GLAS LJUDSTVA
Vsaka pot
vodi v Rim, le da je ena daljša od druge.
Italijanski pregovor


Številka 27 Letnik 50
Cena 15,- šil. (150,- SIT)
petek,
10. julija 1998
Poštnina plačana v gotovini
Celovec P. b. b.
Erscheinungsort Klagenfurt /
Izhaja v Celovcu Verlagspostamt 9020 Klagenfurt / Poštni urad 9020 Celovec
CITAT TEDNA
Opozoril
sem ministra Schussla na vprašanje otroških vrtcev in pliberškega kulturnega doma.
BORIS FRLEC, slovenski zunanji minister
Neisser: »Sosveti so v korist vladne politike"
==	— Strani 4/5
	j^irL
	1 1
SREČANJE
Durnvvalder pohvalil Slovenijo in koroške Slovence. Obisk na Južnem Tirolskem je organizirala EL, uradno se ga je udeležila tudi slovenska državna sekretarka Mihaela Logar, gostitelj pa je bila južnotirolska deželna vlada. Povabila je slovenske goste, da spoznajo, kako so na Južnem Tirolskem uredili vprašanje otroških vrtcev. Deželni glavar dr. Luis Durnvvalder (drugi z leve) je poudaril prijateljske odnose s Slovenijo in koroškimi Slovenci ter se zelo pohvalno izrazil o njihovi aktivnosti ter samozavesti.
Več na straneh 2/3 Slika: NT/Fera
ŠTUDENTJE
Slovenski študentski klubi v Gradcu, na Dunaju in v Celovcu prirejajo 8. avgusta v Šentjanžu študentski festival.
Stran 5
IZ NAŠIH OBČIN
Škocijan, Šmihel. Dekan msgr. Kristo Srienc in župnik mag. Mirko Isopp sta prejela častni prstan.
Strani 7/8
ŠPORT
Kolesar Peter VVrolich je na avstrijskem prvenstvu v Morbi-schu dosegel srebrno kolajno. Kljub temu ni bil zadovoljen.
Stran 18
2
Obisk na Južnem Tirolskem
Obisk na Južnem Tirolskem
3
OB ROBU
Potrebna
solidarnost
Pred tremi tedni so bili predstavniki samostojne ladinske stranke z dežel-nozborskim poslancem Wil-leitom gostje koroške deželne vlade. Obisk je pripravil ddr. Karl Andervvald, namen povabila pa je bil, da bi La-dinci spoznali koroško manjšinsko politiko. Obiskali so tudi NSKS, ZSO, slovenski oddelek ORF in Slovensko gimnazijo.
Za zaključek je deželna vlada organizirala za ladinske goste tiskovno konferenco. Navzoč je bil tudi predstavnik FPO Schretter. Na njej so deželni poslanec Wil-leit in njegovi kolegi poudarili, da so koroški deželni vladi zelo hvaležni za organizacijo tega obiska. Dali so razumeti, da vidijo v njej zaveznika - hkrati pa so precej ostro napadali Južnotirolsko ljudsko stranko vključno Huberta Frasnellija.
Najbolj ostro so kritizirali novi volilni red. Doslej je lahko stranka prišla v južnoti-rolski deželni zbor, ne da bi za to morala doseči osnovni mandat. Dosegla je lahko mandat tudi na osnovi preostalih glasov (Reststim-menmandat). Po novem to ne bo več mogoče. Slej ko prej pa velja za Ladince garancijska klavzula, kar pomeni, da imajo zajamčen deželnozborski mandat (več o tem v NT/25 - 26. 6. 1998).
Ladinska stranka bo zaradi novega volilnega reda bolj ali manj zanesljivo izpadla iz deželnega zbora. S tega vidika je njena prizadetost razumljiva. Koroški Slovenci se dobro zavedamo pomembne vloge, ki jo ima samostojno politično gibanje.
Zavedamo pa se tudi, kako pomebna je solidarnost med manjšinami samimi. Brez nje manjšine kaj hitro postanejo predmet izigravanja s strani deželnih in državnih vlad - tudi s strani koroške.
Obisk EL v Boznu je okrepil solidarnost med Ladinci, Južnimi Tirolci in koroškimi Slovenci.
Janko Kulmesch
Božen o vrtcih: Mimo zkonske rešitve ni poti!
Enotna lista skupno z državno sekretarko Logar, državnim poslancem Smollejem in s predsednikom NSKS Olipom na obisku pri južnotirolskem deželnem glavarju Durnvvalderju in deželnem svetniku Hospu.
Tako Luis Durnvvalder kakor Bruno Hosp - deželni svetnik Hosp je pristojen za otroške vrtce - sta poudarila, da je glede manjšinskih otroških vrtcev zakonska ureditev izrednega pomena. Deželni svetnik Hosp se je zanjo zavzel predvsem tudi kot podpredsednik Federalistične unije evropskih narodnih skupnosti (FUENS). Na vprašanje zastopnika NAŠEGA TEDNIKA, ali kot podpredsednik FUENS podpira zahtevo koroških Slovencev, da naj Koroška zakonsko uredi vprašanje dvojezičnih vrtcev, je jasno odgovoril: „Da. Potreben je deželni zakon v dogovoru s slovensko narodno skupnostjo in z občinami."
Za koroške Slovence je po Hospovem mnenju najprimernejši ladinski model. Načelno obstajajo na Južnem Tirolskem, kjer poleg Nemcev in Italijanov živijo tudi Ladinci (dolini Garder in Groden - pribl. 18.000), ločeni vrtci: nemški, italijanski in ladinski. Medtem ko se v nemških in italijanskih vrtcih držijo načela jezikovnega ločevanja, poteka komunikacija v ladinskih vrtcih trojezično. Torej so Ladinci v podobnem položaju kakor slovenska narodna skpnost na Koroškem: kakor pretežna večina koroških Slovencev, tako tudi Ladinci odklanjajo načelo ločevanja - pri tem pa jim južnoti-rolska deželna vlada nudi vso potrebno podporo.
V tem smislu so predsednik EL Andrej VVakounig, državna sekretarka za Slovence v zamejstvu in po svetu Mihaela Logar in predsednik NSKS Nan-ti Olip potrdili stališče deželnega svetnika Hospa. Z velikim zadoščenjem pa sta Andrej VVakounig in Mihaela Logar sprejela tudi stališče deželnega glavarja Durnvvalderja. Ta je označil Slovenijo in koroške Slovence kot ..dolgoletne prijatelje Južnih Tirolcev". Njegova velika želja je, da bi Slovenija čimprej postala polnovredni član Evropske zveze. „S Slovenijo ima Južni Ti rol veliko skupnega, njeno polnovredno članstvo v EU bo za nas velika obogatitev," tako južnotirolski deželni glavar.
Ob tej priložnosti se je Andrej
Ce manjšina ni aktivna, je vsaka javna podpora nesmiselna.
DR. LUIS DURNVVALDER
Vprašanje dvojezičnih vrtcev na Koroškem zahteva zakonsko ureditev.
DR. BRUNO HOSP
VVakounig zahvalil južnotirolski deželni vladi tudi za finančno podporo pliberškemu kulturnemu domu. Durnvvalder je povedal, kaj je bil pravzapravšnji povod za to odločitev. Durnvvalder dobesedno: „Ko sem prvič obiskal koroške Slovence, sem z občudovanjem ugotovil, da imajo resno voljo do preživetja. Zato je bilo zame jasno, da si zaslužijo podporo, seveda v dogovoru z dunajsko vlado. Večina mora manjšini zagotoviti narodnostne pravice, manjšina pa mora imeti voljo do preživetja. Če sama ne kaže te volje in če sama ni aktivna, potem je vsaka javna podpora nesmiselna. To velja tako za Južne Tirolce kakor za koroške Slovence."
Južnotirolski deželni glavar je izrazil tudi pripravljenost deželne vlade, da finančno podpre slovenske privatne vrtce, „če boste predložili konkretni predlog in če temu ne bo nasprotoval Dunaj". Za Durnvvalderja j® nesporno, da ima Južna Tirolska moralno dolžnost pomagati koroškim Slovencem. Utemeljuje jo takole: ..Dolgo let smo sami bili odvisni od finančne podpore s strani Avstrije. Podporo so omogočili avstrijski davkoplačevalci - tudi slovenski. Sedaj, ko nismo več odvisni od avstrijskih subvencij, imamo možnost, da se jim za to zahvalimo in primerno oddolžimo."
Janko Kulmesch
pogovoru z NAŠIM TEDNIKOM menil, da se bo v prihodnosti moral uveljaviti ladinski model tudi v nemških in italijanskih vrtcih. „Razvoj gre v to smer, da obiskuje nemške vrtce vedno več otrok, ki znajo samo italijansko, italijanske vrtce pa vedno več otrok, ki znajo samo nemško."
■ Ravnatelj ladinskega pedagoškega instituta dr. Theo Rifesser in voditeljica ladinske-
ga otroškega vrtca v St. Ulrichu (dolina Groden) Christina Wi-desott-Pitscheider sta poudarila, da trojezična vzgoja v vrtcih in osnovnih šolah plodno vpliva na jezikovno kompetenco. Raziskave so dokazale, da otroci iz ladinskih šol obvladajo ne samo ladinščino, temveč so na prvem mestu tudi v znanju italijanščine in nemščine.
Janko Kulmesch
Deželni svetnik dr. Hosp (drugi z desne) je bi! gostitelj slovenske delegacije pod vodstvom EL. Slike: NT/Fera.
Ladinska strokovnjaka za otroško varstvo - dr. Theo Rifesser in Christina VViedesott-Pitscheider.
»Ladinski model ima prihodnost"
Dr. VValter Innerhofer, nadzornik za južnotirolsko nemške vrtce, je trdno prepričan, da se bodo morali italijanski in nemški vrtci posloviti od načela ločevanja po narodnostni pripadnosti.
■	Južni Tirolci so glede otroškega varstva imeli iste izkušnje, kakršne imamo koroški Slovenci. Do leta 1972, ko so Južni Tirolci dobili s pomočjo Avstrije 2. statut o avtonomiji, zadeva zakonsko sploh ni bila urejena. Južni Tirolci so si morali pomagati s privatnimi vrtci.
Nositelji privatnih vrtcev so bili v glavnem zadruge in fare, delovali pa so pod okriljem posebej v ta namen ustanovljene strešne organizacije. Glavno finančno breme za vrtce sta nosili Avstrija in Nemčija.
■	Po sprejetju statuta o avtonomiji se je zadeva radikalno spremenila v korist nemške, italijanske in ladinske narodne skupnosti. Leta 1976 je Božen sprejel deželni zakon o otroškem varstvu. Zakon obveze deželno vlado, da financira Vse vzgojiteljice in njihove osistentke. Dežela financira tudi Prostore ter levji delež stroškov za infrastrukturo in obratovanje.
Preostali del se financira z (nizkimi) prispevki staršev ter s Podporo nositeljev vrtcev (v glavnem so to sedaj občine).
* Kakor že na drugem mestu omenjeno, delujejo nemški 'n_ italijanski vrtci po načelu ločevanja, ladinski pa so troje-zični. Nadzornik za nemške vrtce dr. VValter Innerhofer je v
Državna sekretarka Mihaela Logarje izkoristila obisk na Južnem Tirolskem tudi za promocijo Slovenije. Dr. VValter Innerhofer (desno) je z zanimanjem sprejel povabilo v Slovenijo.
ODMEVI
Iradni obisk z najvišjima pred-Ustavnikoma južnotirolske deželne vlade je bil zelo pomemben in ploden. Sodelovanje med Slovenijo in Južno Tirolsko je dobro. Važno je, da vzdržujemo te dobre stike tudi v prihodnje. Ureditev dvojezičnih vtcev za Ladince je zelo dober model; upam, da bo mogoče najti podobno rešitev tudi na Koroškem. Prav tako pomembno je vprašanje manjšinskega mandata. Če Avstrija podpira politični mandat za svojo južnotirolsko manjšino, bi ga morala uvesti tudi za koroške Slovence. Veseli smo vsake pomoči, veliko pa bo odvisno tudi od naše lastne dejavnosti.
MIHAELA LOGAR, državna sekretarka za Slovence v zamejstvu in po svetu
■^elel si bi, da bi koroški politiki ^-.večkrat obiskali Južno Tirolsko. Južni Tirolci so vprašanje otroških vrtcev pozitivno rešili - še posebej zato, ker so se odločili za zakonsko rešitev. Ladinski model bi lahko prilagodili koroškim razmeram. Sploh pa je zelo pomembna solidarnost med manjšinami. Sicer obstajajo med manjšinami specifične razlike, vendar mimo medmanjšinske solidarnosti ni poti.
