev na leto. Naročnina sc vnaprej I Rokopise na uredništvo .Poštnega Glasnika« v Ljubljani. Reklamacije, oglase p duije. Oglasi po dogovoru. Poštnina plačana v gotovini.	1	in drugo pa na upravništvo lista. Rokopisi se ne vračajo.
Letnik III.	v Ljubljani, dne 1. oktobra 1923.	19. številka
Načrt pravilnika za poštno stroko službene pragmatike.
Kakor že na drugem mestu poročamo, je ' poslala Sekcija poštnih telegrafskih in čekov-nih činovnikov svojega predsednika tovariša Dularja v Beograd, da se informira pri ministrstvu in pri Savezu, kako se namerava uvrstiti poštno, telegrafsko in telefonsko osobje z ozirom na novo službeno pragmatike. Tovariš Dular se je pravkar vrnil iz Beograda ter prinesel sledeči načrt pravilnika za ptt. stroko:
V splošnem se razdeli ptt. uradniško osobje z ozirom na svojo službo na tri kategorije.
V I. kategorijo pride administrativno osobje, v 11. prometno, v III. pa pisarniško osobje. Načrt pravilnika, katerega je izdelalo poštno ministrstvo, se glasi:
V	mcjali novega zakona ministrstva za" izenačenje zakonov bi bilo treba sedaj obstoječe uredbe o uradnikih in služabnikih ptt. stroke in z ozirom na bodoči razvoj stroke razvrstiti vse uradnike in služabnike ptt. stroke po kategorijah in skupinah tako-le:
I.	kategorija.
V	I. kategorijo, to je služba, za katero se zahteva popolna fakultetna izobrazba s predpisanimi izpiti in položitev sprejemnega izpita iz ptt. stroke in organizacije državne uprave. prdejo po pravilniku, katerega predpiše minister po zaslišanju strokovnega poštnega sveta, ti-le Uradniki:
Skupina I. generalni direktor;
skupina II. pomočnik generalnega direktorja;
skupina lil. načelniki in inšpektorji ministrstva ter oblastni direktorji;
skupina IV. šefi odsekov v ministrstvu in pomočniki oblastnih direktorjev;
skupina V. višji referenti (sedanji višji kontrolorji in šef kabineta) in višji inženerji ministrstva, direkcijski inšpektorji, upravnik glavne telegrafsko-telefonske 'delavnice in glavni nadzornik mestne' teiegr. mreže beo-gajske direkcije;
skupina VI. šefi direkcijskih odsekov, referenti ministrstva (sedanji sekretarji in kontrolorji ministrstva in direkcij s plačo od 4500—4999 Din) in inženerji ministrstva in direkcij s plačo od 4500—4999 Din;
skupina VII. sekretarji in inženerji (sedanji sekretarji, kontrolorji in inženerji s plačo od 3000 -4999 Din) ministrstva in direkcij;
skupina Vili. sekretarji (sedanji sekretarji iri kontrolorji s plačo do 2999 Din) in podinženerji ministrstva in direkcij;
skupina IX. sekretarji in podinženerji v začasnem svojustvu.
Uradniki te kategorije morajo imeti za posamezne skupine predpisano najmanjše število let, in sicer: za I. in II. skupino 20 let, za III. 15 let, za IV. in V. 12 let, za VI. 8 let in za VII. 5 let.
II.	kategorija.
Služba, za katero se zahteva popolna šolska izobrazba £ izpitom zrelosti in sprejemnim izpitom iz ptt. stroke in organizacije državne uprave ali 6 razredov gimnazije s strokovno poštno in brzojavno šolo ali državna
trgovska šola s predpisanim končnim izpitom. Pridejo po pravilniku, katerega predpiše minister po zaslišanju strokovnega poštnega sveta ti-le uradniki:
Skupina I. upravniki izvzetih pošt (v Beogradu glavna pošta, glavni telegraf, radio telegraf, glavni telefon in pošta na železnici, Zagreb 1 in 2, Ljubljana 1, Sarajevo I in Subotica 1) šefi terenskih teiegr. telef. sekcij, knjigovodje in blagajniki ministrstva in direkcij ter višji računski kontrolorji ministrstva;
skupina II. upravniki pošte I. reda na sedežu oblastnih uprav, upravnik poštnega carinskega magazina, knjigovodje, blagajniki, tehnični uradniki in računski kontrolorji ministrstva in direkcij, blagajniki izvzetih pošt, kontrolorji pošt I. reda kakor tudi izvzetih pošt in ptt. uradniki na poštah 1. reda in na izvzetih poštah (sedanji ptt. činovniki in poštarji državno-, poštno-telegr. in telef. ustanove);
skupina III. upravniki pošt II. in III. reda v okrožnih ali okrajnih mestih, kontrolorji pošt I. in II. reda, knjigovodje, blagajniki, računski kontrolorji in tehnični uradniki ministrstva in direkcij, ptt. uradniki (sedanji ptt. činovniki in poštarji državnih ptt. ustanov);
skupina IV. starešine pošt IV. reda in ptt. uradniki (fedanji ptt. činovniki in poštarji državnih ptt. ustanov), pomočniki blagajnika' in tehnični uradniki ministrstva in direkcij;
skupina V. poštni brz. pripravniki (sedanji ptt. pripravniki in privremeni poštarji držav-nili ptt. ustanov), pomočniki knjigovodje in blagajnika in tehnični uradniki ministrstva in direkcij.
Uradniki te kategorije morajo imeti za posamezne skupine predpisano najmanjše število službenih let, in sicer: za I. skupino 15 let, za II. 12 let in za III. 7 let. Uradniki te kategorije, kateri imajo maturo in so dovršili strokovno ptt. šolo, dobijo svoje prejemke za 10 odstotkoV zvišane po stolpcu 2. člena 7. službene pragmatike.
