SLOVE
Leto - Año VIH. No. 362
"EL SEMANARIO ESLOVENO"
Uredništvo in upravništvo
Calle Oral. Cesar Diaz 1657 U. T. 59 - 3667
Sprejemanje strank vsak dan od 15.—18.
Naročnina za jjoI leta $ arg. 3.—; celo leto $ 5.—
j J TARIFA REDUCIDA
j g FRANQUEO PAGADO
o Ž?
o <j Concesión 1551
KATERA JE NAŠA POT
Živimo v času, ko se odločuje usoda narodom in sploh človeštvu. Dve poti sta pred nami: ena ki drži v fašistično suženjstvo in druga, ki drži v svobodo.
Človek, ki ne zna sam presojati, kaj mu v bistvu prinaša ena in kaj drugo, zelo težko najde pravo pot. Površnemu opazovalcu bi se zdelo, da je fašistična korporacija ravno isto kot socialno ljudska, moramo vendar odločno povdariti, da temu ni tako. Razlika je kot noč in dan.
Fašizem je organiziran kapitalizem, ki mu mora biti narod, to je delavec in kmet, brezpogojno podložen. Fošizem je edini izhod iz kaptalistične individualnosti. Korporativni fašistični sistem služi samo priviligirancem, ne Pa narodu v celoti. Trenutno se kaže v Italiji in Nemčji, posebno v zadnji, celo nekoliko izgledov na izboljšanje splošnega gospodarskega, stanja, ampak to je samo umetno vzdrža-nje, dokler fašizem popolnoma ne zadobi oblasti, potem še. le bi se pokazal v pravi luči. Fašizem je obenem tudi imperjalizem ter hoče s silo podvreči šibkejše narode.
Socialno ljudsko gibanje je tista pot, ki je tudi naša. Ta pokret ne trpi v svoji sredi ni-kaltih brezkoristnežev. Vsak ima, enake pravice in dolžnosti. Vsalc lahko svobodno razvije svoje sposobnosti v prid celokupnosti od katere dobiva tudi sredstev, da lahko svoj talent uveljavi. Najsposobnejši imajo najodgovornejšo mesto, dasi ni in ne sme biti razlike med cestnim pometačem in predsednikom države. Oba; sta potrebna in koristna.
V Eropi sta se italijanski in nemški narod Podvrgla fašizmu, ruski in francoski pa socialni pravičnosti, medtem ko se vrši v Španiji krvavi boj za oblast. Prav ista usoda čaka vse takozvane demokratične države, morda več ali manj krvavi prehod, kjer posamezni koristo-iovci poljubno gospodarijo.
Te demokratične države lahko smatramo v«e izve'n Italije, Nemčije, Rusije in Francije. ^ teh demokratičnih državah vlada prava kapitalistična anarhija. Vsak počenja, kar hoče, ker je svoboda zajamčena vsem. Kapitalistične družbe vsaka zase špekulirajo ter izkoriščajo 2a svoje profite delavno ljudstvo. Časopisje, radio, vse jim je na razpolago, medtem ko de-'avno ljudstvo nima drugega kot kladivo in kramp, ter večen strah, lcedaj bo delo izgubilo.
Kadar delavstvu le preveč kruli po želodcu 111 mu tako malo plačajo, da niti za vsakdanje Potrebščine ne zadostuje, kaj še le, da bi se z.a. starost kaj prihranilo, tedaj se posluži edi-zakonitega orožja — stavke.
Stavke pa pravzaprav prinašajo delavstvu samo izgube, delodajalcem pa dobiček. Če res *na?0 zvišajo plače delavstvu, pa po drugi strani cene živilu in oblačilu zvišajo, tako da Se breme samo preloži z erysga delavčevega l'amena na drugega. Enkrat plača kmet gor, • ^ugikrat pa ročni delavec in obratno. Zato
pri izobraženem ljudstvu kapitalističen sistem ne služi.
Če delavstvo s silo zahteva svoje pravice; tedaj stopi vmes policija, ki je zato postavljena, da vzdržuje red ter da brani imetje bogatinov ki so si ga poštenim potom nagro-madili. Kolikokrat slišite praviti, da je ta ali oni začel z ničem, danes pa .je multimilionar. Zakaj pa drug, in teh nas je večina, ki tudi garate celo življenje kot črna živina, niste obogateli. Zato ker niste imeli sreče ? Res zato, ker niste imeli sreče, da bi druge izkoriščali. Mi že ne verjamemo, da si more en sam človek uaigromaditi tako bajno premoženje. In se nam ne zdi pošteno, če mnogo dela sposobnih ljudi živi v brezdelju od takozvanih rent. Tako življenje je lahko imenitno, pošteno pa ni.
Mi si predstavljamo to demokracijo takole:
Volk preži iz zasede ter napade krotko ov-čico na pašniku. Uboga žrtev se niti ne skuša braniti temveč zbeži, da ji je bila usoda že tedaj zapečatena, ko jo je volk vzel na muho.
Kdor bi nepristransko opazoval ta prizor, bo brezdvoma skočil na pomoč ovčki. S tem pa bi se smrtno zameril volku, ker se mu je kratilo svobodo.
Tako nekako je po našem mnenju s kapitalistično demokracijo, ki ji tudi mnogi tako-zvani delavski listi pojejo slavo.
Naravno je, da ljudstvo vkljub vsemu zavajanju le ne more biti tako zabito, da bi slednjič ne spoznalo, kako imenitno ga z raznimi pretvezami vlečejo za nos. To spoznanje pa je tucli prisililo kapitalzem, da se je organiziral v fašizem in da, se bo skušal organizirati, kjer se ne bo dalo več vsak zase.
Če bi ljudstvo točno vedelo, kaj je v bistvu
fašizem in kaj je socialna pravičnost, bi se brezdvoma pod nobenim pogojem ne pustilo omamti in podjarmiti od fašizma, četudi bi kje čitalo, da je fašistična in delavska diktatura eno in isto.	'
Delavska diktatura je potrebna vsedotlej, pa bodisi kjerkoli, dokler se ljudstvo pusti omamiti in zapeljati proti lastnim interesom. Za našo boljšo bodočnost potrebujemo izobraženega in razumnega ljudstva, medtem lco fašizem za svoj iispeh potrebuje ravno nasprotno. Čim več nevede je med ljudstvo, tem lažje se da po kalnem ribariti. To lahko vidimo, če se le malo okrog sebe ozremo.
Kdor slepo kima bomurkoli, ni izobražen. S tem pa ne trdimo, da kjerkoli se kdo pojavi, ki se smatra za delavslcozávednega, tam razbija in uničuje, kot se žalibog vse preveč tudi med nami dogaja. Biti moramo disciplinirani ter enotno organizirani in jasno videti pot pred seboj. Kaj pomaga govoriti o socialni pravičnosti za vseh, če pa se nihče resno ne potrudi, da bi tudi razumel, kaj to pomeni/
Kamor koli se ozremo, vidimo zavist in pohlep po imetju svojega sotrpina. Névosljivi smo, če ima kdo kam položiti svojo" glavo, če kdo na svojem seje in žanje, če ima kdo "malo boljši kos kruha itd. Vse to jé znak pomanjkanja delavske izobrazbe.
Slovenski tednik se mora z vso silo boriti, da se naše moči ne bi pričele pokončevati v medsebojnem nasprotovanju in izgleda, da bomo morali še odločneje povedati o zablodah našega izseljenstva, in še posebno o nekaterih organiziranih skupinah.
■ Rojaki in rojakinje! Prepričani smo, da ne samo citate Slovenski tednik, temveč da tudi razumete njegovo prizadevanje za našo
skupno kulturno in gospodarsko zboljšanje.
■ ■■
Stremljenje slovenskega delavstva v Argentini ji
Za človeka ni dovolj, da je samo politično zrel, temveč je še bolj važno, da je tudi gospodarsko podkovan. Gospodarstvo je temelj vsakemu razvoju.
Verujemo v socialno pravičnost na svetu, ampak brez gospodarske osamosvojitve in sposobnosti razmaha je vsako politično in kulturno stremljenje lovenje praznih pen. Posebno velja to za nas, ki smo prišli čez daljni Ocean iskati si boljšega kruha.
Kadar argentinci ne bodo zadovoljni s sistemom, kot je, ga bodo že preobrnili ali pa popravili, saj so ga že večkrat. Naša naloga je, da razumemo položaj argentinskega delavnega ljudstva in da se predvsem zanimamo za naše lastne gospodarske koristi. To je čisto razumljivo in pravilno, tembolj ker nas večina ni državljanov in kot t?ki na političnem polju prav nič ne zaležemo.
Ni pa tako na gospodarskem polju. Če se smatramo za 'izobražene, tedaj se lahko pokažemo v tem področju. Dejanja bolj vlečejo
kakor pa besede.
Delavski pokret potrebuje izobraženih gospodarstvenikov. Povsod med delavstvom in tako tudi med našim izseljenstvom je takih ljudi premalo. To pa zato, ker v gospodarstvu je treba pokazati resnične izobrazbe, v politiki p.) navadno zadostuje dobro namazan jezik.
S tega stališča je Prosvetna organizacija pričela zbirati fond za ustanovitev lastnega doma. Pravila so bila priobČena v z- dnji številki, kar upamo, da so jih vsi naročniki in naročnice preštudirali.
Vplačanih delnic ie že doslej polovico, kot so jih je bilo prijavilo na prvem sestanku. Vpisalo pa se je potem še pet čl " nov.
Zemljišče imamo zbrano že na večjih krajih vendar, dokler ni vsaj pedeset vplačanih delnic, ne mislimo začeti. Zato rojaki in rojakinje: vsi, ki se vam zdi naša ideja p-met-na, pristopite zraven, da bómo čitoprej dosegli namen.

Revolucija v Spanji prihaja do vrhunca
Že več kakor en mesec je preteklo odkar so španski fašisti zanetili revolucijo v Španiji. Odločitev pa še vedno ni padla. Fašisti so še vedno toliko močni, da jih vladne čete in prostovoljci ne merejo odločilno poraziti.
Kot smo že v prejšnih številkah povedali, so podpiran1 od Nemčije, Italije in katoliške cerkve, zato jim orožja in denarja ne manjka, da s temi sredstvi držijo vojaštvo in ljudstvo pri napačni zavesti, ki pač oboji ne vedo kaj pravzaprav je ozadje vsega.