ANDREJ VVAKOUNIG, predsednik EL
■^elo pozitivno me je presenetil Z-ladinski model. Ključnega pomena pa je zame tudi dejstvo, da je na Južnem Tirolskem otroško varstvo rešeno vsakega finančnega pritiska.
NANTI OLIP, predsednik NSKS
■^ame je bil obisk na Južnem Z-Tirolskem izredno zanimiv in informativen. Ozračje je zelo odprto, zelo veliko pa je tudi razumevanje za probleme koroških Slovencev.
ROMAN VERDEL, predsednik dvojezičnega društva JAZ IN Tl - DU UND ICH" v Borovljah
O rečanje z Južnimi Tirolci me Oje potrdilo v prepričanju, da je treba še bolj okrepiti solidarnost in sodelovanje med manšinskimi strankami v Evropi. Ponovno se je videlo: največjo politično težo imajo izvoljeni mandatarji.
BERNARD SADOVNIK, globaški podžupan in poslovodeči tajnik EL
4
Politika
Politika
5
Adrian Kert_____
Komentar Našega tednika
Privatni radio -tudi to bomo zmogli
% #edno znova začudi, kaj \ J človek v kolektivu ali kot V posameznik vse premore. To velja tudi za koroške Slovence (zakaj tudi ne). Na vseh področjih postavljamo in prestavljamo mejnike, ki so se pred leti zdeli za vse čase vsajeni ali sploh utopični. SAK je uspel povzdig v II. divizijo, kolesar Peter Paco VVrolich dirja k profesionalcem, gledališče se je spet prebudilo in si utira pot v amaterski profesionalizem, kaplški otroci so te dni predstavili muzikal(l) v slovenščini, film mladje se je etabliral v amaterski filmski sceni, kar se je nedavno zdelo kot dobra šala, zborovsko petje dosega novo kakovostno raven in in in. In še ni konec mejnikov. Naslednji naj bi bil na radijskem področju.
Oktobra bo tako daleč.
Natančno 26. oktobra, na državni praznik, bosta nova radijska dvojčka Radio Korotan in Radio Agora prvič začela oddajati in sicer na valu 105,5. Kaj to pomeni za koroške Slovence, si danes mogoče še predstavljati ne moremo. Nedvomno je izredna priložnost. Obe ekipi se počasi sestavljata in že premišljujeta o programskih težiščih. Kljub razdeljenosti na dvdve radijski družbi pa naj bi se kategorično upirali že krožečemu klišeju na levi in desni radio. Čeprav je res, da se v ozadju kaže ideološka razdeljenost, je kljub temu to lahko tudi šanza za pester spored, ki naj bi pokrival velik spekter tačas nepokritega
poslušalstva, zlasti mladine, tako glede zabavnosti kakor tudi širše zajete vsebine, se pravi dogajanja v celotni Avstriji, kakor tudi obsežnejšega pogleda v Slovenijo. Radia se potemtakem ne mislita osredotočiti na politično dogajanje v obeh državah, ampak na celotno družbeno življenje. Kljub dvojnosti bo potrebno dobro sodelovanje obeh ekip glede programske zasnove. Zediniti se bo treba, kdo bo kaj pokril, kdo skušal nagovoriti katero starostno in socialno plast, kdo se (kdaj) osredotočil na zabavo in kdo (kdaj) na zahtevnejši spored. Vse to zahteva koordinacijo in živeto sodelovanje kljub konkurenčnosti, ki se bo pokazala najbrž močneje predvsem v prvem zaletu. Če bo ta ostala na ravni oblikovanja sporeda, si ekipi lahko čestitata.
Zgodi pa naj se ne, da bo oddajni čas zlorabljen za ideološke bodljaje v to in ono smer. Pričakovati je, da bodo to preprečili tudi lastniki deležev.
Vsekakor naj bi si oba radia visoko na zastavo napisala bolj živ način, sproščenejši monolog in seveda iskanje dialoga s poslušalstvom tako, da ga vključita v živo v spored. Hitro bo treba ustvariti pravilno jezikovno mešanico, ki bo pomagala realizirati želeno živost ter dala poslušalcem pogum seči po telefonu in v živo spregovoriti - v slovenščini. Če bo namreč to uspelo, se za uspešni jutri ni treba bati. In stal bo nov mejnik.
Novi radio naj končno pokrije doslej povsem nepokrito poslušalstvo - mladino od... do...
LIF in Zeleni so v dunajskem parlamentu vložili predlog za spremebo ustavnega zakona. S tem bi narodnim skupnostim omogočili večjo pravno zaščito. Predlog podpira tudi podpredsednik državnega zbora Neisser.
Del veljavne avstrijske ustave so mdr. določila, ki so bila sprejeta že v monarhiji. Konkretno gre za temeljni državni zakon iz leta 1867 (t. i. decembrska ustava). Ker so določila temeljnega državnega zakona zastarela, jih je treba nujno reformirati. Tega se zaveda tudi avstrijski parlament. Zato je že pred 30 leti naznanil, da se bo lotil te reforme - kar pa mu še vedno ni uspelo.
Kakor ostala določila, je nujne reforme potreben tudi člen 19 temeljnega državnega zakona. Člen 19 se nanaša na narodne skupnosti.
Pretekli ponedeljek, na dan obletnice zakona o narodnih skupnostih (7. julij), so LIF in Zeleni vložili predlog o spremembi člena 19. Pobudo za predlog je dal Karel Smolle, formuliral ga je znani dunajski strokovnjak za ustavno pravo univ. prof. Ohlin-ger ob sodelovanju CAN, zelo močno pa ga politično podpira tudi podpredsednik državnega zbora Neisser.
Predlog o novem členu 19 temelji na kolektivnih pravicah. Posebej važni sta tudi določili, ki vsebujeta pravico do manjšinskega otroškega varstva (to bi bil prvi zakon, ki bi se izrecno nanašal na otroške vrtce!) in do tožbe interesnega združenja (Verbands-klagerecht). Trenutno lahko manjšinske pravice izterja samo posamezni pripadnik narodne skupno-
sti, po predlogu o novem členu 19 pa bi imelo to pravico manjšinsko zastopstvo.
Predlog LIF in Zelenih je precej konkretnejši in daljnosežnejši kakor predlog o ustavnem določilu (Staatszielbestimmung) po zamisli avtorjev spomenice. Hein-rich Neisser, Karel Smolle, Made-leine Petrovič, Volker Kier in Marjan Pipp so na skupni tiskovni konferenci izrazili upanje, da bo državni zbor sprejel reformo člena 19. Podporo pričakujejo zlasti še od obeh vladnih strank SPO in ČVP. Hkrati so poudarili, da bi bil to prvi korak v smer modernega manjšinskega zakona. Podpredsednik avstrijskega parlamenta Neisser: „Tako bi Avstrija dala tudi močen signal za evropsko manjšinsko pravo."
Sosvet. Zelo negativno je Neisser ovrednotil sosvet. Na vprašanje zastopnika NAŠEGA TEDNIKA, ali ima sosvet funkcijo narodnostnega zastopstva, je Neisser odgovoril: „Ne. Pravica do tožbe interesnega združenja zahteva nove strukture manjšinskega zastopstva. Sedanji sosvet ne more izvrševati take naloge-Moj cilj je, da bi narodne skupnosti dobile avtonomijo. Kritika, da vlada instrumentalizira sosvete za svojo manjšinskopolitične interese, je brez dvoma upravičena."
Janko Kulmesch
PREDSEDNIK NSKS NANTI OLIP
„Prvi resni pristop k novelizaciji manjšinske zakonodaje"
Predsednik NSKS Nanti Olip je predlog LIF in Zelenih o reformi člena 19 temeljnega državnega zakona označil kot „prvi resni pristop k novelizaciji manjšinske zakonodaje po umoru Romov v Gornji Borti (Ober-wart). Izkazuje se, da je predaja spomenice predsednikov in podpredsednikov sosvetov le umetni začasni zastoj v manjšinski politiki, ki so ga nekateri izvedli bolj po nalogu SPO kakor v inte-
resu narodne skupnosti." Olipa zelo veseli, da je posebej navedeno področje otroškega varstva. Predsednik NSKS poudarja, da »temelji člen 19 na členu 7 avstrijske državne pogodbe." Po njegovem mnenju „obeta koalicija predlagateljev možen sklep parlamenta", na SPO pa je apeliral, da „končno spusti zavore v manjšinski politiki in pristopi k resnemu reševanju odprtih vprašanj."
Pretekli ponedeljek je zunanji minister Schussel obiskal Slovenijo v funkciji predsednika Sveta evropske zveze. S tem obiskom je hotel ..Slovenijo spodbuditi, da s še večjim zagonom izvaja potrebne reforme." V pogovoru z NAŠIM TEDNIKOM je menil, da „so vprašanja lastnine, svobodnega nakupa zemljišč in svobodne izbire kraja nastanitve in prebivališča (Niederlassungs-freiheit) še posebej kočljiva". Poudaril je, da je od Slovenije same odvisno, kako odločno bo izvedla potrebne reforme.
Avstrija je vsekakor mnenja, da mora Slovenija prilagoditi svojo zakonodajo evropski še pred začetkom pogajanj za pol-
Glede nemškogovorečih v Sloveniji pa je minister Frlec dejal: Jščemo rešitev, ki bi zadovoljila obe strani. Slovenija zanje ne more pristati na pojem narodna skupnost, ker gre za pojem iz slovenske ustave. Z razliko do italijanske in madžarske narodne skupnosti nemškogovoreči prebivalci Slovenije ne živijo na strnjenem avtohtonem ozemlju." In kako najti rešitev, ki bi zadovoljila obe strani? „Treba bo še mnogo potrpežljivih pogajanj. Avstrijo želimo prepričati, da hočemo dati nemškogovorečim državljanom Slovenije kulturne pravice, ne moremo pa jim dati kolektivnih," tako minister Frlec.
Janko Kulmesch
Schussel: »Pristop Slovenije Evropski zvezi bo gotovo pozitivno vplival tudi na koroško manjšinsko-politično ozračje."
Frlec: „Od Avstrije pričakujemo, da bo kot predsedujoča EU še bolj podpirala naša evropskopolitična prizadevanja."
EU: Slovenija upa na pomoč Avstrije
novredno članstvo EU. Temu nasprotno pa je slovenski zunanji minister Frlec je v pogovoru z NAŠIM TEDNIKOM izrazil pričakovanje Slovenije, da „se bodo pogajanja za polnovredno članstvo EU začela še pod predsedstvom Avstrije ter pred končano uskladitvijo slovenske zakonodaje z evropsko." Pri tem je opozoril na dejstvo, da ,.Avstrija pozna Slovenijo bolje kakor jo poznajo druge evropske države."
Do odprtih bilateralnih vprašanj, predvsem glede koroških in štajerskih Slovencev, Schussel tokrat javno ni hotel zavzeti detajliranega stališča. Isto velja za vprašanje kulturnega
sporazuma oz. priznanja nemškogovorečih kot manjšine. Bili pa sta obe zadevi na tapeti. Minister Frlec NAŠEMU TEDNIKU: „Opo-zoril sem ministra Schussla na nerešeno vprašanje otroških vrtcev ter ga prosil za pomoč pri financiranju pliberškega kulturnega doma. Avstrijski zunanji minister je v svojem odgovoru poudaril finančno podporo za privatni radio Korotan/Agora in Glasbeno šolo. Poleg tega je opozoril na razcepljenost znotraj slovenske narodne skupnosti." Schussel je v glavnem potrdil Frlečevo izjavo. Poleg tega je menil, da „bo pristop Slovenije EU gotovo pozitivno vplival tudi na koroško manjšinskopolitično ozračje."
Slovenski študentje grejo med rojake
Slovenski študentski klubi v Gradcu, na Dunaju in v Celovcu so med koroškimi Slovenci na slabem glasu. To hočejo popraviti s predstavitvijo v Šentjanžu.