III. kategorija.
Služba, za katero se zahteva najmanj do-vršitev 4. razredov srednje šole ali nižjo strokovno šolo s predpisanim končnim izpitom, v cb.eh slučajih z izpitom iz ptt. stroke in organizacije drž. uprave ali podoficirska šola s 15. leti službe, pridejo po pravilniku, katerega predpiše minister po zaslišanju strokovnega sveta, ti-le uradniki:
Skupina I. šefi arhiva (sedanji arhivari) šefi ekspedicijskih oddelkov (sedanji ekspe-ditorji), upravniki ptt. magacinov pri ministrstvu in direkcijah, upravniki ptt. delavnic in telefonski nadzorniki v oblastnih mestih;
skupina II. in III. magacinerji, arhivarji, ekspeditorji, mehaniki, kondukterji, pisarji in telefonistkinje (sedanji uslužbenci z istimi naslovi);
skupina IV. isti uslužbenci kakor v II. in III. kategoriji, dokler so v začasnem svojstvu.
Uradniki te kategorije morajo imeti za I. skupino najmanj 15 let, za II. skupino pa najmanj 9 let.
Zvaničniki.
Služba, za katero se zahteva najmanj 2 razreda srednje šole ali obrtna šola ali pri-
vatni trgovski tečaj ali vojaški poštni ozir. brz. tečaj. V to pridejo:
Skupina I. nadzorniki pt. prog, tehniški delavci in pomožni kondukterji s 15 leti službe, kakor tudi prepisači (sedanji zvaničniki) z 20 leti službe;
skupina II. prepisači (sedanji zvaničniki), nadziratelji prog, tehnični delavci, pismonoše, raznašale! telegramov in telef. pozivnic, razdeljevalci pisem in pomožni kondukterji s 7. leti službe;
skupina III. isti kakor v II. skupini, če imajo manj kot 7 let službe.
Služabniki.
V to službo, za katero se zahteva najpotrebnejša pismenost in odslužitev pri vojakih, pridejo:
Skupina I. pisarniški služabniki vseh pt. ustanov z 12. leti službe;
skupina II. isti kot v i. skupini, če imajo manj kot 12 let službe.
Načrt pravilnika za čekovne zavode in poštno hranilnico razmnoži Sekcijapt. činov-rtiikov v nekaj izvodih, katere pošlje kot okrožnico uslužbencem tukajšnjega čekovnega zavoda v par dneh.
Opozarjamo, da je to načrt pravilnika. Kdaj in v koliko bo ta pravilnik sprejet, ne moremo z gotovostjo povedati. Z ozirom na dejstvo pa, da je izdelalo ta načrt ministrstvo in da stoji g. minister odločno na stališču, da se mora ta pravilnik v celoti sprejeti, smemo upravičeno pričakovati, da bo ta načrt, ki vsebuje vse naše zahteve, tudi kot pravilnik sprejet. Minister pošte in telegrafa je izjavil, da bo zahteval za poštno stroko Specijalno pragmatiko, če ne bi bil ta pravilnik sprejet.
J C.:
Nekaj misli k izrednemu občnemu zboru „Sekcije pt. in ček. činovnikov“.
Ta izredni občni zbor se je vršil v kritični dobi vsesplošnega razburjenja in nezaupanja. Zanimivo je. s kakšnim duševnim razpoloženjem so pričakovali tega občnega zbora člani naše kakor tudi člani drugih kategorij. Ogromna večina tovarišev je bila na-pram temu dogodku apatična in pasivna. O tem je pričala pičla in naravnost škandalozna udeležba na občnem zboru kakor tudi na sestanku, ki je bil sklican večer preje radi raz-govorov in sestave kandidatne liste. Nekateri so pričakovali burnih dogodkov in so mislili, da bo nastopila takozvana »opozicija« s hrupnimi rekriminacijami in očitki, drugi so hoteli vedeti, da . bo prišlo v Sekciji do cepitve v starine'in mladine, tretji pa so prerokovali poštarjem in poštaricam že kar pogreb. In morda je bil tudi kdo. ki si je pri teh nadah mel z zadovoljnim nasmehom roke. Vsi ti pa niso prišli na svoj račun in so bili v svojih upih za marsikaj okanjeni.
Vse je šlo lepo in gladko. Predsednik tov. Kavs je prečital svoje kratko, pa toliko bolj jedrnato poročilo, s katerim je pojasnjeval in opravičeval svoje postopanje v kritičnih dnevih nameravane 24urne obustavitve dela. Nato je podal svojo ostavko na predsedniško
%
mesto. Njegovo poročilo priča o absolutnem in neomajanem prepričanju, da je bilo njegovo ravnanje za članstvo Sekcije edino pravilno in koristno, priznava pa, da je.zakrivilo načelstvo taktične pogreške. To je možato; v spoštovanju do njegovega absolutno dobrega prepričanja mu nismo mogli ugovarjati, dasi smo bili v večini o postopanju načelstva drugačnega mnenja.
Sledilo je obširnejše tajniško poročilo tov. Jakšeta. Jedro poročila so tvorili — naravno •— dogodki 3. avgusta t. 1.