Vlada se je odločila, da bo z vsemi sredstvi, brez ozira na žrtve in rfzvaline mest in vasi, pričela s splošno ofenzivo.
Ko je general Franco poslal generalu Molo svoje moroške črnce na pomoč, so jih vladne čete z gasom in bombami z letal obsule, in je bila četa črncev na mestu pokončana.
Zdaj pa bodo menda vladne čete pričele isto delati tudi s fašisti, Četudi so njih krvni bratje, ker če ne bo vlada energično nastopila, se zna zgoditi, da celo podleže. Zato bo pričela z bombardiranjem palač bogatinov kakor tudi muzejev in drugih državnih ustanov, kamor so se zatekli fašistični vodje.
Vlada dobiva veliko pomoč od francoskih in angleških delavskih sindikatov. Zadnje'čase pa so pričeli tudi španski izseljenci zbirati denarne prispevke, k* jih potom poslanikov pošiljajo m adridski vladi.
Španci z Argentinije so poslali prejšni teden 30.000 peset in se še vedno zbirajo novi fondi.
Povdariti moramo, da so za španski rdeči križ tudi slovenski izseljenci prispevali, deloma, kot skupino, deloma pa kot delavci, ki so zaposlje-ni skupno s Španci na raznih delih.
Tako je pravilno. Vsak naj pomaga dobri stvari po svojih močeh, brez da bi s tega l^val kako politko, kot se med nami rado dogaja, posebno pri skupinah.
Veliko ueleda jemljejo vladi anarhisti, ki kar na svojo roko požiga jo cerkve, morijo svoie politične nasprotnike in ropajo kar jim pride r>od roko. Vlada skuša to preprečiti, pa ji v splošni zmedi tega ni mogoče, pač pa ko bo enkrat vzpostavljen mir, jo bo precej truda stalo prodno bo vzpostavila red in disciplino, ki je vendar glavni predpogoj napredka.
Zato se že v naprej predvideva delavsko diktaturo, ki bo podpirana od sindikatov in se bo zdela mnogim anarhistom in komunistom krivična. Sicer pa je to naraven progres da postopoma prehaja revolucionarni proletariat v evolucionarni pokret.
Kot poročajo je bilo doslej 30.000 mrtvih na shrani revolucionarcev in 20.000 na strani vla-
©e smo Je kaj vredni in ponosni si bomo v kratkem sezidali dom, ki nam bo v vseh potrebah odgovarjal. Tega pa ne more napraviti niti pedeset delničarjev, temeveč nas mora biti vsaj tristo, kot smo že v zadnje rekli.
Vsak začetek je težak. Zato pa tisti, ki imate več volje in odločnosti pristopite takoj kot delničarji. Kadar se bo enkra začelo, bo delo vse lažje šlo izpod rok.
Zavedati se moramo, da delamo sebi. In to bo naša, najboljša poltika, če se bomo znali tudi gospodarsko uveljaviti.
,	Iva» Kacin
de. Večinoma padlih žrtev so mladeniči. Glavna bitka pa se še le napoveduje, ko se bodo fašisti in antifaš'sti spopadli na, življenje in smrt. Na obeh stranah so se odločili tvegati vse, naj zmaga kdor zmaga.
Ves svet z napetostjo pričakuje, kdo bo zmagal. Franc j a in Rusija, ter po drugi strani Italija in Nemčija, imajo pripravljene svoje armade zakakoršnokoli iznenadenje.
Četudi vsled godokov v Španiji visi mir v Evropi na zelo tanki nitki, najbrže to pot še ne bo prišlo do vojne, vse gotovo pa le ni, ker kakor -hitro bodo začutili fašisti premoč, bodo zanetil vojno po vsej Evropi. Ampak doslej so še vedno v manjšini, četudi delajo velikansko propagando ne samo po evropskem kontinentu temveč tudi po drugih.
Tudi tukaj v Argentiniji nas kar obsipljejo z fašističnimi letaki in časopisi. Kdor ni trdno podkovan, zelo lahko nasede lažnivi reklami.
Bratomorno klanje v Španji nas more v srce pretresti. In vse kaže, da ravno isto kalva-rijo čaka tudi naš jugoslovanski narod. Zato bodimo budni in razsodni, da nas ne bodo mogli fašisti pripraviti, da bi se medsebojno morili, kot se v Španiji.
SINA PREDSEDNIKA ARGENTINIJE SO DEPORTIRALI
Brazilijanske oblasti so aretirale Liborlja Justo, ki je sin argentinskega predsednika generala, Justo. Obdolžujejo ga, da je delal komuni-stčno propagando v Braziliji. Brazilijanski predsednik Vargas je odločil, da se ga takoj deportlra nazaj v Argentinijo in sicer na kolikor mogoče lep in udoben način.
Pozor Rojaki
Otvorila sva krasno urejen RESTAVRANT IN REKREO
s krogljiščem in kegljiščem
Calle MONTENEGRO 1586
Ples vsako nedeljo Za obilen obisk se priporočata TURKOVICH in ŠTEMBERGER
Delavstvo vsega sveta zbira prispevke za špansko delavstvo
Kot smo že v zadnji številki poročali, je francoska vlada poslala noto vsem vladam velesil, da ostanejo neutralne glede Španije. Načelom» so se vse vlade izjavile za to. V bistvu pa je zadeva malo drugačna.
Francoska vlada se je odločila, da ne bo nič posegala, v španske notranje zadeve, da je to delo Špancev samih. Niso pa tega mnenja francoski delavci, ki so takoj odredili vsostransko pomoč svojim bojujočlm se idejnim tovarišem. Tega seveda ni ukazala francoska vlada, pa tudi zabraniti ne more. Delavci od svojih borih plač pač lahko kaj pritrgajo za svoje tovariše v stiski, tega jim ne more nihče braniti.
Tako so napravili delavski sindikati tudi na angleškem, v Argentiniji in drugod. Doslej niso bli še nikjer ovirani, kar je pač naravno, ker bi vsako zaviranje povsročilo nezadovoljstvo proti vladi v dotičn'h državah. Tega pa vendar nobena vlada ne želi, saj je brez tega dovolj opravka povsod.
Ne morejo pa kaj takega napraviti v pomoč španskim fašistom v Nemčiji in Italiji, ker so takozvane korporativne države in nima nihče drugi nobene pravice kot vlada. Torej če bi nemški ali pa italijanski fašisti pomagali španskim fašistom, bi pomagala vlada, ki pa, so se morale obvezati, hočeš nočeš, da bodo ostale neutralne, nasprotno pa bi pomenilo, da hočejo vojno. Edina Rusija bi tudi ne smela direktno po francoskem dogovoru nič pomagati Španiji» ker narod in država je eno in isto, samo da .I*' sistem popolnoma različen od fašističnega.
Ta francoska diplomacija je spravila Musso-linij a in Hitlerja v velko zagato, a drugega n* kazalo, kot jo načeloma sprejeti. Nemška vlada po stari navadi molči in se pripravlja za poznejši obračun s zvitimi francozi.
Mussolini pa je odredil velike vojaške vaje, ki pravijo mnogi politiki, da niso nič drugega kot mobilizacija za morebitno vojno akcijo-Uradno Italija to zanikuje, ampak kdor dobro pozna Mussolinijev način prizadevanja za mir in neutralnost, ne bo dvomil, da je črni l'sjak v Rimu pripravljen na plen, če se bo nudila «' godna prilika.
PRIJATELJ VAŠEGA POVERJENJA
Ni mogoče dobiti dobrega prijatelja samo na en dan. Potrebno je, da se z njim večkrat družite, tako da se medsebojno pobliže spoznasta.
Kadar česa potrebujete, da Vas Vaš prijatelj razume in da rad nstreže Vaši prošnji.
Posetite našo Banko ali nam pišite v Vašem materinem jeziku. Dobili boste na tisoče vaših rojakov, ki se poslužujejo samo našega posredovanja, ki so najboljša garancija o naši BRZI, TOČNI in USLUŽNI postrežbi.
DAJTE NAM ENO NAROČILO ¡N SE PREPRIČATE!
Banco Germánico
DE LA AMERICA DEL 5UQ:
Avda. L. N. ALEM 150	BUENOS AIRES
Naše uradne ure so: od 8 Yi do 7 zvečer, v sobotah do 12y2 ure.
Proces oroti teroristom v Moskvi
Ta teden se je pričel proces proti teroristom, ki so imeli_namen umoriti Stalina in še nekatere visoke uradnike sovjetske republike.
Glavna, voditelja proti Stalinu sta bila Zino-vJev in Kamenev. Obdolžili na so tudi Trocke-ki se sedaj nahaja na Norveškem, da je on' glavni vodja zarote, ki pa je v dolgem pismu na vso evropsko javnost izjavil, da on, odkar Je bil pregnan iz Rusije, n! imel in nima nobe-n®ga stika z nikomur v Rusiji in niti s svojim sifoni ne, ke je višji državni uradnik. Zato da' odločno odklanja vsako odgovornost za name-r°vani komplot.
Zanimivo je dejstvo, da so bili nezadovoljni s sedanjim režimom skoro sami židje. Menda zato, ker so hoteli biti nekako po sili v ospredju ruskih državnih uradnikov in je Stalin °Pazil, da jih pri tem vodi še kaj drugega kot sposobnost in komunistično idejo, zato jih je ^nogo odstavil ter postavil na njih mesta pristne ruse, s tem pa je padel v nemilost pri Židih.
Židje so zelo mnogo pripomogli do delavske zmage v Rusiji, vendar jih je pri tem vodila v glavnem mržnja proti caristični vladi, ki jih je v resnici zatirala in delala z njimi kot z drugimi mužik1, ne pa slabše, ampak židje so to ze-težje občutili kakor pristni rusi, ker zadnji 80 se dali potolažiti z ljubeznijo do domovine vere, medtem ko židje niso imeli pravega domovinskega čuta do Rus'je kot ga nimajo do Nobene države in še manj do krščanske vere, Ce nimajo od tega osebnih koristi.