Slovenski študentje na Dunaju, v Gradcu in Celovcu imajo „poln kufr” zafrkovanja, češ da nič ne delajo in kljub temu visijo organizacijam na finančnem žepu. Ta 'rnidž naj bo popravljen, saj res ne odgovarja resničnemu položaji Zlasti graški in dunajski klub, N Potrebujeta že zaradi najemni-ne za klubske prostore nekaj finančnih sredstev, sta zadnja leta Pogosto opozorila nase s pestro dejavnostjo. Omenjeno naj bo za 9raški klub Slovenski dnevi, za dunajskega pa zanimive prireditve npr. v okviru 75-letnice kluba. Zaostajajo le Celovčani, ki pa so zaradi nepretrganega stika s slovenskim življem v nekoliko težavnejšem položaju (zato pa tudi niso finančno breme). Letos so se Vsi trije klubi na pobudo Dunajča-
Predsednica dunajskega študentskega kluba Nada Zerzer in kolega Stanko Bučovnik na obisku pri NSKS in KKZ (z desne). Foto: NT/Fera
nov odločili preseči medsebojne rojakom na Koroškem. Študents-Ijubosumnosti, ki so predolgo ki festival se kaj takega imenuje, motrile stalne stike med študen- terminiziran pa je za 8. avgust v lovstvom in se skupno predstaviti	k&k centru v Šentjanžu. V teh
dneh so bili zastopniki na predstavitveni in reklamni turi pri organizacijah koroških Slovencev, kjer so poleg predstavitve projekta zaprosili tudi za finančno podporo. V smislu negovanja in vzdrževanja dobrih stikov med Celovcem, Gradcem in Dunajem bi bilo dobro, ko bi »poslaniki koroških Slovencev”, kakor jih marsikateri zastopnik ob velikih trenutkih rad imenuje, našli odprta ušesa. Spored festivala je precej bogat in vsebuje kinofilme, koncerte mdr. z graškim in dunajskim (novim) študentskim zborom, info-mize, kjer se izve vse o štu-dentovstvu v teh treh glavnih mestih ter Mariboru in Ljubljani. Še mnogo več pa vas čaka 8. avgusta v Šentjanžu.
Adke
Pismo bralca
Razmišljanja ob jubileju Glasbene šole
Na proslavi ob 20-letnici Glasbene šole je prvič nastopil orkester. Zbrati in pripraviti učence za skupno igro zahteva kar precej truda. Sami smo bili presenečeni nad uspehom pri tem delu. Zadovoljni smo bili po nastopih v Dobrli vasi in Celovcu na akademiji Slovenske gimnazije. Imamo svoje violiniste, violistko, pihalce, trobilce in tolkalce. Na žalost pa nimamo svojih čelistov. Prepričan sem, da se bo tudi ta primanjkljaj počasi zapolnil.
Obiskujem koncerte orkestrov Akademije za glasbo, Srednje glasbene šole, vidim, da si tudi oni pomagajo z drugimi glasbeniki. Nisem opazil, da bi to posebno motilo kritike. Tudi poklicni orkestri si pomagajo na enak način.
Sprejemamo kritiko in se zavedamo, da bi bilo lahko tudi boljše, vendar je treba enkrat začeti. Pravilno je, da bi intonacija lahko bila boljša, vendar je to tudi problem poklicnih orkestrov. Z nastopi bo kvaliteta orkestra rasla. Mislim, da je to proces, v katerem tak orkester zori. Ob tej priložnosti bi posebno pohvalil vodjo I. violin Michaela Kassla za zanesljivo vodenje orkestra in Smiljo Portsch za lepo odigrani violinski solo.
P.S.
Prvi stavek kompozicije Dušana Skovrana je komponiran kot vaja šolskega orkestra, kjer je nekaj tudi narobe odigrano. Nastopi nekaterih skupin so namerno nepravilno komponirani. O teh nepravilno napisanih vstopih je Roman Verdel opozoril poslušalce. To opombo je kritik narobe razumel.
Gledali smo tudi nastop baletne skupine mentorice Marije Gregorc. Zadovoljni obrazi nastopajočih otrok in staršev so zame najlepša nagrada.
Hvala poslušalcem, ki so nas nagradili z aplavzom in nam niso zamerili za malenkosti. To so bili naši prvi koraki, ki se jih vsakdo, tudi mi, najbolj veseli.
Nikola Krstič, učitelj violine
in soorganizator orkestra.
Praznik z mladimi umetniki na ljudski šoli v Šentjakobu
V četrtek, 2. julija, je ljudska šola Šentjakob v Rožu vabila na šolski praznik pod naslovom »Solarji delujejo z umetniki".
Na proslavi so šolarji skupno z učitelji pokazali, kaj vse zmorejo.
Tako kot letos so že pred dvemi leti na koncu šolskega leta šolarji in učitelji LŠ Šentjakob prirpavili skupni šolski praznik. Takrat so zaigrali gledališko predstavo. Letos so si zamislili nekaj popolnoma drugačnega. Skupno z učitelji in umetniki je 127 šolarjev (50% šolarjev je tudi prijavljenih k dvojezičnemu pouku) pripravilo pester program, v katerem so predstavili vse, kar so ustvarili skupno z umetniki. Ravnateljici Dorli Hammerschall je za včasih kar zahtevno delo z otroki uspelo pridobiti 6 umetnikov, ki so 3 dni z šolarji delali in tako ustvarili kar nekaj zanimivih stvari. Med umetniki so bili: Prof. Hugo VVulz, Ros-vvitha VVulz, Rainer VVulz, Marija Sitter in Christa Kircher. Poleg tega so pri projektu močno sodelovali tudi učiteljici Žalika Steiner in Helga Kruschitz ter bobnarja Rigo Masiala in Hans VVal-luschnik.
Z umetniki so šolarji risali, delali z glino, risali na svilo, izdelovali nakit itd.. Rezultate dela so na zelo prijetni proslavi prikazali šolarji z učitelji zadnji četrtek pred poslopjem ljudske šole v Šentjakobu. Vsi izdelki, ki sojih otroci izdelali z učitelji so bili tudi na prodaj. Od izkupička si bodo nabavili
knjige za šolsko knjižnico.
Na prireditev sta poleg številnih staršev prišla tudi okrajni inšpektor Raup in inšpektor za dvojezično šolstvo Tomaž Ogris.
Šentjakobškim šolarjem in učiteljem ter seveda umetnikom, ki so si vzeli čas je treba k uspeli pr-
ireditvi iskreno čestitat. Prav razveseljivo pa je tudi bilo dejstvo, da je celotna prireditev potekala zgledno dvojezično.
Zato gre zahvala predvsem vodstvu šole z ravnateljico Dorico Hammerschal na čelu.
Igor Roblek
V projektnem delu so šolarji ljudske šole Šentjakob v rožu ustvarili z umetniki vrsto zanimivih izdelkov.
Podelitev častnega prstana. Z leve: občinski predstojnik Milan Wuttej, podžupan Josef Peketz, župan Albert Ho-Zer, župnik Mirko Isopp, poslanec Heinz-Anton Marolt in podžupan Krainz.	Foto: Polsinger
Visoko odlikovanje za župnika Mirka Isoppa
Občina Škocijan je na slavnostni seji podelila svojemu župniku Mirko Isop-Pu častni pristan občine in se mu je tako zahvalila za njegovo delovanje.
Pred kratkim je Mirko Isopp, ki ie bil med prvimi maturanti na Slovenski gimnaziji v Celovcu, Praznoval svoj 30-letni mašniški jubilej. Več kot 20 let je Isopp kot dušni pastir že v občini oz. fari Škocijan, kjer se je od prvega dneva naprej lotil obnove vseh Cerkva in cerkvenih stavb. „Letos i® Prvo leto, da ne gradim več," je dejal župnik, ko mu je občina Škocijan pretekli teden v novem turističnem info- centru podelila častni prstan občine Škocijan. To odlikovanje sta pred njim dobila le dva občana.
V slavnostnem govoru je župan Albert Holzer naštel zasluge žup-oika za javnost in v posebnem Poudaril sanacijo cerkev v Klopin-ju, Šentlorencu, Srejah, Kamnu 'n v Škocijanu. Posebno uspela je oidr. nova ureditev prostora pred cerkvijo v Škocijanu, na kar sta župan in župnik skupno zelo ponosna. Nenazadnje je Holzer v svoji lavdaciji dejal tudi, daje župnik Mirko Isopp s svojim delovanjem mnogo prispeval k sporazumevanju narodnih skupnosti v občini.
Isoppove zasluge za faro in občino so na slavnosti našteli tudi Podžupan Peketz, podžupan krainz in član predstojništva Milan TVuttej, ki se je župniku zahvalil, da je vedno nastopal kot posred-
nik med narodnima skupostima in da je s svojim delovanjem pomagal ohranjevati slovensko besedo, katero Isopp zelo ljubi, tako Wut-tej. Slavljenec se je nato, kakor po navadi, z zelo šarmantnimi besedami zahvalil za podelitev in izra-
Bistriški občinski svet je soglasno sprejel sklep, da odkupi od družine Loser 4 ha veliko zemljišče, ki je med športnim centrom in novimi stanovanjskimi bloki. Cena za odkup je znašala 5,2 mio. šilingov. Občina načrtuje, da bi interesentom prodala zemljišča po parcelah v velikosti 1000 m2. Hiše naj bi potem gradili v eni vrsti. Andrej VVakounia (EL) je menil, da bi naj velikost zemljišča prepustili hiš, prav tako naj bi graditelj odločal o tem, kje bo stala njegova hiša. Župan je s tem v zvezi opoziril, da so predpisi takšni in da enotno zazidalno linijo predpisuje tudi deželna vlada.
Obvoz. Presenetljivo je prišla z Dunaja z ministrstva zelena
zil upanje, da bo s pomočjo vseh lahko nadaljeval načeto pot v fari in občini. Častni prstan je prav za ta namen in po osnovnih načrtih župnika Isoppa izdelala HTL v Borovljah.
luč za gradnjo obvoza Šmihela. Če bo šlo po načrtu, bodo do konca leta 1999 zaključeni pogovori za odkup zemljišč, leta 2000 pa bi lahko že začeli z gradnjo. Župan Janko Pajank ie dejal, da je danes dejoma smrtno nevarno hoditi v Šmihelu po cesti (na višini kmetije pri „Davi-du“) in da je skrajni čas, da se projekt realizira. Andrej VVakounia je s tem v zvezi opozoril občinski svet, da zna biti, da bo obvoz pritegnil še več prometa tovornjakov iz Slovenije, Pepei Pototschnia (JUL) pa je postavil smiselnost obvoza načelno pod vprašaj. Po njegovem je možno, da bo jedro Šmihela pod tem trpelo in izumrlo.
Silvo Kumer
Na kratko
40 LET KASARNE
Kasarna je tudi gospodarski faktor
Pliberk. Pretekli teden je Pliberška kasarna praznovala svojo 40-letnico. Na slavnost so prišli poleg domačih politikov tudi deželni politiki. Novi komandant pliberške kasarne Bernhard Koffel (od 15. marca 1998 naprej) je na slavnost povabil tudi oktet Suha, katere predstavnik je imel možnost, da je kratko spregovoril v obeh deželnih jezikih, kar so v Pliberku večinoma zelo pozitivno sprejeli. Številni govorniki so poudarjali pomen kasarne za varnost regije. Kasarna pa je nenazadnje tudi gospodarskega pomena za občino, saj npr. večino živil kasarna nabavlja v občini. Od kasarne pa profilira tudi pli-berška gastronomija.
70 LET G ASILCE V
Uspešen praznik
Vogrče. Uspešno so Vo-grjani praznovali svojo 70-letnico s tradicioanlnim praznikom v šotoru. Preteklo nedeljo in ponedeljek so prišli obiskovalci od blizu in daleč. V nedeljo se je praznik pričel z gasilsko mašo, v kateri je župnik Florijan Zergoi čestital gasilcem z besedami: „gasils-ci delujete bogu v čast in ljudem v pomoč!" V ponedeljek je bilo potem na vrsti tudi žrebanje. Glavni^ dobitek je šel na Letino pri Šmihelu, kjer se veseli nove omare Maria VVautsche.
IZLET KMETOV
Ogled pršutarne in kmetij na Tržaškem
KIS (Kmečkoizobraževalna skupnost) vabi v petek, 24. julija 1998, na ogled kmetijstva, kletarstva in pršutarne na Tržaškem v Italiji. Vabljeni so tudi nekmetje. Vsi se naj čim prej javijo v pisarni KIS v Celovcu (tel. 0463/54867). Na programu bodo med drugim tudi srečanje in pogovori z zastopniki tržaških kmetov ter zastopniki slovenske manjšine v Italiji.
Silvo Kumer
V naslednjih letih bo Šmihel postal večji in bo dobil obvoz
Občina Bistrica je kupila od družine Loser 4 ha zemljišč, ki so namjenjena gradnji novega naselja.
ŽELEZNICA_______ _____
HL AG v Pliberku
Pliberk. V mestu Pliberku (poleg RAIKE) je HL AG, ki bo projektirala visokohitrost-no železnico, pred kratkim odprla pisarno. Ta bo za občane odprta vsak ponedeljek in torek. Občani bodo redno lahko dobivali informacije in se pogovarjali s pristojnimi.