Ne pišem oficijelnega poročila, ampak so to, kar pove že naslov, le misli k občnemu zboru. Poudarjam pa, da jih ne pišem hiti po naročilu niti v imenu kogarkoli, ampak da je to le moje osebno mnenje kot člana Sekcije in udeleženca občnega zbora. — Ce bi hoteli objektivno razsoditi, zakaj, kako in kdo je napravil pogreško, kdo ima prav in kdo ne, katero prepričanje in stališče je pravilno in katero ne itd., sploh če bi hoteli to stvar dognati in jo razčistiti do kraja, bi bilo treba dolge, dolge diskusije. Taka diskusija pa bi bila sedaj, ko so dogodki že za nami, brezplodna stvar, ki bi nikomur nič ne koristila, ampak kvečjemu škodila. Kolikor se poštarji poznamo med seboj iz raznih kla-vernih slučajev v preteklosti, bi utegnila voditi taka diskusija celo da razcepov v lastnih vrstah, ali vsaj do novih osebnih bojev in sporov. Zato je bil pameten sklep opozicije (tudi jaz rabim ta izraz radi skrajšanosti), da se vzdrži na občnem zboru vsakih rekri-minacij in očitanj ter se udeleži občnega zbora disciplinirano in ga izvede dostojno. — Naj so vzroki, ki so prisilili načelstvo ozir. nekatere člane načelstva, da so nastopili zadnji trenotek proti nameravani akciji, taki ali taki, eno je neizpodbitno: taktika je bila popolnoma zgrešena in Sekciji kakor tudi celi poštni-organizaciji skrajno kvarna. Naj so mnenja o potrebi skupne kacije in o njenih posledicah cepljena, na obeh straneh pa smo si danes na jasnem v tem, da je bilo mogoče izvesti bodisi to ali pa nasprotno akcijo ob količkaj večji spretnosti za Sekcijo in organizacijo častneje in brez vsakih zlih posledic.
(Dahe prihodnjič.)
Strokovni dei.
UVRSTITEV POŠTNIH USLUŽBENCEV NA KATEGORIJE.
Zveza poštnih organizacij je sklicala za 22. september t. 1. sestanek vseh kategorij poštnih nameščencev v kurzno dvorano poštne direkcije s sledečim dnevnim redom:
1.	) Razgovori, v katero kategorijo naj se uvrste poštni uradniki.
2.	) O uvrstitvi poštnih poduradnikov med zvaničnikc.
Sestanka so se udeležili zastopniki vseh kategorij poštnih uslužbencev, tako tistih, ki so včlanjene v Zvezi, kakor tudi zastopniki maturantov in računarjev. Ko je obrazložil predsednik Urbančič namen in pomen današnjega sestanka, so se sklenile soglasno naslednje resolucije:
1.	) Vse poštno uradništvo, razen onega s fakultetno izobrazbo, sc za prehodno dobo z ozirom na težko in odgovorno službo in z ozirom na predpisane strokovne izpite uvrsti v 11. kategorijo državnih uradnikov.
2.	) Za sprejem v poštno službo uradniške kategorije naj se v bodoče predpiše taka šolska predizobrazba, ki je po novi službeni pragmatiki predpisana za II. kategorijo državnih uradnikov.
3.	) Vsi poštni poduradniki naj se za prehodno dobo uvrste v kategorijo zvaničnikov.
Vto kategorijo naj se v bodoče po določeni' službeni dobi uvrščajo tudi oni služitelji, ki polože predpisani strokovni izpit.
4.	) Z ozirđm na težko in odgovorno službo naše stroke, ki intenzivneje izčrpava duševne in telesne moči, naj se za poštno, telegrafsko, telefonsko stroko uveljavi specijalna pragma-
tika, ki bo za nameščence naše stroke določila krajšo službeno dobo, hitrejše napredovanje in višjo plačo.
5.	) K sestavi pravilnika za našo stroko naj se pokličejo zastopniki kategorij, ki jih bodo organizacije določile.
6.	) Vsaka nadaljnja redukcija nameščencev v naši stroki naj se ukine, ker je njih število že itak skrčeno na skrajni minimum, da se že sedaj služba v nekaterih panogah ne izvršuje tako, kakor bi sc morala izvršiti, kar vzbuja občo nejevoljo med občinstvom, ki ima mnogokrat občutno škodo zaradi tega in jemlje ugled naši stroki, kakor tudi državi.
Te*resolucije je predložila Zveza ministrstvu potom Saveza ptt. nameštenika v Beogradu z naslednim dopisom;
»Predlagamo priložene resolucije, za katere so se zedinile na sestanku dne 22. septembra t. 1. prav vse organizacije poštnih nameščencev v Sloveniji ter Vas prosimo:
1.	) Da si osvojite naše predloge in jih predložite ministrstvu.
2.	) Da pri ministrstvu energično zahtevate, da se k sestavi pravilnika pritegnejo zastopniki organizacij.
3.	) Da najkesneje do 7. oktobra t. 1. skličete v Beograd konferenco delegatov pokrajinskih organizacij, da se posvetujejo 'O najaktualnejših vprašanjih, to je o pravilniku, o novi službeni pragmatiki, o razvrščanju na položaje po novi pragmatiki in o izboljšanju našega mizernega položaja.
Ker mora biti pravilnik po zakonu najkesneje do 2. novembra t. 1. dovršen, prosimo, da nemudoma napravite vse v dosego vprašanj priložene resolucije in nas o uspehu intervencije takoj obvestite, odnosno skličete konferenco delegatov. Priloženo resolucijo smo odposlali ministrstvu in vsem pokrajinskim organizacijam s pozivom, naj si jo osvoje ter odpošljejo ministrstvu. Pripominjamo, da je točka 2.) priložene resolucije zelo važna, da s to zahtevo najbolj podpremo' uvrstitev poštnega uradništva v II. kategorijo in preprečimo eventuelno uvrstitev v III. kategorijo.
V Ljubljani, dne 24. septembra 1923.«
Prepis resolucije in dopisa na Savez smo poslali vsem pokrajinskim poštnim organizacijam v državi s pozivom, da predlože ravno take resolucije istočasno ministrstvu, tako da na ta način enotno in močno podpremo naše zahteve. Kadar prejmemo informacije, obvestimo tovariše v prvi številki »Poštnega Glasnika«, oziroma če bo stvar nujna, even-tuclno z okrožnico.