Sicer pa so židje v splošnem inteligentni ljudje in tudi slabi niso. Predvsem pa se brigajo Sami zase in so mnenja, naj se drugi tudi tako. ^koro se jim mora dati prav, vsaj izven Rusije, pa ne kaže drugega kot da se obnašajo tako in živijo tako, kot vsi drugi. V veliki večini s° tudi zadovoljni in tud1 ruska vlada jih ne Podcenjuje, temveč jih smatra za enakopravne državljane, celo je Stalin dovolil, da se lahko 2 drugih držav naselijo v Rusiji, če hočejo, in Se strinjajo sistemom.
OKNO V SVET
Praga. — Predsednik Beneš je te dni obiskal nemško manjšino pod Čehoslovaško, ki ji je držal govor v nemškem jeziku in je povdaril, da Čehoslovaška nima sovražnega razpoloženja napram Nemčiji, da pa ne bo dovolila ni-kake nacijevske propagande, katere da tudi nemška manjšina sama, nima koristi jo trpeti v svoji sredi.
Beneš je dejal, da je Čehoslovaška pripravljena podpisati nenapadalno pogodbo z Nemčijo. Nadalje je dejal, da Čehoslovaška ni ni-kaka komunistična postojanka v srednji Evropi, kot se govori v inozemstvu.
Washington. — Združene države bodo kupile večjo množino koruze v Argentiniji, ker je bila žetev vsled suše zelo pičla,
Madrid. — Vlada je odredila usmrtitev več rebeldnih častnikov, ki so ji prišli v pest.
Madrid. — Ljudska fronta je odredila izpraznitev več mest, kar pomeni, da jih bodo pričeli obsipati z bombami in topovskimi streli.
Madrid. — Neki francoski general, ki je strokovnjak v vojnih operacijah, je orisal natančno položaj obeh bojujočih se strank. Dejal je, da imajo revolucionarci tehnično iz-vežbano vojsko in dobre častnike, medtem ko Ljudska fronta nima tega, pač pa ima več ljudi, ki so pripravljeni boriti se do zadnjega moža za boljšo bodočnost Španije.
Se razume, da omenjeni francoski general vodi vladno vojsko, četudi ne z mečem, pa z nasveti.
Washington. — Uruguajslta vlada je pozivala. ameriške države, da bi intervenirale v zadevi Španije. Združene države so odgorile, da se v notranje zadeve kake tuje države ne bodo vmešavale.
Berlin, — Ker so španske vojne ladje pregledale neki nemški parnik, če morda vozi munición in orožje revolueionarcem, je nemška vlada zagrozila, da bi na ponovni tak pregled ¡t ognjem odgovorila, zato spremljajo vsak: nemški trgovski parnik nemške vojne ladje.
Lisbona. — Na Portugalskem laže neki list, da je bilo v Madridu 7.000 vojakov postreljenih, ker da so se branili usmrtiti generala Fan-jula in da so generalovo glavo potem kotalili po ulicah.
Nasilna smrt je res ostudna, pa naj jo povzroči ta ali oni. Na obeh straneh padajo žrtve, ki jih je vzgojil kapitalistični sistem. To je bistvo resnice.
Lisbona. — Revolucionarci z aeroplani vozijo črnce iz Afrike pred Madrid, in jih mislijo fašisti dobro nasititi in napojiti ter prve spustit nad Madrid, ki bodo napol divji in še opiti povrhu, gotovo barbarsko obračunali s "komunistično zalego". Tako računa general Mola.
London. — Nemška in italijanska vlada, piše neki list, da sta dovolj jasno sporočili v Pariz, da pod nobenim pogojem ne bosta dovolili, da bi se v Španiji vzpostavil rdeči režim.
"Slovenski Tednik"
Calle Oral Cesar Diaz 1657, Ü. T. 59-3667 Buenos Aires -oOo-
INFORMACIJSKI URAD
V vseh zadevah: bodisi, da nameravate katerega, svojih vpoklicati iz domovine pa ne veste kam bi se obrnili, da bi kolikor mogoče malo zapravili na času in na denarju, ali nameravate sami odpotovati v domovino, ter v kakršnokoli drugi zadevi, obrnite se do najs po nasvet, ki vam bo gotovo koristilo
POSREDOVALNICA ZA SLUŽBE
Ko iščete službo, zlasti dekleta, vprašajte najprej pri nas. In če kdo ve za kako službo sporočite to takoj na naš urad. Pomagajmo si medsebojno!
NAŠI ZASTOPNIKI
Za Cordobo: Franc Kurinčič, Calle Pinzón 441, Pueblo San Martin.
Za Rosario: Anton Brisar, Calle Ricar-done 51.
2a Montevideo: Društvo Ivan Cankar, zastopa Štefan Žalec, Calle Pampas 2045. Vsi goriomenjeni so polnomočni zastopniki Slovenskega tednika pri katerih lahko poravnate naročnino ali se obrnete do ljih za kako drugo pojasnilo tičoče sejista.
Na dalje lahko poravnate naročnino pri Franc Laknarju na Banco Germánico, pri Škrbcu Andrej na Banki Holandés in pri Emilio živec, restavrant Osorio na Pater-nalu.
I
I
I
NIKDAR NE POZABITE
da
Za poslati denar v domovino
hitro in z najmanjšim stroškom,
Za vlagati denar v hranilnico
kjer je varen z dobrimi obrestmi,
Za nakup ladijskih prevoznih listkov
z najboljšimi in najhitrejšimi ladijami od katerekoli družbe, po resnično nizkih cenah
NUDI EDINO LE
tradicijonalni prijatelj Slovencev v Argentini
SLOVENSKI ODDELEK
BANCO HOLANDES UNIDO
SUCURSAL BUENOS AIRES CANGALLO 360
(medtem ko traja zidanje našega lastnega poslopja na 25 de Mayo in Bmé. Mitre)
VAŠA LASTNA KORIST ZAHTEVA, DA SE POSVETUJETE z nami, osebno ali pismeno, na kar Vam bomo radevolje takoj odgovorili.
CASA "CASTRO"
ČEVLJARNICA — KNJIGARNA
šolske in pisarniške potrebščine Prodaja modnih čevljev po nizki ceni za moške in zanske
TRELLES 2668 — Paternal
Ali si že pridobil novega naročnikaza Slovenski tednik?
DRUŠTVENE VESTI
IZ PRIREDITVE
IZ NAŠE POSREDOVALNICE
Šest službenih ponudb za dekleta smo i>ne'' ta teden s plačami od $ 60 do 70. Prašali P° službi pa sta samo dve dekleti.
Službo iščejo trije moški in en matrimonii' Če bi kdo vedel za kakršnokoli službo n8'1 nam takoj javi.
Pomagajmo si medsebojno.
SLOVENSKEGA PROSVETNEGA DRUŠTVA
Kot je bilo napovedano, se je dne 9 avgusta 'vršila jubilejna prireditev Slovenskega prosvetnega društva, I. Poset je bil malo manjši kot ponavadi, kar je treba pripisati mrzlemu vremenu, ki je baš ta dan ostro pritisnil, česar se v Buenos Airesu malokrat pripeti. Družine z otroci niso mogle priti, ker je še odraslih zeblo.
V moralnem pogledu prireditev ni bila najboljša najslabša pa tudi ne. Vsi igralci so bili tipično dobro zadeti, samo škoda, da niso znali svojih vlog bolj na pamet, kar je posebno pri veseloigrah potrebno, ker se prizori hitro vrstijo, in občinstvo s smehom moti igralca, če ni dobro podkovan. Veseloigre pa so zato, da se občinstvo smeje in so se menda vsi od srca nasmeja).i.
Vse pevske točke so bile precej dobro podane vendar Prosvetni zbor nima več tiste ognjevitosti kakor svoj čas, dasi je po številu dovolj močan.
Mlada naraščajka Vida Goinišček iz slovenskega zavoda Lipa je s svojo deklamacijo naravnost zadivihi gledalce, žela je navdušen aplavz in su je morala na željo občinstva večkrat pokazati pred zastoróm.
Enako se je dobro odrezal z igranjem na klavir devetletni Joško Lojk. Občinstvo ni pričakovalo,..da, bo talco mlad dečko pravilno prebiral klavirske tipke. Ril je toplo aplavdiran.
Deklamacijo "Življenje ni praznik" je Avgust Stanič, dobro recitiral, vendar je za take reči potrebno globokejših študij. Gledalci so bili zadovoljni.
Da pa je prireditev tudi v materjalnem »zini dobro izpadla se moramo zahvaliti tudi našim slovenskim trgovcem, ki so s svojimi darovi pripomogli za srečolov. Obilni dobitki so vseh zdramili, da so segali po sreči.
Darovali so: Aleksi Drufovka 50 manjših dobitkov, Restavrant E. živec 3, restávrant J. Šk,odnilt 2, restavrant Evropa 1, picerija J. Mezgec 1, krogljišče M. Nemec 1, trgovina M. Badalič 1, Špacapan Rezka 1, Olga Maurič 1, Marušič Angela 1. Druge dobitke je kupilo
Mesan, zbor Slovenskega prosvetnega društva I.
V SPOMIN BAZOVIŠKIH ŽRTEV
Kot vsako leto bo tudi letos Sloven ko prosvetno društvo praznovalo spomin bazoviških žrtsv dne 6 septembra, ki pade ravno na nedeljo, in sicer v svojih lastnih prostorih Gral. Ce-ar Diaz 1657. Obširnejši program bomo prinesli v prihodnji številki.
DOMAČA ZAI!AVA
V nedeljo 13 septembra se bo vršila v prostorih Slovenskega, prosvetnega društva v ulici Gral (Vs ;r Diaz 1657, domača zabava z lepim sporedom in plesom, kot ponavadi.
NOVI NAROČNIKI IN PRIJAVLJENCI
Stantič Franc, Josip Adamič, Devetak Angela, Zorn Venceslav, Josip Šemole, Rogelj Vincenc, Kobal Kristjan, Anton Malič, Miha-lič Milan, Hrvatin Anton, Mihael Komočar, Pavla Ravbar. Amleto Cesar. Ivan Gorše, Milan Humar, Rajmund Maurič,, Josip Gorup, Erzetič Lojze, Margerita Federuči, Rodolfo Pintar, brivnica Trst, Matija Kamin, Franc Makove« in Peter Majerle.
Naše finančno stanje se je precej zboljšalo
lil 11 noin/\ iT o Unm A lftnlrA VMIOH nL «L *	Y. ! "_
dajati list na dvanajstih straneh.