ZARADI VRTNARICE
Ponovna pritožba pri deželni vladi
Suha. EL na Suhi je pri deželni vladi vložila pritožbo, ker v dvojezičnem otroškem vrtcu ni dvojezično usposobljene vrtnarice. Pritožbo je deželna vlada odklonila z utemeljitvijo, da je ena vrtnarica kvalificirana in da si je le to pridobila v letih 1994-95 na praktiku mu v Šentlenartu v Sloveniji. EL pa je medtem dobila iz Slovenije pismeno potrdilo, da je suška vrtnarica bila v Šentlenartu pristojna za uvajanje nemščine in da je imela ob sebi tolmača. S tem je po mnenju Lenarta Katza dokazano, da si je vrtnarica na osnovi napačnih faktov pridobila delovno mesto dvojezične vrtnarice na Suhi. S pismom iz Šentlenarta se bo EL ponovno obrnila na deželno vlado.
Fara in občina Šmihel sta
počastili dekana Srienca
Slavnostna in prisrčna je bila podelitev častnega prstana občine Bistrica šmihelskemu dekanu msgr. Kristu Sriencu.
Šmihel. Preteklo nedeljo dopoldan so se občinski zastopniki, farni svet, pevci, gasilci in šmihelski farani zbrali pred farovžem in se mu zahvalili za njegovo 40-letno delovanje v šmihelski fari. V imenu občine Bistrica so dekanu predali župan Janko Pajank, podžupan Dl Fritz Flodl in občinski
predstojnik Andrej VVakounig častni prstan občine. To odlikovanje je občina podelila prvič v svoji zgodovini, kar daje podelitvi še poseben pomen in globino. Župan Janko Pajank se je dekanu z zelo osebnimi besedami zahvalil za delovanje v občini in v fari ter ga obenem prosil za sodelovanje
v še odprtih komunalnih vprašanjih, kot npr. pri lokaciji mrtvašnice. Zelo slavnostna je bila nato tudi biserna maša, na kateri je imel slavnostno pridigo bivši šmihelski kaplan Hanzej Dersula. Podelitev in mašo je olepšal domači cerkveni zbor.
Silvo Kumer
Dekan Kristo Srienc (desno) je prvi bistriški občan, ki je dobil podeljen častni prstan občina Bistrica.
Zvabek: spet grozilno pismo na ravnatelja ljudske šole
Zaradi prizadevanj za enakopravnost slovenščine je odbornik EL Lenart Katz ponovno cilj nacističnih napadov.
Nekaj dni po tem, ko je odbornik Enotne liste Suha in ravnatelj ljudske šole Žvabek Lenart Katz v občinskem svetu stavil predlog za postavitev dvojezičnih krajevnih tabel in kažipotov za območje stare občine Žvabek ter nastavitev dvojezične vrtnarice, je prejel grozilno pismo (glej desno), ki je bilo (z napakami) naslovljeno nanj osebno in na ljudsko šolo v Žvabeku.
Že na občinski seji je odbornika EL Lenarta Katza in Petra Trampuscha ostro napadal odbornik Herbert Skubl in to tako
nesramno, da se je moral nato opravičiti.
Če je že v občinskem svetu in seveda potem tudi drugače v občini pogovorna raven na tem nizkem nivoju, potem ni čuda, da iz kotičkov prihahajo nacistične grožnje kot na primer to najnovejše grozilno pismo. Žandarmerija na Suhi je grozilno pismo posredovala naprej na varnostno direkcijo v Celovec. Kakor po navadi v takih primerih, tudi v tem primeru policija nima nobenih konkretnih sledi in zaenkrat samo čaka.
Silvo Kumer

Auslander
Raus!
NSDAP/AO: Box 6414, Lincoln, NE 68506 USA
Kein Platz ftir Landraubez* in Kam ten -•Vir wehren ung!
Heil Hitler
j
Dalmatinske specialitete. V Juenni na Čepičah pri Globasnici čakajo obiskovalce kulinarične in glasbene specialitete iz Dalmacije. Letošnji teden ribjih specialitet nudi spet vrsto presenečenj. Na sliki vidite glasbeni duo iz Dalmacije skupno s šefom hiše Lojzem Gregoričem, podžupanom Bernardom Sadovnikom in natakarjema Draganom in Mariom.	Foto: Fera
Šentrupert je alternativa k politehničnemu letniku
Strokovna šola v Šentrupertu pri Velikovcu je vabila na šolski zaključek. Letos je obiskovalo in zaključilo šolo 11 učenk.
Kaj bom v devetem šolskem 'etu? Ali grem v političnični razred ali kam drugam? Pred tem vprašanjem stoji danes marsikateri šolar/arka. Strokovna kmetij-sko-gospodarska šola v Šentrupertu pri Velikovcu je eden možnih odgovorov in predstavlja dejansko smiselno poklicno orienti-rano alternativo za deveto šolsko leto. Na šoli dekleta usposabljajo za poklicno življenje, od pisarniškega dela do dela v gospodinjstvu.
Preteklo soboto in nedeljo je šola vabila na letni šolski zaključek. V šoli so šolarke skupno z učitelji pripravile razstavo nočnih del, kar dvakrat (v soboto in v nedeljo) pa je bil na programu kulturni spored. V uvod je zapel šolski zbor pod vodstvom sestre Domenike Roblek, nato pa so šolarke zaigrale igro ..Tridesetletna vojna“, ki jo je z njimi naštudiral dekan mag. Peter Sticker.
Po letih uspešnega vodstva bo uradno vodstvo šole oddala sestra Melodija, ki pa bo ostala v
Danica in Matilda se veselita, uspešno sta zaključili deveto šolsko leto.
zavodu tudi v prihodnje. Za	Karel Gril, Marica Kušej, Marija
izobrazbo šolark so letos skrbeli	Skuk, Janko Zvvitter, župnik Han-
sledeči učitelji in učiteljice: sr. Me- zej Rosenzopf. todija, sr. Andreja, sr. Domenika,	Silvo Kumer
SREDNJI ROŽ
Božanskega velekanala ne bo
Rož. Občine Bistrica v R., Borovlje in Bilčovs bodo gradile svoje lastne čistilne naprave. Odločilen korak k temu je storil bistriški občinski svet, ki je na minuli občinski seji sklenil gradnjo lastne naprave. S tem je velekanal za občine Bistrica-Bilčovs-Boro-vlje z mize. Diskusija o tem vprašanju je tekla več kot 10 let. Potrebno pa je še, da tudi občinska sveta v Bilčovsu in v Borovljah skleneta gradnjo samostojnih čistilnih naprav. Nekaj skupnega pa naj bi le ostalo. Vse tri občine hočejo namreč čistilne naprave oskrbovati skupno, kar je po zadnjih računih ceneje. Zveza za čiščenje odplak srednji Rož bo to nalogo prevzela.
Vodstvo šote bo oddala sestra Metodija Arneitz, ki pa bo ostala v zavodu seveda tudi v prihodnje.
V režiji Petra Stickra so šolarke zaigrale igro ,,30-letna vojna"
10
Rož - Podjuna - Žila
Na Beli pri Rebrci je slavila 40. pomlad Dorli Škofič. Slavljenki ob tem okroglem jubileju od srca čestitamo in želimo vse lepo in dobro tudi v prihodnje. Čestitkam NAŠEGA TEDNIKA se pridružujejo člani kvarteta Rož.
V Trebljah je minulo nedeljo obhajal 19. pomlad Christian Tratnig. Maturantu Slovenske gimnazije iskreno čestitamo in mu želimo vse lepo in dobro tudi v prihodnje. Čestitkam NAŠEGA TEDNIKA se pridružuje EL Šmarjeta.
Valentini VVuzella, Jurjevi na Reki pri Šentjakobu v Rožu, se je rodil sin, ki so mu dali ime Franc Valentin. Novorojencu, njegovim staršem in starim staršem iskrene čestitke in najboljše želje za nadaljnjo življenjsko pot, ki naj bo - vsaj delno -z rožami posuta. Sorodniki, prijatelji in znanci od blizu in daleč ter uredništvo NT se pridružujejo čestitkam kulturnega društva .Peter Markovič" v Rožeku.
Na Dunaju je slavil rojstni dan Anzej Saler. Bivši sošolci mu ob tej priložnosti od srca čestitajo in želijo vse najboljše. Čestitkam se pridružuje uredništvo NAŠEGA TEDNIKA.
ČESTITAMO
V	Štebnu pri Globasnici je minulo soboto obhajala 87. rojstni dan Rečnikova mama, Marija Kogelnik. Ob tem visokem osebnem prazniku prisrčno čestitamo in želimo obilo božjega blagoslova, zlasti trdnega zdravja in osebnega zadovoljstva.
V	Nonči vasi je slavil okroglo obletnico življenja, 60. rojstni dan, Friedrich Sranc. Slavljencu ob tem lepem osebnem jubileju prisrčno čestitamo in kličemo na mnoga zdrava in zadovoljstva polna leta.
Slovensko društvo upokojencev Podjuna čestita za osebne praznike naslednjim svojim članom: Fridlu Mateuschitzu iz Lo-vank, Mariji Paulič z Dobrove, Mirku Sriencu iz Grabalje vasi in Andreju Polzerju iz Spodnjih Vinar. Vsi ostali člani društva upokojencev od srca čestitajo in kličejo slavljencem na mnoga zdrava in milosti polna leta. Čestitkam in željam upokojencev se pridružuje uredništvo NAŠEGA TEDNIKA.
Naslednje voščilo je namenjeno Aniti Koban iz Celovca, ki je
Prav redko veselje doživljata Novakova Anči in Lenči z Obirskega.
V času enega leta zgodilo se je, da so kar štiri hčere porodile.
Da nanje še naprej rada pazila bi,
Meta, Natal ja, David in Milena želijo si.
Za 60. let, draga mama, voščimo ti zdravja in sreče, domači vsi, hvala za tvoj obraz nasmejan in še mnogo let od Boga dan’!
Čestitkam domačih se od vsega srca pridružuje uredništvo NT.
obhajala 30. pomlad. Čestitamo in vse lepo in dobro tudi v prihodnje. Čestitke veljajo tudi Kristini za 9. pomlad in Juliji za 6. rojstni dan.
Minulo sredo je obhajala 68-letnico življenja Marija Kattnig iz Dolnje vasi pri Šmarjeti. Prisrčnim čestitkam in najboljšim željam uredništva NT se pridružujejo dobri znanci.
Pri Pavru v Podsinji vasi je minulo nedeljo obhajala 65-letnico življenja Ana Schvvarz, za kar ji od srca čestitamo in kličemo na mnoga zdrava in milosti polna leta.
Naše prisrčne čestitke za minuli osebni praznik veljajo tudi Urhi Mak z Bajdiš. Vse najboljše, predvsem trdnega zdravja in osebnega zadovoljstva.
Visoko obletnico življenja, 89. rojstni dan, je minulo nedeljo slavila Margareta Jug iz Železne Kaple. Slavljenki ob tem lepem življenjskem prazniku od srca čestitamo in želimo obilo božjega blagoslova, zlasti zdravja in osebnega zadovoljstva.
Prav tako 89-letnico življenja je obhajala Marija Mlečnik iz Sel na Kotu. Tudi njej od srca čestitamo in kličemo na mnoga zdrava, vesela in milosti polna leta.
V	Selah pri Cerkvi je obhajala osebni praznik Rozika Kelih Od srca čestitamo in želimo vse najboljše, zlasti trdnega zdravja in tihe osebne sreče.
V	sredo je obhajal rojstni dan Cina Begusch iz Sveč. Prisrčnim čestitkam in najboljšim željam uredništva NT se pridružuje SPD Kočna.
Okroglo obletnico življenja, 60. rojstni dan, je v Mali vasi pri Globasnici slavil Albin VVautsche. Slavljencu ob tem lepem jubileju od srca čestitamo in želimo vse lepo in dobro tudi v prihodnje. Čestitkam se pridružujejo vsi domači.
Slovensko društvo upokojencev Pliberk čestita za osebne praznike naslednjim svojim članom: Kristi Močilnik iz Vetrinja pri Celovcu, Janezu Havlu iz Globasnice, Francu Žontarju iz Črgovič, Zalki Černič iz Dvora, Ignacu Jerneju iz Črgovič, Metki Bricman iz Strpne vasi, Marti Riedl iz Nonče vasi, Francu Šli-
ČESTITKA TEDNA
70- letnica Kogovnikove matere
| vro se je rodila na Tolstem IX vrhu nad Grebinjem, ji je I \umrla mati. Babica ji je postala njena druga mati. Pri njej se je počutila kakor v nebesih. Deležna je bila njene vsestranske ljubezni, ob njej je spoznavala lepo otroško veselje. Trajalo pa je le nekaj let - Vsemogočni ji je babico prerano vzel in jo odpklical k sebi v večnost.