Orsanizatorično sibanje.
Izreden občni zbor Sekcije poštnih, telegrafskih in čekovnih činovnikov.
Dne 16. septembra t. 1. se je vršil v Ljubljani izredni občni zbor Sekcije poštnih, telegrafskih in čekovnih činovnikov. Zborovanje je potekalo mirno in brez pravega zanimanja. Udeležba je bila slaba, zlasti z dežele ni bilo nič tovarišev in tovarišic. Razen dveh zastopnikov iz Maribora in tov. Tomšiča iz Polhovega gradca nismo opazili zunanjih udeležencev. Res, da je v sedanjih časih zvezano potovanje z velikimi stroški, toda elani, ki. službujejo kakih 10—15 km okrog Ljubljane, bi pa že lahko pokazali toliko zanimanja, da bi se udeležili glavne skupščine svojega društva.
Potek zborovanja je bil v kratkem tak-le:
Predsednik Kavs otvori zborovanje ter izvaja:
Cenjeni zborovalci! Otvarjam današnji izredni občni zbor ter vas iskreno pozdravljam. Izredni občni zbor smo sklicali po soglasnem sklepu odborove seje z dne 30. avgusta t. 1. Povod temu je bil na eni strani odstop štirih odbornikov, katerih mest nismo mogli izpopolniti, ker je v odboru samo še en namestnik. Po drugi strani so pa izsilili ta občni zbor vam vsem znani dogodki ob želez-
ničarski stavki. K tej točki dovolite sledeče pojasnilo: Tik pred stavko je bil položaj za našo organizacijo skrajno neugoden. To mi je dalo povod, da sem se po temeljitem preudarku in po zavesti, da je moja dolžnost, varovati članstvo pred dalekosežnimi posledicami, odločil proti obustavi dela. To je bila misel in namen, ki je mene in tovariša tajnika dovedla, da sva izdala znani poziv. To pa je rodilo pri nekaterih nezadovoljstvo z društvenim vodstvom.
Ker je bil sklep društvenega sestanka v prilog stavki, priznam, da formalno postopek ni bil pravilen, pač pa je bil dober in potreben, ker s tem smo obvarovali marsikaterega tovariša pred pcrsekucijami, ki bi gotovo sledile. Kako so nastopala druga poštna društva, vam je znano. Ali naj bi šli mi sami v ogenj za vse? Ne in še enkrat ne! Tovariši, obsojajte me, kolikor hočete, jaz imam mirno vest. Uverjen sem, da so mi hvaležni vsi oni, ki ne morejo kar tako pustiti poštne službe.
Dvakrat zaporedoma ste me počastili s tem, da ste me izvolili za predsednika naše sekcije. Znano vam je, da sem se obakrat z vso silo branil tega težkega in nehvaležnega mesta. Podprt od odbora, sem kot predsednik storil vse, kar je bilo v danih razmerah storiti mogoče. Danes vračam z največjim veseljem poverjeno mi predsedniško mesto v vaše roke, da ga oddate, komur zaupate.
Tajnik Jakše poda naslednje tajniško poročilo:
Da je po zadnjem rednem občnem zboru »Društva poštnih uradnikov in uradnic« potreben že po pol letu prvi in izredni občni zbor Sekcije poštnih, telegrafskih in čekovnih činovnikov, so pač krive izredne razmere, ki so spremljale našo Sekcijo letošnje leto. V to nesrečno leto sem pudel ravno jaz na vodilno mesto in zato padem danes kot žrtev letošnjih dogodkov. Prvi udarec je bil razcepljenost Zveze, ki se je pokazala na občnem zboru Zveze dne 6. maja Ul. Drugi pa nameravana, a neizvedena akcija 3. avgusta t. 1. To in pa dejstvo, da sem bil vsiljen skoraj istočasno v tajništvo treh najmočnejših društev, ki mi je jemalo ves prosti čas, je bilo krivo, da nisem izpeljal v Sekciji vsega tega, kar sem si bil ob nastopu začrtal za svoj program in cilj.
Sicer sc je pa društvo v tem poslovnem letu lepo razvijalo in pridno delovalo. Imelo je v tem polletu 9 sklepčnih sej ter je rešilo 62 dopisov. Posebno smo se trudili, da vzbudimo v tovariših smisel za organizacijo ter da pritegnemo vse v organizacijo. Zato smo se vrgli z vso silo na agitacijo, s korespondenco, z listom in s sestanki smo vabili ne-včlanjene tovariše v naš krog. Naš trud ni bil brez uspeha: narinili smo na skoro 700 članov, tako da je krog 85 odstotkov naših ljudi »..organiziranih. V tem oziru naj novi odbor še naprej pritiska, ideala v obliki 100 % organiziranega članstva sicer ne bomo dosegli, z nekaj uspehi, s pridnim delom in z vneto agitacijo pa bi se dalo — sodim — spraviti število organiziranih članov na 800, kar bi značilo 95 % uslužbencev naše kategorije. Seveda'se bo moralo društvo postaviti na širšo, solidno podlago, s temi kronami sedanje članarine ne bomo daleč prišli. Pred vojsko je znašala mesečna članarina za naše društvo 70 vinarjev, to odgovarja sedanji valuti 70 kronam. Ker upoštevam to, da mi nismo plačani po zlati valuti, vzamem za podlago povprečno valuto, v kakršni dobivamo mi svoje prejemke. Pa tudi v tem slučaju sem izračunal, da bi morala znašati mesečna članarina v primeri s predvojno 25 kron. V resnici pa plačujemo samo po 12 kron, odpravniki in pomožno osobje pa po 8 kron na mesec.