Rojaki in rojakinje. Priporočajte vedno i'1 ob vsaki priliki svoj list. Ob priliki vam bo tudi urednik povedal, koliko je žrtvoval, da je list vzdržal in ohranil, brez da posebej omenjamo SPD. i.
IZ UREDNIŠTVA IN UPRAVNIŠTVA
O. M. Capital. — Za prihodnjo številko-Pozdrav!
J. Z. Cha<co. — Naročnino prejeli. Hvala' Pozdrav!
(Kr.,.,
T. A. Huargo. — Gotovo Vam bo S. T. največji prijatelj na kampu. Naročnino prejel'» ostalo pošljite po priložnosti. Pozdrav!
N. N. Mi Vam bi lahko dokazali, da omenjeni katoliški list glede sovjetske Rusije grd° laže. Mi nimamo nič proti nobeni veri, vendar je naša dolžnost, da pokažemo, kako se skuša potom vere skriti politično ozadje, posebno fašistično. Tudi nismo zagovorniki kake stranke in tako tudi komunistične ne, pač pa verujemo v socialno pravičnost, ki če bi bili vsi ljudje Vašega mnenja, ne bi nikoli zavladal" na svetu. Pa nič ne zamerite. Pozdrav!
Stanko T. Marija M. se nahaja, v Montevideo, kjer je poročena. Pozdrav!
D.K.D. L. O. Capital. — Bodimo raje odkritosrčni. Čemu bi se spredaj lizali zadaj Pfl praskali Pozdrav.
Deklišk
Pomlad se vrača
Najprej «ni bodite pozdravljene vse ljubiteljice "Dekliške grede".
Pomlad se vrača in z njo zelenje in cvetje. Zelenela in cvetela bo tudi naša gredica, če jo bomo posejale in obdelovale. Že precej časa je ko naša greda sameva opustošena. Tn to, drage tovarišice, nam ne dela časti! Res je, da žalostni časi, k1 trinoško kraljuje po naših krajih, močno vplivajo na nas tukaj.
Krivična in grozna vojna v Abesiniji je marsikateri iz med nas prizadejala, bridkosti. Marsikatera je imela brata tam in ga morda ¡ma še, i ndruge smo se bale, da bodo še ostale poklicali. Preveliko gorje nekako otopi človeka in naravnost kvarno vpliva na mladost.
Vendar bi vkljub vsemu ne smele zanemarjati našo gredo. Medtem ko bi obdelovale našo gredico, bi tudi vedele kaj nas teži. Več skupaj je lažje prenašati gorje 'n bridkosti, kakor ena sama.
FEODORA
tao aoa ao aoa a aoa toa ta
Bogomil je bil z vsem srcem udan tej deklici in samo radi tega se ni mogel odložiti, da bi zaprosil za njeno roko, ker je bil nihilist in je moli.! predvsem služiti naši stvari.
Da, bil je nihilist, — in marsikateri med vami se gotovo Se spominja tistega lepega, vitkega in temnolasega mladeniča, ki smo ga imeli vsi radi?!
Iz vsega srca je bil vdan naši sveti stvari in bil je pripravljen darovati svoje mlado življenje, če bi naše sveto poslanstvo to zahtevalo od njega.
Naenkrat pa je nastopila v življenju mladega Bogomila Davidova nepričakovana izprememba.
Ta izprememba je bila Aleksandra.
G-uberner Nižnjega Novgoroda je imel blagajno, omaro, v kateri je shranjeval denar, izredno spretno in komplicirano je bila ta omara izedalana in imela je ključavnico, ki je imela samo eden oditii ključ.
Nekega dne pa je ključ izginil in čeprav si je guberner na vse načine prizadeval, da bi ga našel kje v svojih sobah — ključa ni bilo nikjer.
Ker je tudi sam zaman poskušal odpreti omaro, je poslal svoje ljudi k vsem znanim ključavničarjem, zahteval je, da mu odpro vrata, ne da bi pri tem omare ali pa ključavnico poškodovali.
Toda ključavničarji so zmajevali z glavami.
Nihče izmed njih se ni upal lotiti dela, ker se ni nihče nadejal, da mu bo kos in naposled so vsi odkrito in pošteno priznali, da je v Nižnjem Novgorod u samo eden edini človek, ki bi morda mogel to omaro odpreti s tem, da bi ta fini mehanizem pregledal in proučil.
Ta edini je bil — Bogomil Davidov.
Guberner je takoj poslal svojega slugo k obrtniku, pri katerem je delal Davidov, ta pa je mladeniča takoj poslal v gubernerjevo palačo.
Ko je Davidov prišel v sobo, kjer se je nahajala omara, — to pa je bila spalnica starega gubernerja, — je prišla v to sobo tudi Aleksandra.
Bila je radovedna in hotfda je videti človeka, ki bo opravil, česar drugi številni obrtniki niso mogli
storiti.
Davidov je pozorno premotril ključavnico.
Začel je odpirati, poskušal je to in ono in ni minilo pet minut, ko je bila ključavnica odprta.
Z očmi dobrega poznavalca je pregledal mehanizem in našel je sredstvo, s katerim se mu je po-
a Greda
Nespametno je tudi mnenje onih, ki mislijo, da ne znajo nič lepega napisati. Vse kar prihaja od srca, je lepo. In če so besede skromne ao pa ideje in misli lepe. Saj ne pišemo za učene ljudi, temveč za nas same. Torej, drage tovarišice, le pogumno na delo. Z domačo preprosto besedo, ki boža kakor materina ljubeča roka, se bomo najlažje in najboljše razumele.
Slovenski tednik nam je odstopil velikodušno kos prostora, da se v naši "Dekliški gredi" nemoteno pomenkujemo. Če pa vsak članek ne zagleda belega dne, s tem ne smemo obupati. Vsako seme pač ne pade na rodovitna tla. Če pa si bomo vsaka nekaj potrudila, bo naša greda vedno zeleneča in cveteča, ki nam bo v veselje in čast.
*
Poleg poz'va na delo in predno bi sama pričela delati, pa bi rada še nekaj povedala.
Me dekleta, ki že leta živimo v Argentiniji in ki poznamo tukajšne razmere, smo se naučile brez škandala gledati marsikater resnici v
srečilo ključavnico premagati in odpreti vrata.
Med tem delom, ki ga je tako spretno opravljal, se je Aleksandra zabavala z njim.
Bogomil Davidov je deklici rad odgovarjal in ko ko je opravil svoje delo in je bil od gubernerja bogato nagrajen, je Aleksandra stopila k svojemu očetu in mu rekla:
Tega mladeniča, dragi oče, vendar ne moremo tako odpustiti, ne da bi mu ponudili čašo vina za ves trud, ki ga je imel s to ključavnico.
— Izvolite z menoj v obednico, — se je obrnila k mladeniču, — sama vam bom tam postregla!
In tam je bil začetek vsega!
Bogomil Davidov je izgubil srce, lepa hčerka gu-bernatorjeva ga je navdajala z upanjem na lepo ljubezen, Aleksandro pa je prevzela nizkotna strast, kajti prave, čiste ljubezni njeno srce ni nikoli poznalo!
,In tako se je za očetovim hrbtom shajala sleherni dan z mladim ključavničarjem.
Našla sta se na najrazličnejših mestih in ni milo dolgo in hčerka gubernatorja Nižnjega Novgoroda, lepa Aleksandra je postala ljubica enostavnega ključavničarskega pomočnika, kateremu se je brez pomišljanja vdajala.
Pa tudi mladi Bogomil Davidov je ljubil lepo deklico z vso silo svoje močne narave.
Toda ne da bi jo bil samo ljubil, na svojo nesrečo se jj je tudi zaupal, — s tem pa je pritisnil nezlomljiv pečat svoji propasti.
V trenutku, ko je bil ves srečen in Je mislil, da je Aleksandra samo njegova in da je ne bo nikdar nihče drugi posedoval, ji je priznal, da je nihilist.
Pokazal ji je znak, ki ga je neprenehoma nosil na svojih prsih, Aleksandra pa ga je Jela ispra-Sevatl o vsem drugem, izvedeti je hotela, kje se zbirajo njegovi tovariši in kdo vse pripada tej tajni druíbi.
Tudi sama mu je trdila, da je že zdavnaj na polnoma upravičene, lagati se mu je celo upala, da strani nihillstov, da smatra njihove zahteve za poje pripravljena sama pristopiti k društvu, čigar člani nosijo takne železne znake.
vendar je bil Bogomil Davidov k sreči še toliko pameten, da ji je pripovedoval samo to, kar se je nanašalo izključno le na njegovo lastno osebo.
Zatajil jI je prostor, kjer se zbiramo, izdal ji ni tudi nobenega imena.
Leto dni je trajalo razmerje med gubernatorje-vo hčerko in mladim ključavničarjem.
obraz. Ne bi bilo morda dostojno tako v domači vasi. Tukaj pa je treba iz slabe domneve napraviti dostojnost.
Naši doma ne poznajo tukajšnih razmer, in je zato od nekaterih naravnost grdo, da se kratkočasijo s tem, da pišejo domov o stvareh, ki se tam domnevajo slabe, medtem ko tukaj ni mogoče mimo in tud1 zakaj neki. Lahko si mislite ako je težko našim materam, ko jim kdo natvezi, da smo prav take kot fantje, ker da hodimo povsod z znjirni, celo v gostilne in da pijemo ter norimo in da tud1 za pijačo damo, če fantje nimajo denarja, kar da ..se večkrat fantom primeri kot pa nam ženskam, da so brez ficka.
Jaz ne smatram za nikak škandal, če mimo grede stopimo, ko gremo s kake prireditve ali iz društva, v kako gostilno z namenom da se malo pokrepčamo. Grdo pa je od tistih, k' to zavijajo namenoma v slabo smer.
Vsem, ki se zabavajo s tem, da pošiljajo domov neresnična poročla, svetujem, da si vzamejo v roke kako knjigo in se iz nje kaj koristnega naučijo. Ko bodo le malo izobraženi, se jim bo prostaško kvantanje pristudUo.
Toliko v pojasnilo vsem, ki se radi ukvarjajo z opravljanjem, več pa o tem nimam name-
V	Bogomilovem srcu ni ugasnil ogenj, ki ga je podnetila Aleksandra.
"* Da, vedno bolj vroče je ljubil to lepo mlado deklico, ki mu Je dala uživati vse slasti in ljubezni.