Sledila so manj lepa leta, sprva doma, nato na suškem gradu, kjer je kot mlado dekle opravljala delo služkinje. Na Suhi je_ spoznala tudi svojega moža Šimeja. S 17. letom se je poročila h Kogovniku nad Suho. Čakalo jo je naporno delo na hribovski kmetiji ter nepredstavljiva skrb in odgovornost za družino. Življenje je dala štirinajstim otrokom, ki so nanjo zelo ponosni. Predvsem pa so ji tudi hvaležni za vso njeno materinsko ljubezen.
Prihodnji ponedeljek bo Ko-
govnikova mati - Tončka Kul-mesch praznovala 70. življenjski jubilej. Želimo ji obilo zdravja, božjega blagoslova in čimveč prijetnih trenutkov v domači družbi. Vemo, da si še vedno ne vzame časa za zasluženi odpočitek. Toliko bolj bi bili veseli, če bi si ga privoščila.
V tem smislu Bog Vas živi in na mnoga leta!
-Kuj-
Rož - Podjuna - Žila
11
serju z Bistrice nad Pliberkom in Hermannu Čiku iz Li-buč. Vsi ostali člani društva upokojencev od srca čestitajo in kličejo slavljencem na mnoga zdrava in milosti polna leta. Čestitkam in željam upokojencev se pridružuje uredništvo NAŠEGA TEDNIKA.
Predvčerajšnjim je obhajal rojstni dan Šmarješki župan Lukas VVolte iz Zgornje vasi pri Šmarjeti. Čestitamo in želimo vse najboljše. Čestitkam se pridružuje EL Šmarjeta.
95-letnico življenja je slavil Ciril Rudolf, po domače Bo-gnarjev oče z Bistrice nad Pliberkom. Slavljencu ob tem visokem osebnem jubileju od srca čestitajo vsi domači, še Posebej vnuki in pravnuki. Čestitkam in željam se pridružuje uredništvo NAŠEGA TEDNIKA, ki kliče slavljencu na mnoga leta.
Na visoki šoli za glasbo in umetnost v Gradcu je 30. junija z odliko zaključil študij ..saksofona" Smi-helčan Michael Vavti. Mlademu magistru k lepemu uspehu iskreno čestitamo in mu na poklicni poti želimo mnogo uspeha. Čestitkam NAŠEGA TEDNIKA se pridružuje godba na pihala Šmihel ter prijatelji, znanci in vsi domači.
UMRLA JE HELENA ERSCHEN
Polje, kdo bo tebe ljubil...
Ta lepa pesem bi lahko orisala lik Helene Erschen, rojene Mlinar, ki je 17. junija tega leta za vedno zatisnila oči. Rajna mati je bila skozi vse svoje življenje ozko povezana z domačo grudo.
Rodila se je 18. 8. 1914 pri Žnidarju v Breški vasi. Že v mladostnih letih je na domači kmetiji zljubila sicer trdo delo na polju in v hlevu.
Na žalost je rajna mati doživela tudi kruti čas druge svetovnje vojne. V tem času sta padla njena dva brata. Po vojni leta 1949 pa je umrl še oče. Tako je bila draga mati hitro prisiljena voditi kmetijo. Ko se je leta 1948 poročila z možem Robertom Erschnom, je ostala z njim sprva na domači kmetiji in se šele leta 1954preselila na moževo kmetijo v Šteben pri Globasnici. Tako je vseskozi opravljala dve kmetiji z velikim veseljem in hkrati z vso materno ljubeznijo skrbela za oba sinova.
Ta njena ljubezen pa je izvirala iz globokega verskega prepričanja. Tako je bilo zanjo samoumevno, da je bila vsem dobra soseda, gostom pa posebno gostoljubna gospodinja. Njen socialni čut je bil skozi vsa desetletja znan po tem, da so hlapci in dekle vedno našli prenočitev na Er-schnovi kmetiji.
Dokler je lani ni zgrabila bole-ze, je rajna mati še opravljala razna dela na kmetiji in se veselila bogate življenske žetve, ki je bila sad pridnih rok in dobrega srca.
Ravno tako je bila vedno tesnt povezana s slovensko tiskano besedo, še predvsem kot dolgoletna bralka Našega Tednika.
Njena vera jo je Helena Erschen t redno
vodila k svetim mašam v šte-bensko farno cerkev. Ravno to dejstvo rajne matere in članice živega rožnega venca je pri pogrebnih obredih oz. pri maši za-dušnici izpostavil tudi župnik dekan Peter Sticker. Pesmi žalosti n ke pa je rajni zapel v slovo domači cerkveni zbor ob odprtem grobu štebenskega pokopališča.
Naj se rajna mati odpočije od zemeljskega truda in dela ter prejme zasluženo plačilo večnega življenja. Sinovoma z družinama in vsem sorodnikom pa izrekamo naše iskreno sožalje. SaBe
Pobratena zbora Jakob Petelin Gallus iz Celovca in Singgemeinschaft Gmund pred lepotami
Triglavskega narodnega parka.
Izlet v znamenju prijateljstva
Za petletnico pobratenja med zboroma Jakob Petelin Gallus iz Celovca in Singgemeinschaft Gmund smo organizirali skupen izlet, da bi v sproščenem ozračju živeli prijateljstvo, začeto leta 1993 na Tednu koroških Slovencev v Spittalu.
V soboto, 4. julija, nas je pot
vodila na Gorenjsko: najprej k skakalnicam Planice, od koder smo peš prehodili pot do doma v Tamarju, kjer smo uživali lepote Triglavskega narodnega parka. V Kranjski Gori smo kosili v gostilni pri Mikliču. Prijatelji iz Gmunda so pripravili lastno oblikovana darila, Gallusovim pev-
kam rute in pevcem kravate. V vrtni uti smo ob skrbni postrežbi skupaj prepevali do večera.
Singgemeinschaft Gmund praznuje v četrtek, 9. julija, 35-letnico svojega obstoja in seveda bo to tudi priložnost za nadaljnje prijateljske stike.
Miha Vrbinc
Funka fliaga v Šentjanžu
Trdi rok in kantavtorstvo sicer ne pašeta tako v par, sta pa kljub temu dobra sprememba v vsakdanu, sploh če sta v živo. K&k center v Šentjanžu je pretekli torek s to koncertantno mešanico skoraj izključno rožansko mladino pospremil v count down do zasluženih poletnih počitnic. Začetek in s tem ustavrjanje pravilnega vzdušja je bil prepuščen rokovskima skupinama Benzol in Blind Brothers. To jima ni tako prav uspelo, kakor tudi glavnima skupinama Bluat-schink s Tirolskega in Brujim z Gradiščanske ni uspelo privabiti publike v takem številu kakor npr. v lanskem letu Ostbahn-Kurti. Vzdušje je ostalo družinsko intimno. Znana skupina Bluatschink si je v Avstriji naredila ime s hitom „Funka fliaga”, Bruji pa so že skoraj fiksna točka rokovskih koncertov na južnem Koroškem. Iz Benzola in Blind Brotherjev pa lahko še kaj nastane, če... Na žalost koncer-tantna mešanica ni najbolje vplivala na atmosfero, ker so se glasbeno različne skupine tudi v zaporedju nastopov mešale, tako da so trdim rokovskim zvenom sledili mehki kitarski dueta Bluatschink, njemu pa spet rok. Kljub vsemu so Bruji poskrbeli za spravljiv zaključek, pred katerim seveda niso pozabili omeniti, da je nemška reprezentanca pravkar zgubila proti hrvaški. Na koncertu je bilo po aplavzu več navijačev Hrvaške. Tudi s takimi detajli lahko publiki vbrizgneš nove energije.
Adke
■ \ i	Pr f Tiyi
§7 A.	
Pred velikim bojem med Cezarjevimi Rimljani in Majestixovimi Galci.	sliki: a. Kert
Asterix in Obelix v Železni Kapli
Ljudska šola Železna Kapla je mojstrsko uprizorila muzikal Asterix.
Muzikal šolarjev in šolark ljudske šole Železna Kapla je bila predstava višje kategorije. Kar je namreč kaplška mladež servirala publiki, ki se je kar trla v farnem domu, je bilo prvorazredno in kar v dveh delih - nemško in slovensko. Ravnatelj Miha Travnik je lahko zelo ponosen na uspeli gledališki projekt. Brez velikega gledališkega tam-tama je bil na oder pričaran svež in korajžen nastop legendarnih nepremagljivih Galcev z vsemi vaškimi kapacitetami od zvitega Asterixa, prek obsežnega in večno močnega Obelixa, do poglavarja Majestixa, druida Mira-culixa in barda Troubadixa. Seveda tudi ni manjkala druga stran, ki jo tvorijo večno premagljivi, a kljub temu poslušni in vrli Rimljani. Režiser Poldej Zunder
Bard Troubadix je bil s svojo glasbo nezaželen.
je mladež dobro uvedel v odrsko igranje, saj so bile vloge podane v korajžnem in komadu primerno neustrašnem slogu - kakor stari rutinjeji pač. Skupina je igrala pasaže iz več zvezkov Asterixa, čigar starša sta Uderzo in Goss-cinny. Otroško publiko to sploh ni motilo, saj je bilo besedilo (Rihard Grilc) tako luštno, da mešanica ni toliko motila. Poskočno in zelo melodiozno glasbo je skom-poniral Edi Oraže. Njegov koncept je bil pravilno izbran, saj se je pri melodijah omejil na kratke, zelo melodiozne sekvence, ki otrokom naj ne bi delale težave. Za koreografijo je bila pristojna Alenka Hajn, rekvizite so pripravili starši in učitelji, za sceno in svetlobne efekte pa je poskrbela Breda Varl.
Adke
Bruji (levo) so navdušili publiko v Šentjanžu.	Sliki: Adrian Kert
Dnevi kreativnosti v Modestovem domu
Od 16. do 18. junija 1998 smo v Modestovem domu imeli že tradicionalne kreativne dneve.
Letos smo povabili učitelja Alberta Krajgerja, učiteljico Snežano Višnjič ter vzgojiteljico Martino Travnik. Vsi trije se v prostem času posvečajo umetnosti. Albert Krajger iz Šmihela nam je pokazal, kako brez fotografskega aparata, samo s pomočjo škatle in fotografskega papirja, nastanejo zanimive dvobarvne slike. Sli-
karka Snežana Višnjič pa je z nami risala z oljnatimi barvami. Pobarvali smo različne kose lesa in jih nato sestavili kot mozaik. Martina Travnik , doma iz Ži-tare vasi, nas je seznanila s tehnikotiffany. Iz drobnih ste-klenihdelcev, ki jih povežeš s spajkanjem svinčnice, so nastale najrazličnejše umetnine od ogledala do nakita.
Bilo je zelo zanimivo in mogoče je ta ali oni v teh dneh odkril svojo kreativnost.
Modo
Petek,
1P- julija 1998
Zamejstvo
13
leta 1990 dalje na Solbi-f lci v Reziji deluje urad Zve-ze slovenskih kulturnih društev, ki ga vodi mlada domačinka z Osojan Luigia Negro. Sedež je kulturno stičišče in pomemben informativni center, ki si prizadeva za ohranitev rezijanskega jezikovnega in kulturnega izročila, pa tudi za poglabljanje stikov z ostalimi Slovenci v Italiji (v Trstu, Gorici in Benečiji - predvsem v Nadiških dolinah) in s tujino. Na urad se z željami obračajo najrazličnejše ustanove, rezijanologi in obiskovalci Rezije. Voditeljica urada informacije posreduje v rezijanščini, italijanščini in slovenščini.
Delo na solbiškem uradu poteka v tesnem sodelovanju z rezijansko občino. Župan Luigi Paletti se zaveda nujne potrebe po ohranitvi lastnega jezika in kulture. V dolini od leta 1983 dalje deluje osrednje kulturno društvo 'Rozajanski Dum’, ki mu prav tako predseduje Luigia Negro. V društvo je včlanjenih več kot 100 članov: Rezijani, ki prebivajo v dolini in tisti, ki živijo zunaj Rezije. Na kulturnem področju delujejo še: mednarodno znana folklorna skupina 'Gruppo Folkloristico Val Resia' (ustanovljena 1838), moški zbor 'Goro Monte Canin' (ustanovljen 1971) ter ženski zbor 'Rože Majave' (ustanovljen 1993).