Novi odbor čakajo velike in težke naloge. Pred durmi je pravilnik k službeni pragmatiki ali celo morda specijalna službena pragmatika. Sekcija poštnih, telegrafskih in čekovnih činovnikov mora zastaviti vse sile, da pribori za svoje članstvo II. kategorijo. Pozabiti ne sme na naše zveste uboge od,-
pravnike, baje se pripravlja splošna ukinitev odpravniških mest, kam bodo šli ti ljudje? Poizkusiti je treba vse, da se jih reši.
S tem bi končal oficijelni del svojega poročila. Pripravljen sem pa še na drugo — na poročilo o akcijskem odboru, o nameravani, pa neizvedeni obustavitvi dela in o mojem zadržanju proti tej akciji. Ker ne vem, kakšno razpoloženje vlada med vami, se vzdržim za enkrdt tega poročila ter počakam na event. interpelacije. Kdor me bo lepo vprašal, mu bom zlepa odgovoril, kdor se me pa-misli zgrda lotiti, naj bo pripravljen na najhujši odgovor.
Ker se na predsednikovo in tajnikovo poročilo nihče ne zglasi k besedi, se preide na volitve. Za predsednika je izvoljen tov. Joža Dular, poštar IV. razr. na Ljubljani 1 in podpredsednik starega odbora. Ko se ugotovi, da je odstopil ves stari odbor, se vrši nato volitev celotnega odbora, ki je sestavljen tako-le: Anton Berčon, Lucijan Kovačič, Franjo Mošet, Joško Čampa, Slavko Bizjak, Miro Luznar, Ludovik Staut, Vilko Smrdu, Ivo Babšek, Anton Kavčič, Pavla Frank, Olga Semolič, Tilka Jak in Marija Fa-bijančič, na kooptirano mesto ze odpravnike pa odpravnica Marija Rant z Dobrove. Za namestnike se izvolijo:	Viktor J reven na
Bledu, Alojzij Knez in Matilda Piškur. Za pregledovalca računov Rudolf Rozman in Janko Hameršak. Za delegate v Zvezo Anton Berčon, Lucijan Kovačič, Joža Dular, Joško Čampa, Miro Luznar, Ludovik Staut. Slavko Bizjak, Anton Kavčič, Pavla Frank, Olga Semolič, Tilka Jak in Marija Fabijančič.
Pri slučajnostih se vname živahna debata o društveni taktiki v preteklosti in v bodoče, o reorganizaciji Sekcije in drugih poštnih društev, o uvrstitvi poštnega uradni-štva na kategorije itd. V debato posežejo tovariši Kunst, Otoničar in Jakše, na kar zaključi novi predsednik tov. Dular izredni občni zbor s pozivom, da naj se vsi poprimejo društva ter ga podpirajo in napravijo močno.
ZAPISNIK
širše odborove seje Zveze poštnih organizacij
od 11. septembra 1923.
1.) Došli dopisi: Predsednik prečita dopis Osrednjega društva poštnih in brzojavnih uslužbencev, s katerim naznanja izpremembe v predsedstvu društva. Mesto odstopivšega predsednika Bavdka je prevzel predsedstvo tovariš Andrej Kerševan, poštni uslužbenec pri pošti Ljubljana 1. Se vzame v vednost.
Daije prečita dopis uprave »Poštnega Glasnika«, ki se glasi: »Radi vedno večjega pomanjkanja in razdrapanili razmer, posebno pa vsled dogodkov zadnjega časa je »Poštni Glasnik« znatno nazadoval. Sedaj imamo le še pičlili 900 naročnikov, pa še ti ne plačujejo redno naročnine. V tem oziru je zlasti zaostal Maribor, ki je doslej vedno prednjačil, če ne bo hitro odpomoči in zboljšanja in sicer še ta< mesec, ne more prevzeti uprava lista prav nikake odgovornosti za posledice. Predlagam, da se takoj poizkusi napraviti red ter da se vsi poštni uslužbenci pozovejo, da list plačajo, oziroma da tisti, ki še niso naročeni, list takoj naroče. Ako do 1. oktobra t. 1. ne bo jasnosti, odlagam z istim dnem mesto upravitelja.«
Predsednik opisuje težkoče, ki jih inuj list, obenem pa poudarja važnost lastnega glasila, katero moramo za vsako ceno obdržati.
Jakše:	Naše strokovno glasilo »Poštni
Glasnik« se ima boriti z velikim pomanjkanjem na dve strani. Po eni strani mu primanjkuje n a r o č-nfkov, katerih število je padlo zadnje čase pod devetsto. Ker je najmanjša naklada lista 1000 izvodov, je gotova izguba, kakor hitro znaša število naročnikov manj ko 1000. Žalostno in značilno za naše ljudi je, da niti polovica poštnih uslužbencev ni naročena na svoje stanovsko glasilo. Po drugi strani pa je zelo občutno tudi pomanjkanje so-t rudnikov. Nevzdržno je, da morata napolniti vsako številko lista skoraj dosledno samo dva tovariša. Jasno je, da postane list pod takimi okoliščinami enoličen ter da pogreša tiste pestrosti in zanimivosti, ki jih mora nuditi vsak list. Krivda za to pa ne zadene upravništva ali uredništva, ampak naročnike same. Žalostno izpriče-
valo za 2000 poštnih uslužbencev, oziroma za 1000 naročnikov je, da se ne najde med tolikim številom niti en ducat ljudi, ki bi pisali v list. Tako ne dobi n. pr. uredništvo skoro nikoli nobenega članka z dežele. Neverjetno je, da bi ne imeli tovariši na deželi res nobene potrebe, vprašanja ali sploh kakršnekoli misli, ki bi jo bilo vredno objaviti v stanovskem listu. Neprijeten utis napravlja na me tudi dejstvo, da nisem videl v tem pol letu, odkar sem v uredništvu lista, nobenega članka od strani nižjih uslužbencev. Kaj res nimajo ti nobene težave, zahteve ali prošnje, ki je vredna objave?