Prosil jo je, naj pobegne kam z njim, rotil Jo je, naj mu eledl in ji prisegal, da se bo poročil z njo, da Jo bo izpremenil v svojo ženo.
Sam se je tolažil s tem, da mu bosta njegova pridnost in spretnost pomagali, da si bo pridobil premoženje, da bo postal bogat, da bi ne bilo treba Aleksandri trpeti pomanjkanja, ki ga v očetovi hiši ni bila vajena.
Zdelo se je, da je bila Aleksandra sprva pripravljena sprejeti njegov predlog.
Vse podrobnosti so bile za beg že pripravljene.
V	resnici pa se Je to podlo bitje naveličalo mla-deničeve ljubezni, sito ga je bilo.
Pripovedovali so, da se je zagledala v nekega drugega, v uradnika svojega očeta.
Naj bo kakorkoli, dejstvo je, da se je začela Aleksandra bati, da bo javnost Izvedela o njenem razmerju s siromašnim ključavničarjem, česar bi nihče ne mogel preprečiti, — kajti videli so ju skupaj zdaj tu, zdaj tam v najzakotnejših ulicah ln v predmestjih in že so si žačeli v Nižnjem Novgoro-du šepetati, da lepa Aleksandra ni tako krepostna, kakor so si to sprva mislili.
Nekega večera, ko eta bila ljubimca zopet skupaj, Je Aleksandra izjavila, da je pripravljena z Bogo-milom pobegniti, bodisi kamorkoli.
1 In dogovorila sta se, da jo bo Bogomil prihodnji večer počakal na postaji v čakalnici tretjega razreda, da bi potem mogla uporabiti določeni vlak.
Obljubila mu Je, da se bo dobro založila z denarjem, da pa bo tudi ves nakit prinesla s seboj. — Bogomil pa ji je odločno prepovedal, da bi odnesla kaj iz očetove hiše, kar ni bila izrečno njena last.
Sam si je prištedll s svojo pridnostjo toliko denarja, da bi jima zadostovalo za začetek.
Minil je naslednji dan.
Ves srečen, da se mu je naposled izpolnila davni, želja, je odhitel Bogomil zvečer na kolodvor.
Stopil je z žarečimi očmi v čakalnico tretjega razreda, Aleksandre še ni bilo tam.
— Prišla bo, — ona mora priti, — se je tolažil in se oziral krog sebe, — še je dovolj časal, —• vlak odpelje iz postaje šele čer četrt ure!
Minilo je pet minut.
Tedaj pa se nenadoma odpro vrata, v čakalnico
CERKVENI VESTNIK
Večernice na. Saavedri preteeeno nedeljo so bile dobro obiskane. To se ve, da je še ostalo precej prostora za tiste, ki niso prišli. Prosim vse dobrohoteče, da rečete dobro besedo pri prijateljih in znancih, naj pridejo k naši službi božji kadar je zato prilika. Le brez skrbi bodite, da se ne bom spuščal v nikako politiko.
To nedeljo 23. aug. je sveta maša na Pater-nalu, večernice pa bodo ob 4h na Avellanedi.
V	pondeljek je sv. Jernej, apostol. Svojo zvestobo do Jezusa je poplačal s tem, da so mu živemu o drl i kožo. Ni mu bila to prevelka žrtev za zveličanje. Modernim ljudem se pa ne zdi vredno nit1 misliti na dušo, a kam še, da, bi zanjo kaj storili!
V	petek je sv. August in. Krivoverec in lah-koživec je po dolgem premišljevanju in teškem notranjem boju nazadnje prelomil z nevrednim življenjem in postal duhovnik, škof, učenjak
na razpravljati, ker se še tako bojim, da mi bo urednik vse skupaj zagnal v koš. Prijateljske pozdrave vsem
Brinda.
in svetnik. Njegov najlepši spis so "izpovedi" kjer prelepo opisuje teške boje, ki jih je boril, predno je Resnico spoznal in sprejel. Ta knjiga je spreobrnila že nekaterega modernega miselnega človeka. Prevedena je tudi na slovenščino.
V	soboto je obglavljenje Janeza, Krstnika.
V	nedeljo 30. aug.je sv. _ maša in večernice na Paternalu.
Hladnik Janez.
MODNA KROJAČNICA
STANIČ AVGUST
Obleke po meri. čiščenje, in obračanje površnikov ter oblek. Specijalna izdelava ženskih oblek in površnikov. JUNTA 5316. — Bs. Aires
Ako hočete biti zdravlieni od vestnega in odgovornega zdravnik?
zatecite se k
Dr. A. GO DEL
Specijalisti za sigurno in hitro zdravljenje — Blenoragije • Kapavca
AKUTNE, KRONIČNE BOLEZNI IN NJIH KOMPLIKACIJE, ZDRAVLJENJE PO FRANCOSKIH IN NEMŠKIH NAČINIH
Krvne in kožne bolezni
ZA SLOVENCE PRVI PREGLED BREZPLAČNO
ženske bolezni, bolezni maternice, jajčnika, prostate in neredno perilo. — 8pecija-Ijsti za pljučne, srčne, živčne in reumatične bolezni ŽARKI X — DIATERMIA — ANALICE GOVORI SE SI OVENSKO	Sprejema se od 9. do 12 in od 15 do 21.
CALLE CANGALLO 1542
pa stopita guberner in policijski komisar.
Oba sta hitro stopila k Bogomilu Davidovu, ki je silno prebledel, policijski komisar pa se je sklonil k njegovemu ušesu in mu zašepetal:
Aretirani ste, —• ne skušajte se upirati, niti na misel naj vam ne pride, da bi pobegnili, kajti vsi izhodi so zasedeni s tajnimi policisti — za nami!
—	Kadi Česa pa me hočete aretirati? — vpraša Bogomil Davidov potrto.
—	Vi pripadate nlhilistom, bratom v borbi, — ali pa morda lahko utajite pomen tega znaka.
Hitro je policijski komisar odpel Bogomilu plašč in telovnik in pokazal je na znak, ki ga vsi mi nosimo in katerega je imel tudi Bogomil na svojih, prsih.
Tedaj je nesrečnež vedel, kdo ga je izdal.
Kriknil je divje, z roko je segel -po samokresu, toda ne zato, da bi se branil, ali pa koga usmrtil, radi ničesar drugega kakor da bi sebi pognal kroglo v prsi, saj življenje sedaj itak ni imelo zanj nobene vrednosti več.
Toda samomor so mu preprečili.
Bogomila Davidova so spravili v zapor, naslednjega dne pa so ga že odpremili v Moskvo.
Tam Je bila proti njemu sodna razprava.
Skušali so zvedeti od njega, kdo vse pripada tej tajni družbi in kje se zbira.
Obljubljali so mu nagrado, obljubljali so mu celo svobodo, če bi izdal svoje tovariše. Bogomil Davidov pa je zavrnil vse poskuse samo s hladnim smehljajem.
sestre, ni hotel izdati! — Govoriti ni hotel niti
On ni tajil, da je nihilist, toda nas, bratje in tedaj, ko so mu prečitali strašno obsodbo.
Obsodba se je glasila:
Deset let prisilnega dela v sibirskih rudnikih!
To ni pomenilo ničesar drugega kakor smrtno obsodbo, razlika je samo v tem, da je s smrtjo na vešalih obsojenec rešen vsega v enem samem trenutku — deportacija v Sibirijo pa pomeni dolgo mučenje — neprestano umiranje!
Bogomil Davidov je izbrisan" iz liste živih, izginil je v tistih prepadih umorov n smrti, kamor so poslali že toliko Rusov, ki niso prav za prav ničesar zagrešili.
¡Nikdar več ga ne bomo videli, bratje in sestre, — toda — slava njegovemu spominu!
Slava njegovemu spominu! — so navdušeno vzkliknili vsi nihilist! in vstali s svojih sedežev.
—	Slava mučeniku — slava Bogomilu Davidovu!
Sivobradi nihilist si je obrisal solze, ki so mu nehote napolnile oči.
—	Oprostite mi, bratje in sestre, — Je starec zopet spregovoril, njegov glas pa je drhtel, — o-prostite mi, da vidite solze v mojih očeh, da vidite mene, ki sem sicer krepak in trd, s solzami bolesti v očeh!
Toda nesrečnež, ki ga je gubernerjeva hči Aleksandra tako grdo Izdala — je moj sin!
Globoka tišina je sledila tem besedam.
Tedaj pa so stopili posamezni nihilisti k nesrečnemu sivolasemu očetu, prisrčno so mu stiskali roke, nekateri so ga objeli in ga skušali potolažiti.
—	Zame ni več tolažbe, — spregovori stari Davidov zamolklo, — kajti on je bil moj edinec!
Vse nade svojega življenja sem stavil vanj, videl sem ga cveteti, videl sem, da se mi bodo Izpolnile nade, sedaj pa----
O, vem, prav dobro vem, da ga ne bom nikoli več videl! Morda ga v tem trenutku, ko mi to govorimo, niti ni več med živimi! Kajti tirani, ki pošiljajo naše drage v sibirsko mrtvašnco, so tako strašni, da nas niti ne obveste, če je kateri izdihnil že med potjo, ali pa so ga spravili že na cilju v sneženi grob!
Toda ne, — se starec naenkrat zdrzne in si obriše solzne oči, — nočem biti mehak!
Danes gre za to, da bo moj sin maščevan, in pri Bogu velikem prisegam, da je sedaj napočil ta trenutek!
Dvakrat smo že skušali kaznovati Aleksandro, — nadaljuje ofe Izgnanca zopet z mirnim glasom, — prvikrat bi bila morala Zedena, ciganka, zastrupiti svojo gospodarico.
Toda strup, ki smo ji ga dali, je ostal dalje časa neuporaben, ko pa se je ciganka naposled odločila in ga dala Aleksandri je povzročil gubernerjevl hčerki samo neznatno bolezen, katera JI ni pustila nikakršnih posledic.
Od tedaj nismo več mislili na to, da bi se izne-bili s pomočjo ciganke, kajti sum bi v tem slučaju padel seveda samo nanjo in čemu bi ji žrtvovali to svojo deklico,!
Navsezadnje pa je to tudi samo deklica in kdo ve, če ne bi svoji gospodarici vsega priznala!