DruŠtVO 'Rozajanski Dum' v sodelovanju z občino skrbi za kulturno delo in ohranitev rezijanskega jezika s tem, da ga pomaga uveljavljati v javnosti. Za Radio Trst A od leta 1989 dalje pripravlja polurno sobotno radijsko oddajo v rezijanščini (Ta rozajanski glas). Vabila na prireditve in plakate društvo v zadnjih letih oblikuje dvojezično. Letno je na voljo lokalni rezijanski koledar 'Naš kolindren'. Vsako drugo leto društvo poskrbi za natis rezijanskega telefonskega imenika, v katerem so zabeleženi priimek in ime, hišno ime, kraj in naslov lastnika telefona. Aktualni telefonski imenik vključuje tudi telefonske številke in podatke Rezijanov, ki živijo zunaj doline. Telefonski imenik naj bi pomagal ohranjati stike med domačini in izseljenci.
Mnogo Rezijanov živi v okolici Vidma. Tu rezijanska kulturna dejavnost poteka v okviru društva 'Rozajanska Dolina', ki organizira izlete, koncerte in razstave, skrbi pa tudi za redne lastne publikacije.
Rezijanska občina ima približno 1298 prebivalcev (31. 12. 1997). Na občinskem uradu župan v pogovorih s soobčani na-
Predsednica„Zveze slovenskih kulturnih društev “Luigia Negro otrokom na Solbici pomaga pri zapisovanju rezijanskih besedit.
Kulturno in izobraževalno delo v dolini Reziji v Italiji
Zgledno sodelovanje občine s kulturnimi društvi.
vadno uporablja rezijanščino. Po njegovi oceni govori približno 80% občanov rezijanščino, približno 90% jo razume in le 10% je takšnih, ki so se iz družinskih ali kakršnihkoli razlogov doselili iz drugih krajev, predvsem iz Furlanije in uporabljajo furlanšči-no ali italijanščino.
V družinah Rezijani ponavadi uporabljajo lastni jezik. Poleg italijanščine mnogi po potrebi govorijo tudi furlanščino, kar velja predvsem v stiku z jezikovno mešanimi družinami. Pod vplivom socialnega okolja pripadniki mlajše generacije, predvsem otroci, v zadnjem času največkrat govorijo italijansko. Razvoj pospešujejo jezikovno mešane družine, italijansko govorno okolje v šolah, javna množična občila (italijanska televizija) in drugi dejavniki.
Prizadevanja za ohranitev lastnega jezika so v Reziji vse bolj opazna. Rezijani starše pozivajo k uporabljanju lastnega jezika, v vrtcu pa otroke vzgaja rezijanska domačinka z Njive; tako predšolska vzgoja otrok poteka v italijanščini in deloma tudi v rezijanščini. Učni jezik na šolah je italijanščina - učitelji rezi-janščine niti ne znajo.
Za učenje rezijanščine doslej skrbijo družine in kulturno društvo 'Rozajanski Dum', ki od leta 1991 dalje skupaj z občino v šolah organizira predavanja o Re-
ziji in rezijanski kulturi. Otroci iz Solbice se radi zatekajo k Zvezi slovenskih kuturnih društev, kjer jim Luigia Negro pomaga pri zapisovanju rezijanskih besedil.
Leta 1994 je občina namestila uradne dvojezične italijansko-re-zijanske topografske napise. Tudi liturgija zadnja leta poleg italijanščine vse bolj upošteva rezijanščino. Po cerkvah zazvanjajo spet stare domače cerkvene pesmi, pa tudi svetopisemska besedila se po potrebi prevajajo v rezijanščino. Pred leti je to delo opravljala pesnica Silvana Paletti, danes pa za to skrbi upokojena učiteljica z Bile. Dva mlada domača duhovnika sta se naučila toliko rezijanščine, da jo lahko uporabljata pri liturgičnih
opravilih. Tudi v lokalnem cerkvenem tisku se poleg italijanščine pojavlja tudi rezijanščina.
O projektu normiranja rezijanskega jezika, ki ga vodi nizozemski slavist dr. Han Steenvvijk, in doslejšnjih rezultatih projekta smo že poročali. Rezijanski pravopis je izšel leta 1994, spomladi 1998 pa mu je sledil prvi učbenik rezijanskega jezika z naslovom 'Po nas'. Občina je knjigo predstavila rezijanskim šolam (skupno pribl. 80 otrok) v začetku junija. Župan Paletti je vsakemu otroku podaril učbenik. Slikovno izjemno lepo opremljeno knjigo, ki spominja na življenje v domači dolini, so otroci sprejeli z velikim zanimanjem. Obravnava osnovno izrazje iz vsakdana in izrazje letnih časov. Trenutno tečejo prizadevanja za uvedbo pouka rezijanščine na šolah in župan upa, da se bo želja uresničila že do začetka novega šolskega leta. Meni, da bo rezijanska kultura živela, če bo v dolini poskrbljeno za delovna mesta mladih.
S koroškimi slovenskimi kutur-nimi organizacijami Rezijani zaenkrat še nimajo uradnih stikov, čeprav jih zanima življenje in kulturno delo pri nas na južnem Koroškem. Voditeljica Zveze slovenskih kulturnih društev in predsednica osrednjega kulturnega društva 'Rozajanski Dum' upa, da bo naš prispevek pomagal vzpostaviti uradne stike s koroškimi slovenskimi kulturnimi organizacijami, pa tudi s posameznimi kulturniki, društvi in skupinami.
Prispevek je povzetek jezikoslovnih intervjujev z županom Pa-lettijem na Ravanci in Luigi Negro na Solbici, dne 12. junija 1998. Obema prav prisrčna hvala.
Herta Maurer-Lausegger
Naslov:
Zveza slovenskih kulturnih društev
Luigia Negro
ul./Via Udine
1-33019 Solbica/Stolvizza
Tel. e Fax: 0039/433-5342
zf/(y
> I 5UnCac	fr°Vvnit a Qr> m '
’r^S%»w
"*CS‘

Prvi šolski učbenik rezijanščine, ki upošteva standardizirano pravopisno normo. Izdelal jo je rezijanolog dr. Han Steenvvijk (1994).
Alpsko-jadranski zveni
Kdo bi si mislil, da se bo galerija Falek v Libučah, ki bi jo nasploš-no označili kot bogu za hrbtom, tako razvila.
Gonilna sila in hišna gospodarica Renate Falke je za to vredna občudovanja, saj ji je s svojim neumornim angažmajem v teku let uspelo svojo domačijo dopolniti v kulturno-umetniško središče ne samo dvojezične Koroške, ampak celotnega alpsko-jadranske-ga prostora. To potrjujejo stalni čezmejni projekti zlasti z likovnimi in literarnimi umetniki te regije, ki obsega Koroško, Slovenijo in Furlanijo.
Tudi pretekli konec tedna se je galerija Falke lesketala v prozaič-no-liričnih barvah alpsko-jadranski h besednih in likovnih umetnikov v sestavi Janka Ferka, Gustava Januša, Celsa Macorja in Žarka Petana. Na sporedu je bila predstavitev zelo zanimivega dela založbe Braitan iz Nove Gorice, ki ima v programu vse štiri omenjene pisatelje in pesnike. Vodja založbe Hans Kitzmuller si je zadal nalogo, da naveže stike z literati alpsko-jadranskega območja in jih skuša pridobiti za založbo. Posebnost založbenega programa so večjezične publikacije. Kitzmuller je v svojem orisu poudaril
kot osrednji cilj založbe „v tem prostoru nadaljevati tradicijo multikulturnosti in interkulturnosti, ki sta z vojno doživeli prekinitev”. Poleg tega avtor s prevodi in originali daje usihajoči furlanščini možnost stopiti na belo dneva. Prvi koroški pesnik, ki je bil preveden v furlanščino, je bil Gustav Januš, drugi pa Janko Ferk. Oba sta ostala založbi zvesta in lani spet bila del programa novih izdaj: Januš z zbirko „Pesmi, Ge-dichte, poesiis”, Ferk pa s pesniško zbirko „Ai margini del silenzio”. Januš bo s svojim delom, ki ga Kitzmuller označuje kot ..naravno in razmišljanjsko liriko” julija nastopil na festivalu v Cividalu kot predstavnik avstrijske literature.
Zanimiv gost pri Falkeju je bil furlanski besedni umetnik, pro-zaik Celso Macor, ki se v svojih delih, pisanih v furlanščini, posveča prav furlanskemu podeželskemu življu, hkrati pa vpleta tudi tematiko narodnih manjšin v Italiji. Macor je dal pokušnjo v furlanščini.
Med slovenskimi pisatelji je Braitan doslej izdal A. Gradnika,
Šorlija in Petana. Žarko Petan je bil četrti gost in sicer s svojimi aforizmi, ki so tako cenjeni zaradi tega, ker so „polni humorja, smešnosti in velike človekoljubnosti” (Kitzmuller). Seveda je tudi Petan dal pokušnjo aforizmov, ki jih je Braitan izdal v italijanščini pod naslovom „Slovenia felix”.
Adke
Vodja založbe Braitan Hans Kitzmuller
Gosta galerije Falke Gustav Januš in Janko Ferk (z leve).
Podelitev Bralnih značk: 96 mladih bralcev je sodelovalo
Naša mladina kljub televiziji in drugim novim stvarem še rada bere. Najpridnejši so pretekli teden prejeli letošnje bralne značke.
Mladinski dom, Celovec. 96
mladih bralcev je v četrtek, 26. junija 1998 iz rok predsednika Zveze bralnih značk Slovenije Toneta Partljiča, predstavnika Jožeta Zupana in mladinskega pisatelja Primoža Suhodolčana prejelo letošnje bralne značke, v zahvalo in kot priznanje za vztrajno branje slovenskih knjig. Mentorji pod vodstvom Vide Po-lanšek so mlade bralke in bralce iz Bilčovsa, Sele-Kota, Obirske-ga, Slovenske gimnazije, Študijske knjižnice v Celovcu in Mladinskega doma skozi vse leto navduševali za branje slovenskih knjig in vsi skupaj so dosegli velik uspeh.
Letošnja podelitev, 21. po vrsti na Koroškem, je potekala v klubskem prostoru Mladinskega doma v Celovcu. Svečane pode-
litve so se poleg predstavnikov bralne značke udeležili še vidni gostje, med njimi konzul Slovenije Anton Novak, pisatelj Andrej Kokot in predsednik SPZ dr. Avguštin Brumnik.
Zabavno in prikupno prireditev sta z branji oziroma predstvitva-mi svojih del oblikovala Primož Suhodolčan, ki je s spontanostjo in humoristično predstavitvijio svoje nove knjige ..Živalske novice" očaral otroke ter Tone Partljič, ki je pripovedoval, kako se je prvič ženil.
Prejemniki bralnih značk 1997/98 so:
Obirsko (mentorica Marta Po-lanšek): Michall Haderlap, Simona Karničar, Tatjana Karničar, Tatjana Oraže, Jasimna Paulitsch, Katja Smrtnik, Maja Smrtnik, Matej Smrtnik;
Sele - Kot (mentorica Marta Velik): Rosvvitha Dovjak, Peter Mak, Veronika Mak, Erika Roblek, Florjan Supan, Jan Velik;
Radiše (mentorica Leni Ogris); Mirjam Lampichler, Nadja Lampich-ler, Majda Ogris, Sara Rogaunig, Tanja Rogaunig, Arne Schiemann, Anja VVieser, Manuela VVoschitz, Simone VVoschitz, Christian VVrulich, Daniela VVrulich;
Slovenska študijska knjižnica
(mentorica Vida Polanšek): Zra Ali-babič, Daniel Boschitz, Gregor Bren-ce, Kristina Ciomega, Gregor Krec, Maruša Krznar, Patrick Lausegger, Dalija Lemunovič, Ensed Nezič, Kaj Novak, Lina Novak, Andreja Paulin, Dominik Pipp, Jan Piskernik, Katarina Poberžnik, Saša Polanšek, Nadja Schellander, Marjeta Schvvarz, An-drea Sereinig, Kristian Strmenik, Mirko VVakounig, Maja Zdouc, Petra Zdouc;
Mladinski dom (mentorica Berta Piskernik): Gregor Blajs, Stefan go-mez, Klemen Karisch, Edin Nuhano-vič, Emir Nuhanovič, Dominik Rozman, Marco Toth, Andreas VVieser, Dominik VVieser; Mladinski dom (mentorica Meda Kavčič): Na-tasja Picej, Tanja Urank, Daniela VValdhauser;
Slovenska gimnazija (mentorica prof. Maja Millonig-Kupper): Patrick Boschitz, Igor Goltnik, Marko Hudi, Mitja Koller, Martin Krautzer, Tanja Kušej, Markuš Lapusch, Eva Malle, Marko Mečina, Daniel Mišič, Daniel Nedved, Tamara Partl, Tanja Partl, Marko Perč, Daniel Pirker, Florijan Reichmanu, Claudia Schellander, Monika Schmautzer;
Bilčovs (mentorica Irena Reich-mann); Anja Boštjančič, Damijan Einspieler, Gregor Einspieler, Jan Hedenik, Markuš Jesenko, Janja Kolter, Darja Mischkulnik, Kristina Mischkulnik, Milena Kropiunig, Nina Kroplunig, Sara Ogris, Andrej Reichmana, Damijan Reichmana, Melina Reichman.