Iz lastne izkušnje vem, da se nižji uslužbenci po deželi pritožujejo, da ne zvedo nikoli ničesar o delovanju njihovega društva: ne vedo, če in kdaj imajo njihova društva kake seje ,če sploh kaj zahtevajo, češ saj ni o naših zadevah nikoli ničesar v listu. Zastopnike nižjih uslužbencev opozarjam, da tako mnenje njihovih članov več škodi njihovim društvom nego »Poštnemu Glasniku«. Kajti po pravici smejo ljudje zahtevati, da najdejo v svojem stanovskem glasilu članke, dopise in notice, ki se tičejo njih in ki jih zanimajo. Nihče pa ne more zahtevati od mene, da pišem tudi o težnjah in zadevah poduranikov in slug, katerih razmer ne poznam. O velikem pomenu svojega lastnega glasila si veliko uslužbencev ni v svesti, kajti drugače bi ne moglo priti do tako žalostnega stanja, kakor ga kaže danes uprava našega lista. V sedanjih časih ustanoviti svoj list je silno težko, zato se moramo zavedati, da če pustimo, da list preneha, da ga najbrže ne bomo nikoli več imeli. Kaka usodna izguba je to, če izgubi cela poštna stroka svoje lastno glasilo, pa bomo občutili šele, ko ga ne bomo več imeli. Zato pozivam vse zastopnike posameznih organizacij, da na prvi^seji svojega društva ljudem trenotni položaj »Poštnega Glasnika« raztolmačijo ter skušajo najti primerna pota, da se naš list brezpogojno in za vsako ceno ohrani.
Otoničar: Največjo obveznost do lista morajo pač prevzeti voditelji posameznih organizacij. Zato predlagam, da bi se upeljalo kot obvezno, da mora od vsakega društva vsak član odbora spisati na leto vsaj en članek za »Poštni Glasnik«. S tem bi list ne prišel nikoli v zadrego, ob enem ti! pa prinašal na ta način tudi 'pestro, raznobojno vsebino, tako da hi prišle vse kategorije uslužbenstva do svojega deleža-
Urbančič: Tovariše, zlasti one z dežele, zelo zanima kaj njihovo društvo na posameznih sejah razpravlja, o čem sklepa in kakšne korake 'podvzema za izboljšanje položaja svojih članov. Zato bi bilo prav umestno, da bi vsa društva priobčevala potek svojih sej v »Poštnem Glasniku«. Uredništvu se pošlje lahko kar prepis sejinega zapisnika, oblika ali . slog zapisnika in člankov sploh naj nikogar ne plaši, uredništvo bo že vsak spis primerno popravilo in priredilo za list.
2.) R a z g o V o r o trenotni situaciji včlanjenih društev. Predsednik v daljšem govoru izvaja, da se opaža v zadnjem času splošna letargija in apatija do društvenega življenja povsod. Ta bolezen se je oprijela tudi poštnih društev ter jo občuti tudi Zveza. Razcepljenost raznih društev je povzročila neuspehe, ki smo jih dosedaj doživeli. Te neuspehe pa zvračajo tovariši v svoji nevolji na organizacije in na posamezne voditelje. Že zadnjič je v »Poštnem Glasniku« napisal, da se pojavlja neko nasprotno, centrifugalno razpoloženje nekaterih društev,. zlasti onih nižjih uslužbencev, proti Zvgzi. Prosim, da se izjavijo vsi navzoči zastopniki posameznih kategorij, kako izgleda med njihovim članstvom, in kakšno stališče nameravajo zavzeti v bodoče.
Martinšek: Poduradnikl so od zadnje neizvedene akcije res nezadovoljni z Zvezo, ker so prišli do naziranja,' da Zveza sploh ni potrebna, če ničesar ne napravi. Akcijo poštnih uslužbencev bi morala voditi in izvesti Zveza. Njegova kategorija je nezadovoljna tudi s tem, da ni šel na kongres v Beograd noben zastopnik nižjih uslužbencev. Zveza je poslala kot delegata Otoničarja, ki pa ni na kongresu nič nastopil za nižje uslužbence.
K Par se tiče akcije mupredsednik pojasni, da Zveza kot taka ni bila zastopana v akcijskem odboru ampak le posamezna društva, in sicer to na zahtevo akcijskega odbora samega. Zato ni imela Zveza niti pooblastila niti pravice odločati o izvedbi ali neizvedbi akcije.
Otoničar:	Res je, da so se organizacije
izkazale slabe, toda izgrešen je napad na Zvezo, ki ni imela z akcijo ničesar opraviti. Tovariš Martinšek bi nemara boljše zadel, če bi pogledal v
svoje lastno društvo ali pa na samega sebe. On je namreč tisti, ki je na zadnji širši odborov! seji akcijskega odbora (en teden pred akcijo) izjavil v imenu društva poštnih poduradnikov, da on o tem ničesar ne ve in da še ni nikoli slišal, da se sploh kaj pripravlja. Več ko drzno je torej, če se tak predsednik društva, ki je bil član širšega akcijskega odbora, spravi s takim očitkom na predsednika Zveze, ki sploh ni bila kot taka zastopana v akcijskem odboru. Kar se tiče mojega potovanja kot delegat na kongres v Beograd, sem že v »Poštnem Glasniku« omenil, da nisem dobil od nobenega društva prav nikake-ga naročila, da naj o čem govorim, interveniram ali karkoli. Vzlic temu pa bi bil to storil, ako ne bi bili zahtev nižjih uslužbencev že drugi govor- , niki poudarjali. Končno naj še omenim, da ima Sekcija poštnih, telegrafskih in čekovnih činovni-kov v nedeljo 16. tm. izredni občni zbor, na katerem bo izvoljen nov odbor, ki bo določil smernice, taktiko našega društva v bodoče. Danes sem na zadnji zvezini seji, ker izstopim iz vseh društev. Pridejo naj nove, sveže, mlade moči, ki bodo z večjim ognjem vodile boj za naše zahteve.