Danes smo poslali sestro svoje družine, ki se Je oblekla v beračico, pred gubernatorjevo palačo, konju, na katerem Je jezdila Aleksandra, je vtaknila v nozdrvi gorečo gobico.
Z gotovostjo smo računali na to, da bo Jconj po-
divjal in vrgel jahalko raz sebe.
Na našo nesrečo pa je to preprečil neki možki, ki Je moral biti izredno pogumen.
Neki mladi častnik Je ustavil konja in tako obvaroval gubernerjevo hčerko smrtnega padca.
Sedaj pa, prijatelji, moji, poslušajte me, — sedaj je lepa prilika, da si lepše ne bi mogli želeti!'
Od svoje sestre Zedene smo izvedeli, da namerava Aleksandra jutri odpotovati.
V	to svrho bo uporabila parnik "Rurik", ki je po večini preobložen z vojaki, ki jili vozijo na bojišče, da bi se postavil z njimi proti Japoncem.
Tiranom zadamo lahko dvojni udarec, kajti če 'uničimo parnik, bo našla smrt Aleksandra, obenem pa bo petrograjskl vladi ugrabljenih tudi nekaj dragocenih regimentov!
Glasno mrmranje je bilo odgovor tem starčevim besedam — znak splošnega odobravanja.
Stari Davidov pa nadaljuje:
—	Moj načrt sestoji v tem, da bi kateri naše družbe nastavil na parnik bombo in jo pirpravil za eksplodiranje, toda šele tedaj, ko bo parnik daleč od Nižnjega Novgoroda.
V	bližini Kazana je Volga tako široka, da Je skoraj podobna morju.
Tam je vsaka rešitev Izključena, niti tisti, katerih eksplozija ne bo uničila in ki bodo popadali v vodo, se ne bodo mogli z plavanjem rešiti.
Sedaj pa vas vprašam, bratje in sestre, ali se strinjate z mojim predlogom?
Ali naj bo Aleksandri, ki je itak obsojena na smrt, sojeno, da bo z "Rurikom" zletela v zrak.
Preden pa se odločite, vam priporočam, da pomislite, da je na parniku mnogo nedolžnih ljudi, ki nam niso nikdar ničesar žalega storili, ki niso proti naši stvari, temveč morda skrivaj čutijo z nami!
—	Dobro premislite!
—	Kaj bi tudi govori o tem? — se oglasi zdajci moški nizke postave z šiljasto črno bradico. — Mar ni trajno geslo nihilistov, da se ni treba ozirati na stotine in tisoče nedolžnih ljudi, kadar gre za to, da uničimo osebo, ki nam je neprijetna?
—	Ni se treba ozirati na druge ljudi, kadar je to edini izhod, — ga prekine stari Davidov, — če P» se nadejamo, da bomo lahko kazen izvedli tudi na drugi način, tedaj lahko prihranimo stoterim življenje!
(Nadaljevanje)
Dr Carlos A. Urquijo
Otroške bolezni. — Zdravnik od zavoda sirot in španske bolnice Ultravioletni žarki Sprejema od 15 ure do 17.30 Juramento 4874. B. Aires. U. T. 51-3604
CASA "CAMBOS"
Srajce klobuki, hlače od $ 2.90 naprej Av. SAN MARTIN 2718 Buenos Aires
GOSPODARSTVO
ZNIŽANJE DAVKOV (Patentov)
Federalna vlada Kep. Argentine, je poslala zakonodajni skupščini v telega se bodo oprostile od. plaČe-odobritev načrt zakona, glasom ka-vanja patentov, razne male industrije in trgovine. Na ta način se bo okoristilo približno 140.000 davkoplačevalcev, ki bodo tega davka o-proščeni dočhn bodo patenti ki ostanejo v veljavi znižani za polovico. Država pa bo na ta način prikrajšana za okrog 20 miljonov pe-sov.
Konsumnih zadrug63.601 z 90.046.000 člani,
od teh v Rusiji:	45.$34 z 72.000.000 člani.
Stanovanjskih zad.:	62.761 z 14.351.000 člani,
od teh v Rusiji:	42.102 z 3.360.000 člani.
Rokodelskih zadr.: 31.706 z 5.695.000 člani, od teh v Rusiji: 16.198 z 1.733.000 člani.
Ribolovskih zadr.: 2.258 z 294.400 člani, od feh c Rusiji:	910 z 143.232 člani.
Kmetijskih zadr.: 487.850 z 44.031.000 člani, od teh v Rusiji: 241.451 z 16.473.000 člani.
NAJBOLJŠI NAČIN
0DP0ŠIUANJA DENARJA
PONAREJANJE ŽIVIL
Od kar je na pritisk in inicijativo Zveze Konsumnih zadrug (Federation de las Cooperativas de Consu-priredila razstavo pokvarjenih in nio) mestna občina Buenos Aires, ponarejenih živil v letu 1934, o kater je S. T. svoječasno poročal, so se mestni inšpektorji precej zavzeli za to, tako važno stvar, ki brezdvo-mno veliko škoduje ljudskemu zdravju. Od časa do časa poročajo ča-sopsi, koliko živil dobe pokvarjenih ali ponarejenih, ki se kot pristne prodajajo v trgovinah in na trgih. Skoro ni vrste blaga, katero bi se vedno prodajalo pristno. Naj bo cena še tako nizka, se ponarejevalcem isplača zločinsko delo. V zadnjem času so pregledali 886 pekarn, da se uverijo, če je kruh pristen in pošten, kot ga je dala narava, ali je ponarejen, kakor toliko drugih jestvin. Ugotovili so, da je bil kruh v 67 slučajih ponarejen. Moki, katere je v Argentini -oliko, da ne vedo kam z njo, so bile Primešane cenejše tvarine, kar je do-«ašalo gospodarju dobiček, konsu-ttlentom pa gotovo bolezen. Časopisje zahteva za ponarejevalce najstrožjo kazen, kateri se gotovo ne Morajo umakniti.
STATISTIKA SVETOVNEGA ZADRUŽNIŠTVA
Mednarodni delavn urad je izdal statistiko svetovnega zadružništva, katera izkazuje, da je bilo dne 31. decembra 1935. na svetu:
ZOBOZDRAVNICA
Dra. Samoilovic de Falicov
in FELIKS FALICOV
(¡ Sprejemata od 10 do 12 in od 15—20 ure
DONATO ALVAREZ 2181
U. T. 59 - 1723 Trelles 2534	N
Produktivnih zadrug: 2.398 z 193.235 člani.
Kjnetsk. posojilnic: 151.233 z 15.312.000 člani.
Mlekarskih zadrugi 22.034 z 2.737.000 člani.
Zadružnih elektrarn: 7.101 z 475.424 člani.
Kmets. zavarovalnic: 23.970 z 1.032.600 člani.
Raznih zavarovalnic: 22.800 z 750,404 člani.
Po vsem svetu je torej raztrešenih 886.967 raznih zadružnih ustanov z 179,329.063 člani. Od teh odpade na Rusijo 346.425 zadrug, torej mnogo več kot ena t retina, z 96.709.232 člani, kar je veliko več kot dve tretjini Ruskega naroda, kater se je na ta način povzpel na prvo mesto. Zato ni čudno, če se bogataši boje zadružništva, katero prodira, med široke delavske sloje, z prav gigantsko hitrostjo.
H^TeNTAL - POPULAR
2261 — AV. SAN MARTIN — 2261 Pregled brezplačno
Jugoslovanski naselbini v argentinski republiki je dobro poznan naš dovršeni način odpošiljanja denar-jpj v Jugoslavijo in Italijo.
Posetite naš JUGOSLOVENSKI ODDELEK, ki je
odprt vsak dan od 9 do 18 ure in )Ob ,'Jobotah od 8.30 do 11 ure. Poslužili Vos bodo uradniki Vaše narodnosti in bo vsak vaš nalog izvršen v nekolikem času. Ako bi radi poslali denar Vašim v domovino vložili v banko ali kupili potno karto za odhod v Evropo ali prihod sem, obrnite se do nas.
THE FIRST NATIONAL
BANKofBOSTON
FLORIDA 99 PUEYRREDON 175
Av. Gral. Mitre 301 (Avellaneda) — Córdoba 1223 (Rosario)
POVERJENJE! ZAUPNOST! SIGURNOST! BRZINA!
Izdiranje zob brez bolečin $ 2.—
Nov način in različne vrste stavljanja zob
ANA CHRP
Slov. babica
dipl. v Progi in Bs. Airesu, z večletno prakso v praški porodnišnici ter v tuk. 'Rawson", se priporoča vsem Slovenkam. — Sprejema penzionistke iz mesta in z dežele v popolno oskrbo. Cene izredno nizke. — Postrežba prvovrstna. Entre Ríos 621	U T. 38 Mayo
StÉÁtt H
SLOVÜNSKl TftDNÍfc
Ño. 36Ž
POČASI, PO PROGRAMU
Ko se je pred sedmimi leti ustanovilo Slovensko Prosvetno društvo v Buenos Airesti, si je nadelo nalogo: Organizirati izseljence v svrho skupnega kulturnega, socijalnega in gospodarskega delovanja. Ta namen je hotelo doseči, če tudi niso bile poti do cilja z rožcami postlane. Velike so bile ovire in zato se ni moglo na gospodarskem in socijalnem polju toliko pokazati, kot se je na primer na kulturnem. Kulturno delovanje je pobralo vedno najboljše moči, zato tudi z zadovoljstvom gledamo v preteklost. Koliko veselih uric je napravil pevski zbor Prosvetnega društva, Koliko smeha, veselja in izobrazbe so prinesle našemu izseljeništvu, skoro vedno dobro podane igre. Kar je posebno omembe vredno, je glasilo, katero je dalo čitateljem neprecenljivih napotkov v življenje in iz mnogo omahljivcev napravilo treznomisleče slovenske delavce. Ustanovitelji Prosvetnega društva lahko z zadovoljstvom pokažejo na svoje delo, katero mora roditi, oziroma je že rodilo, obilo sadu.
Kakor rečeno, se je socijalna in gospodarska stran našega življenja radi raznih vzrokov zanemarjala. Šele v zadnjem času je širše članstvo sprejelo z veseljem predlog, naj bi se tudi na teh poljih kaj začelo. Nekateri člani so sicer že prej pripravljali potreben material in zato je iz predloga zrastla ZADRUGA, SLOVENSKI ZADRUŽNI DOM, kateri naj bi bil delo dolgoletnega delovanja.