Petek,
12-julija 1998
Donski kozaki, ki niso poklicni pevci, so navdušili s svojem petjem Dobrolčanke in Dobroičane.
Donski Kozaki gostovali v samostanski cerkvi
Na povabilo dobrolskega farnega sveta so gostovali preteklo soboto znani pevci iz Rusije v dobrolski samostanski cerkvi in navdušili publiko.
Zanesljivost ima ime
Donski Kozaki iz Sanktpeters-burga v Rusiji so preteklo soboto zvečer navdušili mnogoštevilno Publiko v nadvse akustični samostanski cerkvi. V prvem delu so Se pevci posvetili duhovni pesmi 'n z močnimi glasovi napolnili cerkev z žarom pravoslavne pesmi. Dd nadvse močnega fortissima d° popolnega piana so se nastopajoči igrali z glasovi, nekaj odličen solistov je poskrbelo, da so Poslušalci tudi uživali Bachovo "Ave Marija11.
Drugi del koncerta so oblikovali s Prosvetno in rusko narodno pesmijo. Ob spremljavi insturmentov 80 napravili višek koncerta. Bučen aplavaz so želi umetniki, ki niso Profesionalci, ampak preprosti delavci, za svetovno znane pesmi k°t npr. ..Večerni zvon“ in „Kalin-ka“.
Takemu srečanju je želeti še številnejši obisk ter da bi se pevci sPet kdaj ustavili pri nas. Po kon-Certu so pevci še obiskali dobrols-k° župnišče in skupaj z gostitelji, Pobrolskim farnim svetom in žup-Hikom Janežem Tratarjem zapeli ob veselem razpoloženju - v zabelo za povabilo in prisrčen sprejem v Dobrli vasi. Po tem koncertu s° ruski pevci nadaljevali s svojo turnejo, ki jih je vodila po vsej Avstriji.
t
6*9
M|H UJEVA V^Ui HERMAG RAS
Adi-Dassler-Gasse 4, 9073 Viktring/Vetrinj Tel.: 0463/292664, Fax: 0463/29 2664-30 ISDN: 0463/2926 64-25 E-Mail: tiskarna©mohorjeva.co.at.
KONCERTI
M V V	■ XZ ■■■
Rozecam želijo več koordinacije med društvi
Rožek/Hum. Pred trinajstimi leti so uvedili prosve-taši okoli kulturnega društva Peter Markovič klasične koncerte v podružni cerkvi na Humu na grebenu Petelina, vzpetine, ki loči kotlino Baškega jezera od ostalega Roža. Pa se je zamisel zelo obnesla, svojčas je to celo veljalo za zelo inovativno. Preteklo soboto sta gostovala na Humu domačina Janez Gregorič, kitarist iz Globasnice, in Kristijan Filipič, prečni flavtist iz Bilčovsa.
Zaradi premnogih prireditev in svetovnega prvenstva na televiziji je bil obisk rahlo skromnejši od dosedanjih, navdušenje nad glasbenim programom pa ni bilo nič manjše. Želeti bi bilo društvom, da bi vpletla v svoje letne programe redne klasične koncerte, saj si Rožečani delovanja brez tega koncerta kar ne morejo več predstavljati.
O koliziji velikega števila prireditev na isti konec tedna društveni predsednik Franc Kattnig: „Za občinski koledar prireditev bomo za prihodnje leto morali naše prireditve terminizirati že pred božičem." Tako je bilo tudi predlansko leto in lani, ko je društvo poslalo letne termine tudi sosednjim društvom. Ali se potem društva na to ozirajo ali ne, na to društvo potem ne more več vplivati, koordinacija pa je vsekakor lažja. Škoda pa je, daje prav zdaj toliko prireditev, jeseni pa jih v našem kraju skoraj ni. Rožečani bomo predlagali koordinacijski sestanek in eno skupno veliko letno prireditev društev Zilje in zgornjega Roža.
FrCi
Janez Gregorič je igraI na Humu

T
A
E
D
PETEK, 10. julija
18.00-18.30 Kulturna obzorja
SOBOTA, 11 julija
18.00 - 19.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca.
NEDELJA, 12. julija
6.08-7.00 Dobro jutro,
E
N
Koroška - Guten Morgan, Karnten. Duhovna misel (dr. Jože Mar-ketz) 18.00-18.30 Za vesel konec tedna.
PONED., 13. julija
18.00-18.30 Kratek stik
R
A
D
I
U
TOREK, 14. julija
18.10-19.00 Otroška oddaja
SREDA, 15. julija
18.10 - 19.00 Glasbena mavrica 21.04 do 22.00 Koncert ob 20-letnici Glasbne šole (10. 6. v Domu glasbe)
ČETRTEK, 16. julija
18.10-19.00 Rož - Podjuna - Žila
NEDELJA,
12. julija '98,13. 30
PONEDELJEK, 13. julija 1998
ORF2, ob 3.50_________
TV SLOVENIJA 1, ob 16. 20
Predvidoma z naslednjimi prispevki:
-	Kristo Srienc: 60 let pastir božje črede ...
-	Društvo „Naš otrok" praznuje 20-letnico otroškega vrtca v Celovcu
-	Dodatni zaslužek s skrbjo za kulturno krajino - servis strojnih krožkov
-	„Asterix“: učenci LŠ Železna Kapla so za zaključek šolskega leta uprizorili muzikal o neupogljivih Galcih
-	Večer samospevov v Svečah
Vsebino tv- oddaje in dnevnih radijskih sporedov lahko preberete tudi na teletekstu, stran 299.
petek, 10. julija 1998
Petek, 10 julija
ŠENTPRIMOŽ Koncert profesionalnega zbora CANTUS iz Ukrajine Čas: ob 20. uri Kraj: v farni cerkvi Vabita: SRD Danica in župnijski svet
Sobota, 11. julija
BOROVLJE Koncert profesionalnega zbora CANTUS iz Ukrajine Čas: ob 20. uri Kraj: v farni cerkvi Vabita: SPD Borovlje in župnijski svet
SVEČE Piknik Kočne
Čas: ob 18. uri Kraj: na vrtu pri Vrbniku (Galerija Gorše)
Vabljeni vsi člani in prijatelji društva
VOVBRE
Odprtje razstave „Wiegele -Wiegele“ (Franz VViegele - Edvin VViegele)
Čas: ob 20. uri Kraj: v galeriji VViegele
ŽELEZNA KAPLA Poletna noč
Čas: ob 20. 30 Kraj: pred občinskim kopališčem
Igra: ansambel „Vagabun-di“
Bogat srečolov, dobra kapljica, okusna jedača, lepi zvoki, temperamentni plesi. Vabi: SPD Zarja
ŽITARA VAS
Poletni koncert in koncert za
letoviščarje
Čas: ob 20. 30
Kraj: v kulturnem domu
Vabi: SPD Trta Žitara vas
Nedelja, 12. julija
ŠENTJAKOB
Farni praznik fare Šentjakob
Čas: od 10. uri (začetek s sv. mašo)
Kraj: na dvorišču župnišča Po maši bo družabno srečanje objužini in pijačah, ki jih bodo pripravili farni sodelavci; nato pester spored ob igrah in tomboli.
Vabi: farni svet
ŠMIHEL
Koncert pevskega zbora iz Užgoroda v Ukrajini
Čas: ob 20. uri Kraj: v farni cerkvi Vabita: KPD Šmihel
Sobota, 18. julija
LOČE-JUŽNI TIROL Planinski izlet na „Schuster-platte"
Čas: od 18. julija (ob 11. uri
zbiranje pri Pušniku) do 19. julija
Vabita: SPD Jepa Baško jezero in Slovensko planinsko društvo Celovec
ZGORNJE ŽAMANJE Tradicionalno kresovanje
Čas: pri gostilni Picej / Tedi Sodelujeta: MoPZ „ Vin ko Poljanec" in mladinska skupina „Nomos“. Za ples igra ..Podjunski trio"
Vabi: SPD „Vinko Poljanec"
BOROVLJE Premiera igre: Dr. Faust (parodija)
Čas: ob 20. uri
Kraj: v kulturnem domu pri
Cingelcu na Trati
Nastopa : igralska skupina
SPD Borovlje
Vabi: SPD Borovlje
Nedelja, 19. julija
KOMELJ
XIX. pohod na Komelj in spominska svečanost Čas: ob 13. uri pri Šlibarju (Odhod za pohodnike je ob 9.30 izpred kmetije Lombar-Kolenik v Čirkovčah pri Pliberku)
Program: spominska svečanost, maša, nato družabno srečanje pri Šlibarju. Vabita: Zveza koroških partizanov in SPD Edinost
BOROVLJE Ponovitev igre: Dr. Faust (parodija)
Čas: ob 20. uri
Kraj: v kulturnem domu pri
Cingelcu na Trati
Nastopa : igralska skupina
SPD Borovlje
Vabi: SPD Borovlje
OBIRSKO
9. mednarodno srečanje
harmonikašev
Čas: ob 14. uri Kraj: pri Jerebu Nastopa 12 harmonikašev iz Slovenije in Avstrije Vabi: Alpski klub Obir Ob slabem vremenu bo prireditev v nedeljo, 26. julija.
KORTE Korško žegnanje Čas: ob 9.30 po sv. maši Kraj: pod lipo Nastopa ..Pegrinov trio"
Petek, 24. julija
IZLET V TRST Izlet: kmetijstvo - mesto -slovenska manjšina Program: ogled slovenske kmetijste zadruge v Trstu, tržaške kmetije, mesta Trst, pogovor z zastopniki manjšine, ogled slovenske pršutar-ne, zaključek v točilnici Prijave: KIS - 0463/54867 Cena: 450 šil. s kosilom (za člane KIS: 350 šil.)
Sobota, 1. avgusta
BOROVLJE Ponovitev igre: Dr. Faust (parodija)
Čas: ob 20. 30
Kraj: v kulturnem domu pri
Cingelcu na Trati
Nastopa : igralska skupina
SPD Borovlje
Vabi: SPD Borovlje
OBVESTILA
Letovanje otrok v Poreču. Zveza slovenskih žena sporoča, da bo letos letovanje otrok v Poreču od 17. do 27. julija. Cena za 11-dnevno letovanje in prevoz znaša 3.400 šil. Otroke lahko prijavite na sedežu ZSŽ, tel. 0463/514300, kjer prejmete tudi nadaljnje informacije.
28. likovna kolonija v Vuzenici, spz sporoča, da bo letošnja likovna kolonija mladih potekala od 23. do 29. avgusta v Vuzenici. Udeležili se je bodo mladi iz Porabja, avstrijske Koroške in Tržaškega.
Mlade bo pri delu vodilo 7 pedagogov in sodelavci osnovne šole v Vuzenici. Interesenti (otroke med 10. in 15. letom) prosimo, da se čim prej prijavijo v tajništvu Slovenske prosvetne zveze v Celovcu, telefon 0463/514300-22.
IŠČEMO - IŠČEMO - IŠČEMO - IŠČEMO- IŠČEMO
RADIO AGORA
bo konec oktobra poslal prve valove v koroški ter. Da nam bo to dobro uspelo, iščemo še angažirane sodelavke z izkušnjami na naslednjih področjih:
^ Programska koordinacija s težiščem
□	uredniško delo
□	organizacija sodelovanja s prostimi sodelavci
□	glasba Tehnika
□	Windows NT, analogna in digitalna audiotehnika
^ Organizacija tajništva in PR ^ Proste sodelavke in sodelavce
Če Vas delo na tem področju zanima in veseli, javite se prosim pismeno ali preko zvočnega nosilca pri:
AGORA, Badgasse 7, 9020 Klagenfurt/Celovec,
Fon/FAX ++ 43 463 50 75 35
RAZSTAVE
PODN
Razstava ljudskih votivnih tablic
Kraj: gostilna Lausegger Razstava je odprta dnevno od 10. do 17. ure
TINJE
Razstava slik umetnice Evelyn Sickl
Kraj: Katoliški dom prosvete
Razstava je odprta dnevno od 10. do 17. ure
PLIBERK
galerija wernerja berga
Galerija je odprta od srede do nedelje od 10. do 12. ure in do 14. do 17. ure.