3.	) Razgovor o predizobrazbi, ki naj se v bodoče zahteva za poštno uradni št vol Predsednik: Ne bi bilo pravilno, da bi mi sami sklqpali o tem, nego naj se izjavi vsaka kategorija zase, kakšno stališče zavzema v tem vprašanju. Zato je mnenja, da bi bilo edino primerno, da se skliče sestanek vseh kategorij poštnih uslužbencev, ne glede na to, ali so včlanjene v Zvezi ali ne. Kajti v tako važnem vprašanju, kakor je porazdelitev poštnih uslužbencev na kategorije, in pa to, kakšno šolsko izobrazbo naj zahtevamo za tiste, ki bodo šele vstopili v poštno službo, je neobhoduo potrebno, da nastopimo enot-nq in složno, ne glede na trenutno razcepljenost poštnih organizacij. Sestanek naj bi se vršil že drugi teden, sklicala ga bo Zveza z dnevnim redom: 1.) Razgovor o predizobrazbi, ki naj se zahteva v bodoče za poštno uradništvo in žj^eor-ganizacija Zveze. Sprejeto.
4.	Slučajnosti. Po nekaterih predlogih in sklepih predsednika zaključi sejo ob 22.30.
ZAPISNIK
odborove seje »Sekcije pt. in ček. činovnikov« z dne 22. septembra 1923.
1.	) Konstituiranje odbora: Odbor je sestavljen tako-le: Podpredsednik Lucijan Kovačič, tajnik Joško Čampa, tajnikov namestnik Vekoslav Bizjak, blagajnik Anton Brčon, blagajnikova namestnica Marija Fabijančič,
2.	) Slučajnosti. Tov. Čampa poroča o sestanku, ki ga je sklicala »Zveza« in ki sc je vršil dne 22. septembra 1923 v kurzni dvorani direkcije, na katerega so bile povabljene vse sekcije poštnih uslužbencev, tudi tiste,'ki v »Zvezi« niso včlanjene.
Odbor je slcnil, da odide predsednik Dular prej ko mogoče v Beograd, da se informira o celotnem položaju, osobito glede novega poslovnika, da naveže s »Savezom« zopet stike, ki so se v zadnjem času razrahljali, in da intervenira pri ministrstvu v raznih zadevah, ki sc tičejo članov Sekcije. Sklenjeno je bilo tudi, da se naprosi »Zveza«- za čimprejšnje sklicanje zastopnikov in članov vseh kategorij poštnih nameščencev v svrho razgovorov o reorganizaciji »Zveze«. Sprejet je bil tudi predlog, da se priobčujejo v bodoče zapisniki sej v »Poštnem Glasniku«, ker je potrebno, da so obveščeni tudi tovariši zunaj na deželi o ukrepih in delovanju Sekcije. — K došlim in prečitanim dopisom je odbor sklenil, da sc izvrše tozadevne intervencije pri direkciji. Končno je bil sprejet predlog, da morajo člani odbora, ki se nc udeleže sej, pismeno opravičiti svojo odsotnost, če le mogoče še pred sejo, ako pa to iz kateregakoli vzroka ni mogoče, pa vsaj najkesneje tekom treh dni po seji.	_______________
Razne vesti.
t Josip Borštnar. Dne 23. septembra t. 1. je umrl v Litiji pismonoša Josip Borštnar, oče tamkajšnje poštarice tovarišice Zore Borštnarjeve. Bil je vzoren oče, vesten in skrben uslužbenec, ki je bil z vso dušo navew
zan na svojo službo. Vedno se je brigal in skrbel, da je šla služba v redu in da ne stori kakega pogreška. Še zadnji dan, ko je že ležal v deliriju, je fantaziral le o službi in vlakih. Njegove zadnje besede so bile napram svoji ljubljeni hčeri: »Ali ni preveč zanemarjeno v uradu, ali je aparatna miza čista in drugo?« — V velikih skrbeh je bil radi redukcije in nove službene pragmatike. Imel je že 36 let službe, zato je živel zadnje čase v trajni bojazni, da ga morda kot dosluženega reducirajo, to je upokoje pred uveljavljenjem nove pragmatike. Potreben je bil sicer miru
in počitka, toda želel je, da preživi zadnja leta življenja vsaj v tistih udobnostih, ki mu jih nudi nova pragmatika. Po 1. oktobru je nameraval zaprositi za upokojitev. Nenadna smrt ga je rešila vseh skrbi za bodočnost ter mu pripravila trajen mirni počitek v grobu. — Ganljiva in občudovanja vredna je bila vez, ki je spajala očeta in hčer — pismonošo in predstojnico urada. Živela je le zanj ter doprinesla mnogo žrtev, da je olepšala in olajšala očetu njegove stare dni. Njej — naši zvesti in zavedni tovarišici naše iskreno sožalje, pokojniku pa večni mir in pokoj!
Položnice prilagamo vsem naročnikom, ki imajo plačati naročnino za zadnji kvartal in ki so na zaostanku. — Dolžnost vsakogar je, da naročnino takoj prvega oktobra plača. Plačljivi znesek je označen pri naslovu na tem listu z rdečo tinto. — Le tako bomolahko vzdržali list.
Proda se dobro ohranjena zimska suknja. Več se poizve v Zvezni krojačnici.
Službeno pragmatiko pričnemo priobčevati v prihodnji številki.