Nekateri člani, ki so takoj v začetku videli v Prosvetnem društvu veliko moč, so si bili takoj na jasnem, da, bi se ta moč dala prav vspešno porabiti v gospodarske namene. Začeli so delovati, a ker so imeli pri stvari samo svoje koristi pred očmi, se je nakana ponesrečila. Zato pa je bil napravljen prav velik korak nazaj, ker kakor niso bili vi-edni ti gospodje ljudskega zaupanja, tako ga tudi pošteni niso mogli dobiti. Šele ko so člani pokazali, da se res trudijo za. skupnost in, da je njihova korist «'Wrpníika stvar, se je lahko začelo kaj konkretnega.
Zadružna pravila, katero so bila že objavljena v S. Tedniku predvidevajo razen gospodarstva tudi socijalne — podporne odseke, katerih se bo članstvo po potrebi posluževalo. V večjih naselbinah bo lahko ustanovila svoje podružnice, katere bodo delovale po potrebah tamošnjih članov.
Zadruge se poslužujejo in jo vodijo vedno sami člani in so eden drugemu odgovorni, za točnost poslovanja, kar povspešuje napredek in koristi članstva.
Ni pa dovolj, da se je zadruga ustanovila, da smo začeli na tem polju delovati ampak moramo to, dolgo željeno ustanovo tudi gojiti, tako kot od nas zahteva. Na prihodnjem sestanku se bo izvolil odbor, kateri bo vodil vse poslovanje za dobo enega leta. Ta naloga ni lahka, zato naj se dobro premisli, da se postavi tu ljudi ki so z veseljem gojili dosedanje delo, da bomo za nekaj let tudi na gospodarsko in socijalno stran, tako ponosni kot smo na kulturno.
Član P. društva.
DOPISOVANJE
SLOVENSKI TEDNIK IN NJEGOVI CITATELJI
Že večkrat sem mislil napisati par vrstic, ki bi se nanašale na S. T. in njegove čitatelje.
Kot inkasant lista sem imel priliko videti marsikateri slovenski obraz.
Po vseh koncil mesta so razmetani naši rojaki in rojakinje, dasi te zadnje bivajo več ali manj po aristokratičnih delili mesta kjer so za-posljene kot služkinje. Moški so pa navadno v bližini dela, ako ne vzamemo v poštev Villa Devoto in del Parque, kjer majo mnogi naši rojaki lastne hišice, ki so si jih postavili na zemljiščih kupljenih po večini na. 120 mesečnih obrokih.
Kakšne žrtve doprinašajo ti ljudje, vedo le oni sami, ker v mnogih slučajih je njih delo oddaljeno po celo uro vožnje in morajo zato ustajati že ob peti uri, da pridejo do sedme na delo. Seveda jih krepi zavest, da so na svojem in se tako skoro nezavedajo žrtev.
Še bolj kot so naši rojaki razmetani po vsem ogromnem mestu n okolici so razmetane njih misli in ideje, zato mora biti človek, ki jih obiskuje, na vse različne ideologije pripravljen.
Pri mnogih sem naletel, ki vso politično osredotočenje črpajo iz "Critike". Jaz ki tudi dobro poznam ta lisgt, se ga nisem mogel okleniti, ker sem videl, da kar danes trdi jutri ovrže. Njegovi čitatelji pa so menda ravno takih, senzacij na moč veseli.
Slovenci imamo tudi to grdo napako, da vse kar je tujega radi hvalimo in podpiramo, vse kar pa je našega, zametujemo. Zato ni nič čudnega, če se taki nemoremo nikjer uveljaviti kot se naprimer drugi narodi, ki imajo več lastnega ponosa v sebi.
Res je, da so v S. T. svetovne novice od celega tedna. Ravno tako vidim jih ima nemški
POZOR!
SLOVENSKA LEKARNA
n» Hnnlr C„Jn
Vam nudi najboljša zdravila po niski ceni, kakor tudi brezplačne nasvete, železno vino po tri pese steklenico. Pošiljamo tudi v notranjost republike. Priporoča se
Franjo Huspaur
P. QUIROGA 1441 — Na Dock Sudu
Argentinisches Wochenblatt, ki ima svojih 40 strani ter ga imam slučajno pred seboj.
Naloga poštenega lista, ni, da prinaša senzacionalne novice brez resnične podlage, temveč da svojm čitateljem pravilno tolmači svetovne dogodke. Povsod je dovolj zavijanja in potegavščin, in bi bilo popolnoma, od več, če bi tudi S. T. delal tako.
Druga velika bolezen naših naročnikov je, da lista niso prijeli ali pa prepozno itd.
Jaz se nahajam 600 Km. od mesta Bs. Aires pa sem z eno samo izjemo v teku štirih mesecev dobil list v pondeljek, navadno vedno v nedeljo zjutraj. Zato se mi zdi neverjetno, da bi ga v mestu dobili še le v torek ali sredo. Res je da se tu pa tam kak izvod morda izgubi, bodisi vsled pomote upravništva ali pošte, vendar je zato vsem, zlasti ženskam takoj pri rokah telefon, potom katerega lahko nemudoma reklamirajo izgubljeno številko.
Ja^ bi toplo priporočal vsem našim rojakom in rojakinjam, da bi se odločneje oklenili Slovenskega tednika, ki če hočemo biti le mar lo iskreni in pošteni, nam več koristi kot vsi drugi listi, ki pišejo vse prej kot za naše koristi.
Vsi oni dopisniki, ki so polemizirali s Slovensko služkinjo in potem zabavljali čez vero so pokazali precej sposobnosti in intelgence, zato je prav žal, da svojih sposobnosti ne pokažejo pri drugih vprašanjih, ki so mnogo bolj važna.
Snuje se ideja za ustanovitev skupnega Slovenskega doma. Zakaj neki se tega vprašanja nihče ne loti? Kako lepo bi bilo, če bi si imeli skupni dom in kolko lažje bi uveljavili naše ideje, če bi jih praktično izvajali. Vsi znamo samo zabavljati in polemizirati, ko pa je treba idejo uresničiti, pa nas je vedno tako malo.
Na delo torej za razšrjenje Slovenskega tednika in zgraditev Slovenskega zadružnega doma.
Mirko Peljh^n, Mackenna, avgusta 1936.
POZOR!
ra postrežba. — za prenočišče. —
BS. AIRES
Restaurant uOSO RIO"
Edino slovensko zbirališče
Lepi prostori, pripravno za svadbe Vsako nedeljo ples.
CENE ZMERNE — Prenočišče po 70 cont.
Se priporoča lastnik
EMILIO ŽIVEC
OSORIO 5085	PATERNAL
GOSTILNA "MIRAMAR
»
Sezidal sem novo moderno poslopje specijalnoza gostilniško obrt. — Dobi Obilna hrana. — Nizke cene. — Lepi prostori,pripravni za svadbe. — Sobe
Rojakom se priporoča, lastnik Krogljišče.
AÑASCO 2652
Josip Škodnik
PATERNAL
IZ S.D.D. 'TRIGLAV"
Na odborovi seji z dne 1 avgusta se je na pobudo tov. Jožeta Mlač, odredilo pomagati in kaj darovati za španski rdeči križ. V ta namen je odbor napravil nabiralne pole, ki jih je porazdelil med člane.
Društvo "Triglav" je darovalo $ 10.—, Josip Družina je nabral $ 33.—, Josip Sigulin $ 7.—, Josip Mlač $ 3.50, Anton Brišar $ 14.—, Andrej Košir $ 11.10. Ivan Vever $ 6.40. Vsega skupaj se je nabralo $ 85.—. Svota se je izročila španskemu rdečemu križu v pomoč bo-jujočemu se delavstvu.
Kaj takega bi bilo želeti vedno med zavednim delavstvom. Skupno moramo pomagati materjalno in moralno, če hočemo doseči skupno zmago delavstva vsega sveta. Vsi smo si bratje in smo do grla siti izkoriščevalne črne drhali. Torej le na delo.
Za odbor: tajnik, A. Brišar.
IZ PRIREDITVE S.D.D. "TRIGLAV"
Dne 15 avgifsta smo praznovali šesto obletnico ustanovitve društva. Zabava, se je vršila v najlepšem redu in ob zelo veliki udeležbi občinstva, kakor že dolgo nismo imeli priliko videti. Vse točke so bile razmeroma dobro podane.
Šaloigra "Loterist" pod režisijo Edvarda Topliharja je bila izvrstno podana ter je bila bogato aplavdirana. Vse moške vloge so bile dobro podane, še bolje pa ženske, če pomislimo, da so komaj štirinajst dni prej vzele vlogo, ker one ki so bile določene za igro, niso mogle vsled službe izvršiti svoje obveznosti.
Tudi igra v kasteljanščini je bila. dobro podana, prav tako tudi deklamacija.
Izven programa je bif šaljiv prizor "Pote-pač" ali Vagabund, je bil prav izvrstno podan.
Tudi govor tov. predsednika je napravil dober utis.
Na tem mestu gre predvsem zalivala občinstvu, ki se je tako v velikem številu odzvalo našemu vabilu.
Vsa zalivala pa gre tudi našim članom, ki so vsestransko pripomogli do uspeha. Za srečo-lov so darovali sledeči: Josip Grahek, Truden in Intihar, F. Mire, F. Kastelic, A. Velišček in A. Brišar ter nečlanica Helena Babič.
Obenem pa se zahvaljujemo tudi vsem tvrd-kam, ki so s svojo reklamo pripomogla za lepa
vabila.
Upamo, da se bo tudi v bodoče tako požrtvovalno in vzajemno delalo. Priporočamo pa °benem vsem rojakom in rojakinjam, da se °klenejo našega društva, ker le skupno bomo napredovali.
Za odbor, A. Brišar.
IZ MALAGUEÑA
Slovensko podporno društvo Slavija je obhajalo dne 15 avgusta svojo peto obletnico ustanovitve društva v prostorih blagajnika tov. Jurija Grbca. Proslave se je udeležilo vse članstvo.
Otvoritveni nagovor je držal predsednik Ivan Šverko, ki je lepo pozdravil vse člane ter orisal važnost društva. Spomnil se je tudi naših bratov pod Italijo, ki so brez svobode.