Kdaj boš član »Dobrote«?
Vzajemno zavarovalnica
Ljubljana,	Dunajska c. '7.
PODRUŽNICE:
Zagreb, SarajevO| Vrbanja ul. 4, Celje Breg 33. Split, Sombor in vseh drugih večjih mestih.
Osn. 1S00. T 522. Bz. Vzajemna. Sprejema vsa požarna zavarovanja, premiinin in neprimiinln, živijenska zavarovanja v vseh kombinacijah. Najugodnejši pogoji. Edini slovemki zavod.
Ivan Zakotnik, Ljubljana
mestni tesarski mojster, Dunajska c. 46.
Telefon 379.	Telefon 379.
Vsakovrstna tesarska dela, moderne lesene stavbe, ostreSja za palače, hiše, vi c, tovarne, ceikve in zvonike stropi, razna tla, stopnice, ledenice, paviljoni, verande, lesene ograje.itd.
Gradba lesenih mostov, jezov in mlinov.
Parna žaga.	Tovarna furnirja.
^ = k*
trgovina s papirjem
priporoča svoje
pisarnišks potrebščine.
Odgov. urednik Konrad Šegula, Ljubljana.
Izdaja Zveza poštnih organizacij za Slovenijo v Ljubljani.
Tiska »Narodna Tiskarna« v Ljubljani.
Manufakturna veletrgovina
FELIKS URBANC, LJUBLJANA
Sv. Petra cesta štev. 1
Kunstek & Pleterski
trgovina z manufakturo, modnim blagom, usnjem in kožami
priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnega blaga po nizkih cenah. '	f22)
Priporoča se
modna frgotfma
= T« ii@P =
v ISixäijani___________Sv. Patra c. 2-
Vsakovrstno usnje in garantirani čevlji domačega izdelka posebno štrapacni za moške, ženske in otrcv ke, kakor tudi finejši iz boksa se dobe pri tvrdki
GAŠPER MAHER
LJUBLJANA	TRŽAŠKA C. 9.
(nasproti tobačne tovarne)
Postrežba Sočna in solidnag
Poljanska cesta št. 8.	Ustanovlieno 1852.
Teod. kom, Ljubljana
(preje Henrik korn).
Krovec, stavbni, galanterijski in okrasni klepar. Instalacija vodovodov. .
Naprava strelovodov. Kopališke in klosctne naprave Izdelovanje posod iz pločevine za firnež, barvo, lak in med vsake velikosti kakor tudi posod (škatle) za konserve.	(11)
„ „ I -v' tr % I 99
Medic; Rakove &
tovarna kemičnih in rudninskih barv in lakov Centrala Ljubljana, Podružnica Maribor. Skladišče: Novi Sad.
Ljubljana: Telefon 64:	Brzojavi: MERAKL
Ljubljana: Poštpi predal 120.
Emajlni laki. Pravi firnež. Barve za pode. Priznano najboljša in za -esljiva kakovost barve za obleke, vse vrste barv, suhe in oljnate, mavec (Gips), mastencc (Federweis), strojno olje, karbolinej, steklarski in mizarski klej, pleskarski, slikarski in zidarski čopiči, drugi v to stroko spadajoči predmeti. (18)
LfubUfana, Vodnikov tri; 5.	(24)
Telefon št. 426.	Telefon št. 426
Stavbeno podjetje
Ivan Ogrin, finiMiim nitoije štev. 8
se priporoča za vsa stavbena dela. Cene solidne.
Točna postrežba	(25)
Josip Peteline
Sv. Petra nasip 7.
priporoča najcenejši nakup potrebščin za krojače, čevljarje in šivilje, modno blago, palice, tovarniška zaloga najboljših šivalnih strojev „GRITZNER" v vseh opremah za obrt. Kayser, Adler za čevljarje in krojače
Konfekcijska tovarna
FRAH DEM & [ŠE- LjUliljH
Pisarna	Tovarna
Emonska cesta 8.	Erjavčeva cesta 2.
313	Telefon interurban	249
Najmodernejša in največja tovarna moškitb dečjih in fantovskih oblačil.
KONKURENČNE CENE.
Parna žaga
Linhartova ulica 25
kupuje po najvišjih dnevnih cenah razne vrsle okroglega lesa, kakor tudi cele gozdne parcele.
I. JAX & SIN, Ljubljana
Gosposvetska cesta	22
Pisalni stroji ,,ADLER“ Vozna kolesa Styiria DUrkopp Orožno kolo (Waffenrad) Ceniki zastonj in franko. Priporoča svojo bogato zaloga šivalnih strojev za rodbino in obrt.
Kolesa z motoreiš na prvo kolo.
Zadružna gospodarska banka d. d. Ljubljana
V iastni palači: Mik!oš4čeva cesta 10.
Račun poštno-ček. us*ada Ljubljana št. 11.945, Zagreb 39.080.	Telefon štev. 57.
Podružnice: Djakovo, Maribor, Sarajevo. Sombor, Split, Šibenik. — Ekspozitura: Bled.
Interesna skupnost: Sveopća Zanatlšjska banka d. d. Zagreb, njena podružnica v Karlovcu, Gospodarska banka d. d. Novi Sad
Kapital in reser.e ckapno z afUiiaciiami čez K 60,000.000--	VioSe nad K 350,000 000--
niie trtrovske kredite eskomptira menice, lomardira vrednostne papirje, kupuje in prodaja tuje valute In devize, sprejema vloge v tekočem računu n na vložn ‘ s	’	knjižice ter preskrbuje vse bančne in bor ne transakcije pod najugodnejšimi pogoji.
— Pooblaščeni prodašaiec srsčk, državne razredne loterije.
Änw iiAOivNuaa
eujAoSj)
R)jS!p)|3|UOX