Društvo je potem priredilo skupno večerjo, ki je trajala do polnoči, na kar se je članstvo razšlo na svoje domove z največjim zadovoljstvom.
Tudi naše žene in dekleta so se polnoštevil-no odzvale našemu vabilu ter s svojim gospodinjskim znaustvom prav lepo podomače postregle vse društvenike. Bilo je vse tako lepo, kot že dolgo ne.
Tem potom se lepo zahvaljujemo tov. Ju-rju Grbcu, ki nam je odstopil svoje prostore za zabavo.
Jože Radkovič
Veliki zavod
CGnfašj
RAMO) MEJIA
ZDRAVNIKI SPECI JALISTI
ANALIZE urina brezplačno. Analizo krvi. Popolno moderno zdravljenje.
SIFILIS v vseh oblikah. Popolno zdrav-ljenje na podlagi krvne analizo (914)
KOŽA: Kronični izpalii, mozoijčki. Izpadanje las. Ultravioleta! žarki.
ZLATO ŽILO: zdravimo brez operacijo in bolečin.
SPOLNA SIBKOST: Hitra regeneracija po prof. Cicarelliju.
ŽIVČNE BOLEZNI: Novrastenja, izguba spomina in šibkost.
REVMATIZEM: kila, naduha, gota. Šibkost srca zdravimo po modernem nemškem načinu.
PLJUČA: Kašelj, šibka pljuča.
ŽELODEC: upadel, raširjeni, kUlinc, težka prebava, bruhanje, rano.
6REVA: colitis, razširjenje, kronična zapeka.
GRLO, NOS, USES A, vnetje, polipi: brez
operacije in bolečin. Popolno ozdravljenje $ 30.— Plačevanje po $ 5.— na, teden.
Naš zavod s svojimi modernimi napravami in z izvrstnimi SPECCIJALISTI je edini te vrste v Argentini. — Lečenje zajamčeno. — Ugodno tedensko in mesečno plačevanje.
Plaza Once Rivadavia 3070
Od 9—21 ob nedeljah od 8—12
L RIVADAVIA 3070
Dr. i. H AH R
ZUNANJE BOLEZNI — PREZGODNJE ALI ZAKASNELO PERILO JAJČNIK — MATERNICA — BELI TOK — ŽELODEC — DROBOVJE OBISTI — SLABA KRI — ULTRAVIOLETNI ŽARKI.
Klici na dom: U. T. 47 Cuyo 7601 —
Tucumán 2729, esq. Pueyrredón
SPREJEMA OD 3—8 ZVEČER — PLAČEVANJE TEDENSKO ALI
MESEČNO.
DOMAČE VESTI
STRAŠNA NESREČA NA ŽELEZNIČNI PROGI
Franc Ujčič star 34 let doma iz Vel. Brda pri Jelšanah je postal dne 5 avgusta žrtev vlaka, ki je privozil od nasprotne strani in ga pokojnik ni opazil, ko je hotel prekoračiti progo ter ga je vsled tega vlak podrl na tla, da je za zadobljenimi ranami, ki jih je dobil po vsem telesu, na mestu izdihnil.
Ivan Ujčič ter pokojnikovi prijatelji so poskrbeli za dostojen pogreb, ki se je vršil dne 8. avgusta. Na zadnji poti ga je spremljalo lepo število domačinov.
Vsem ki so pripomogli za dostojen pogreb nesrečnega pokojnika, se tem potom najiskre-nejše zahvaljuje Ivan Ujčič pokojnikov bratranec.
Ker ima pokojni Franc mnogo prijateljev in domačinov v Argentiniji, bi bilo zelo lepo in potrebno od nas, da bi vsak z malim prispevkom pripomogli pokojnikovi ženi, ki jo zapušča v domovini z enim otrokom. Oe prav jo bo smrt moža in reditelja bridko zadela, bi bila vseeno malo potolažena, ko bi videla, da je imel pokojnik dobre prijatelje, ki ga niso zapustili.
Prispevke pošljite kar na uredništvo Slovenskega tednika, ki bo potem imena vseh darovalcev objavilo. Pomagajmo si v nesreči, ki lahko jutri doleti vsakega izmed nas.
Ivan UjčiS
SMRT V STAREM KRAJU
Naša naročnica Rafaela je dobila od doma žalostno vest, da ji je v Gradnem pri Koj-skem umrl oče Anton Florjančič.
Naše najiskrenejše sožalje!
PLAZA OHC E-
Potom zračne pošte sem dobil iz domovine žalostno vest, da mi je dne 10 avgusta preminula potolažena s sv. zakramenti moja draga mati
Frančiška Trpin vdova Pintar
v starosti 70 let, doma iz Podsabotina pri Gorici.
Zapušča štiri sinove: Maksimiljana, Mihaela in Jožefa na Primorskem, hčer Matildo poročeno Terčč pa v Jugoslaviji. Jaz pa se nahajam v Argentiniji in mi tako ni bilo mogoče spremljati mojo zlato mamico na njeni zadnji poti.
RUDOLF PINTAR Buenos Aires, dne 22. avgusta 1936.
RESTAVRANT - BAR
nudi vse ugodnosti našim rojakom Kegljišče. — Vsako nedeljo ples. Slovenski orkester "Valenko" Za obilen obisk se priporoča
Štefan Celeč
M. ESTEVEZ 499, AVELLANEDA
■
ORGANO DE LA COLECTIVIDAD YUGOESLAVA EN LA AMERICA DEL SUD
SLOVENSKI TEDN
"EL SEMANARIO ESLOVENO" (YUGOESLAVO)
Gral. CESAR DIAZ 1657
Año VIL Núm. 362
BUENOS AIRES
PROPIETARIOS: LAS SOCIEDADES CULTURALES
ESLOVENAS
Izdajajo: Slovenska prosvetna društva v Argentini_Za pisanje odgovarja: Uredniški odbor.
Urejuje: Jan Kacin
ISKRE
Nekateri profesorji so res strašno učeni možje, pa. tudi prašičev ni treba podcenjevati.
Profesor dr. Howard Scott Liddells s Cornell univerze je začel študirati, kakšen učinek ima glasba na živali. In tako je dospel tudi do prašiča ter po dolgotrajnem in temeljitem o-pazovanju stopil pred javnost s čudovitim razkritjem:
— Po smrti služi prašič človeku z vsem, s čimer ga je obdarila, v življenju mati narava. Z vsem: od glave do repa; s ščetinami, kožo, špehom, mesom, partiji in vsemi drugimi pri-tiklinami.
V življenju pa ni prav nič koristen, ker vse požre, in zato se ga je tudi prijelo nečastno ime — prašič.
Edinole le njegov repek (v našem kraju mu
pravijo "vinta") je silno občutljiv za glasbo.
— Na univerzi smo delali poskuse, — nadaljuje učeni profesor, — in smo poslali pred svinjak najboljši orkester. Ko so godci igrali klasične melodije, se je ščetincu rep stegnil, kakorhitro so pa udarili "jazz", se mu je zvil. To smo neštetokrat ponovili, in prašič je z repom vedno uganil, kaj godci igrajo: lepo melodijo ali "jazz".
Tako jo je pogruntal učeni profesor.
Škoda, da pretežni del današnje mladine nima teh hvalevrednih prašičjih lastnosti. To se pravi: — Prašičji okus že ima, manjka ji pa za glasbo občutljive "vinte".
Dober odgovor
On: "lies ne razumem, zakaj se ljudje ženijo: papigo dobiš vendar že za 30 frankov!"
Ona: "Vidiš, spet ste moški na boljšem od nas: osla ne dobiš izpod 300 frankov!"
Fotografija "LA MODERNA"
N0V0P0R06ENI' Najbolj« In najtrajnejši spomin je lepa In dobro Izdelana povečana sUka, ki Vam jo napravi fotografija "LA MODERNA". Posebne ceno z velikim popustom z ozirom na štovilno slovensko klijentelo.
Poštne slike od $ 5.— dalje ducat. Obiščete nas lahko vsa!
Edina in najbolj poznana fotografija v slovenski koloniji.
dan od osmih zvečer, tudi ob sobotah. — Ne pozabiti:
Fotograf. "LA MODERNA" S. Saslavslcy Av. SAN MARTIN 2579 Telefon: 59-0522 Bs. Aires
ROJAKI
Poslužujte se vedno in povsod podjetij in tvrdk. ki oglašujejo v Slov. Tedniku.
Sklicujoč se na naše glasilo boSte sigurno dobro in točno postrežem.
S tem koristite samim sebi in listu obenem.
Obzirno zavrnjen
—	Gospodična, ali bi se hoteli zaročiti z menoj ?
—	Ne, toda čestitam vam k dobremu okusu-
Zvestoba
"Ali si mi pa tudi zmerom zvest, Peter, ka' dar potuješ po kupčijah?"
"Še vprašaš, ljuba ženka! Vselej kadar vidim v tujih mestih kakšno lepo žensko, zagledam v duhu tudi tvojo sliko in si rečem sani pri sebi: Proč, satan!"
GIBANJE POTNIŠKIH PARNIKOV Iz Evrope pridejo
24. avgusta — Neptunia
KLEPARSKA DELAVNICA
Napeljava vode, elektrike in gasa, (plomería, cinguería, calefacción, electricidad,, hojalatería mecánica).
IVAN KOŠUTA in DRUG
Se priporoča
Cucha Cucha 2601	U. T. 59 - 2561
Buen^a Aires
IZKUŠENA BABICA
FILOMENA BENEŠ DE BILIK,
diplomirana na univerzi v Pragi in v Buenos Airesu. Zdravi vse ženske bolezni. Sprejema tudi noseče v popolno oskrbo Ordinira od 9 ure zjutraj do 20 ure zvečer LIMA 1217, I, nadstr. U. T. 23 Buen Orden 3389 — Bs. Aires
V dar dobite
na vsakih 6 slik, ki stanejo od 3—6 lepo sliko v barvah Odprto tudi ob nedeljah. Atelje MARKO RADALJ F. Quiroga 1275 in 1407 DOCK SUD
Krojačnica MOZETIČ
Cenjenim rojakom sporočam, da sem dobil ZIMSKE vzorce, za obleke in površnike. Delo prvovrstno, cene zmerne, blago trpežno Se priporoča
Sebastjan Mozetič
5019 - OSORIO - 5025
(PATERNAL)
BUENOS AIRES
üai