Ob torkih je galerija odprta od 14. do 17. ure, ob ponedeljkih pa je zaprta.
ŠMIHEL
Razstave del umetnic Sabine Dobernig (akril - akt, ab-strakt) in Sabine Rupitz (akril - abstrakt)
Kraj: v galeriji Anin. Razstava je odprta do nedelje,
12. julija, dnevno od 16. do 19. ure.
ROŽEK
GALERIJA ŠIKORONJA
Razstava slik umetnika Iva Brančiča. Galerija je odprta do 18. julija od srede do nedelje od 15. do 19. ure ali pa telefonskem dogovoru (tel. 04274/44 22).
ŠENTJANŽ
Razstave umetnika Ericha
Novoszela
Kraj: K & K center
Razstava „Drava je svoja fraua - die Drau ist ihre ei-gene Frau“
Kraj: K & K center Razstavi sta odprti ob sredah, četrtkih in ob petkih od 9. do 12. ure in od 16. do 20. ure ter v sobotah in nedeljah od 10. do 18. ure.
LIBUČE
Znamenja časa - Zeichen der Zeit
Valentin Oman, Jelka Flis in Herman Falke
Kraj: galerija Falke. Razstava je odprta do 5. septembra ob petekih in sobotah od 10. do 18. ure ali po telefonskem dogovoru (04235/3600)
PLIBERK/SUDHAUS Razstava del umetnika Franja Likarja
Razstava je odprta do 13. julija, dnevno (razen ob ponedeljkih) od 15. do 19. ure.
VOVBRE/HAIMBURG Razstava del umetnikov Franza in Edvina VViegeleja
Kraj: galerija Wiegele Razstava je odprta od 11. julija do 31. avgusta dnevno od 14. do 20. ure ali po telefonskem dogovoru (tel. 04232/ 72 32).
OGLASI
Znan celovški podjetnik išče
vajenko/vajenca za poklic trgovca/trgovke v maloprodaji
interesentom nudijo izobraževanje ter prijetno delovno in družinsko vzdušje. Javite se pri SGZ: tel. 0463/50 88 02
Galerija in knjižnica iz Trsta išče
interesentke/te, ki bi radi razstavljali svoje umetniške izdelke
(lesorezi, keramika, slikarstvo, nakit itd.)
Interesenti naj se javijo pri SGZ: tel. 0463/ 50 88 02.
OGLAS
Dajemo v najem nekaj praznih parkirnih mest v centru Celovca
Interesenti naj se javijo pri Zvezi Bank v Celovcu, tel. 0463/51 23 65- 16
Objave prireditev
Dragi društveniki!
Naš tednik tiskamo vsak teden v četrtek dopoldan. Uredniški zaključek za prireditveni strani je zaradi tega v sredo opoldan ob 12. uri. Prosimo Vas, da nam sporočite prireditve do tega roka po telefonu ali po faksu. Telefon: 0463 / 51 25 28* 24 Faks: 0463 / 51 25 28* 22
NAS TEDNIK - Lastnik (založnik) in izdajatelj: društvo .Narodni svet koroških Slovencev", ki ga zastopa predsednik Nanti Olip, 9020 Celovec, 10.-Oktober-Stral3e 45/IV. Uredništvo: mag. Janko Kulmesch (plavni urednik), Silvo Kumer (namestnik glavnega urednika), Franc Sadjak (urednik), Marjan Fera (fotograf), vsi: 9020 Ce-lovec, lO.-Oktober-Stralie 25/IV. Tisk: Mohorjeva tiskarna, 9073 Viktring, Adi-Das-
	
Osnovne informacije o	http://members.magneta
koroških Slovencih (nem,	t/fara.sele/
slov, angl.)	Slovenska šoortna zve-
http://www.aprouc.co.at/ slovene Cerkveni časoois Ne-	za: http://members.ma-
	gnet.at/ssz/.	e-mail- naslov: ssz@magnet.at
delia - tedensko aktual-no http://www.aprouc.co	Občina Suha in okolie -
.at/slovene/nedelja.html	KPD Drava, PIS Žvabek,
Center avstrijskih nar-	Oktet Suha (slov., angl.) http://members.magnet.a
odnostnih skuonosti	t/stefan. logar/
(CAN) na Dunaju -Volksgruppenreport	Oktet Suha. Živ-Žav.
97http://www.aprouc.co.	Enotna lista Suha
at/slovene/volksgruppen-	http://www.members.
report.html	magnet.at/d.katz
Mohorjeva založba - ak-	SPD Zvezda Hodiše
tualna knjižna ponud-	http://www.carinthia.org/
bahttp://www.mohorje-	keutschach/zvezda-ho-
va.co.at	diše/sprachkurs
Založba VVieser http:	Klub slovenskih štu-
//www.wieser-	dentk in študentov v
verlag.co.at	Gradcu
Zveza Bank v Celovcu	http://privat.schlund.
(slov., nem. angl.)	de/ksssg
http://www.zvezabank.co	Liudska šola Sele Kot:
.at/zb	204651 @ asn. netway.
Fara Sele - tedensko no-	at
ve pridige župnika Kram-	Pevsko društvo Sele:
pača in kulturne novice	pevsko, društvo, šele @
iz Sel	asn. netway. at
sler-Gasse 4, tel. 0463/292664. NAŠ TEDNIK izhaja vsak petek. Naroča se na naslov: Naš tednik, 10.-Oktober-StraBe 25/IV, 9020 Celovec; telefon uredništva, uprave in oglasnega oddelka: 0463 / 51 25 28. Telefaks: 0463 / 51 25 28 - 22. Letna naročnina: Avstrija 500,-; Slovenija 3500,- SIT; ostalo inozemstvo 870,- šil.; zračna pošta letno 2000,- šil.; posamezna številka 15,- šil.; Slovenija: 150,- SIT.
E>©Ka
‘B 04239/26 42
od petka, 10. julija od 15. ure do nedelja, 12. julija, do 13. ure Dnevi za ministrante/ke od 12. do 14. leta (podroben razpis prejmejo posamezne fare) Spremljevalec: mag. Daniel Sturm
od sobote, 18. julija od 18. ure do sobote, 25. julija, do 13. ure
Slovenske počitnice za nadaljevalce I. in II.
Voditita: Simona Dečko in Ksenja Vidič
v nedeljo, 26. julija Ekskurzija čebelarskih družin in drugih interesentov ter znancev v Slovenijo (Proga: po Dravski dolini - Dravograd - Pohorje - Maribor - Ptuj - Apače) Vodita: ravnatelj Mirko Srienc in Pavel Zdešar
v torek, 11. avgusta, ob 19. 30 Odprtje razstave: „Trenutki“ Razstavlja: Kurt Zissler iz Gradca
v sredo, 12. avgusta, ob 19. uri
Molitveni shod za duhovne poklice
Potovanja:
od nedelje, 19. julija do nedelje, 26. julija 1998
Izobraževalno potovanje po Nemčiji (VViirzburg, Bamberg, Niirnberg, Regensburg)
Vodstvo: ravnatelj dr. VValter Aspernig, Linz Prijave v Domu v Tinjah
od ponedeljka, 24. avgusta do sobote, 29. avgusta 1998
Izobraževalno potovanje v Lombardijo
Voditelj: prof. p. Andrej Kropej
od petka, 11. septembra do sobote, 19. septembra 1998 Romanje v Lurd Voditelj: žpk. Valentin Gotthardt
od sobote, 19. septembra do nedelje, 20. septembra 1998 Potovanje po Sloveniji Voditelj: prof. p. Andrej Kropej
18
Šport
GLOBASNICA____________________
Falandrovi petič občinski prvak
Športni odsek SKD Globasnica je letos že devetič zaporedoma priredil občinski turnir na posebej za ta turnir pripravljenem igrišču zraven gostišča Juenna na Čepičah. Tokrat se je turnirja udeležilo presenetljivo visoko število moštev (11), število sodelujočih nogometašev pa je preseglo celo vsa pričakovanja (blizu 100). Izkazalo seje, da globaškemu kulturnemu društvu odlično uspe nagovoriti mladino v celi občini, kajti vsaka vas se je predstavila z najmanj eno ekipo. V posameznih ekipah pa so sodelovali igralci razne starosti in kakovosti.
Športno so se zopet najbolje odrezali Falandrovi bratje, ki so dobili vse tekme v predtekmovanju (4), v finalu pa so premagali ..Podjuna Stars“ s 3:1. S tretjim mestom je presenetila mlada ekipa iz Strpne vasi, razočarali pa so Podrojci na čelu s podžupanom Bernardom Sadovnikom, saj so zasedli le 9. mesto. Toda zanj, tako je bilo slišati iz ust kapetana Sadovnika, je je bilo v ospredju le dejstvo, da se uvrstijo pred Malo vasjo (starejši igralci). No ja - to tokrat ni bilo posebno težko, saj je ekipa iz Male vasi nastopila zelo oslabljena in zaradi tega zasedla le zadnje mesto.
Vsekakor je prireditelju SKD Globasnica in predvsem vodji športnega odseka Gvidu Sadjaku potrebno izreči posebne čestitke, kajti iz leta v leto mu uspe organizirati sproščeno športno in družabno srečanje za celo občino.
Rezultat: 1. Falandrovi, 2. Podjuna Starš,
3. Strpna vas, 4. FC Teufelstein, 5. Zit-
tergasse, 6. Večna vas, 7. Mala vas
ml., 8. FF Šteben, 9. Podroje, 10.
Zmagovalci, 11. Mala vas str.
NOGOMET/BILČOVS
Turnir šampionov
Športno društvo ASKO Bilčovs vabi ob svoji 30-let-nici na turnir šampionov, ki bo v soboto, 11. julija, na nogometnem igrišču v Bil-čovsu. Sodelovali bodo FC Austria/VSV (prvak regionalne lige), FC Šentvid (prvak koroške lige), Bad Bleiberg (prvak podlige zahod) in domača ekipa.
„Paco“ VVrolich tesno mimo želene bele majice prvaka
Avstrijsko kolesarsko prvenstvo v Morbischu. VVrolich je dosegel srebrno kolajno, kljub temu je bil „nažrt“, saj je tokrat hotel zlato in s tem belo majico prvaka.
Naš trenutno edini športnik avstrijskega vrha ter (kolesarski) poslanik na cestah sveta Peter „Pa-co“ VVrolich iz Loč ob Baškem jezeru preseneča iz tedna v teden z izrednimi nastopi in uspehi. Medtem ko je na avstrijski dirki nekajkrat opozoril nase z izrednimi nastopi, je pred tednom dni v Sprintu dobil tekmovanje v Flirschu (štelo je za Elk-cup) ter tako slavil svojo prvo zmago v letošnji sezoni. Konec minulega tedna pa je v Morbischu le za las zgrešil naslov avstrijskega prvaka in s tem tudi želeno belo majico, ki celo leto na vseh tekmah na zunaj naznanja nastop državnega prvaka. Prav zaradi tega je bil „Paco“ tudi nekoliko razočaran, čeprav je srebr-
Nezadovoljen s srebrom -Peter„Paco“ VVrolich.
na kolajna prav tako izreden dosežek. „Bil sem preživčen," pravi VVrolich. Tokrat ga je premagal odlično razpoloženi Lontscha-ritsch, s katerim se je VVrolich že na tekmovanju v Flirschu hudo bojeval, a ga z izrednim končnim sprintom premagal. Tudi drugi VVrolichov nastop na avstrijskem prvenstvu je bil razveseljiv, saj je na gorski vožnji dosegel odlično 9. mesto, če se ne bi moral podrediti klubskim strategijam, pa bi bil prav gotovo zrel celo za kolajno. Odličen nastop na prvenstvu se je seveda dobro izrazil tudi v UCI-točkah (sedaj 50) in v Elk-cu-pu (zaostanek za vodečim Bedi-nom je zmanjšal za 85 točk).
Franc Sadjak
POGOVOR S PETROM VVROLICHOM
Prestop k profesionalcem? „Če kdaj, potem letos!11
Srebro na avstrijskem prvenstvu, kljub temu nisi bil zadovoljen in še sedaj zveniš nekoliko žalosten!
Peter VVrolich: Drži. Na letošnje prvenstvo sem se namreč zelo intenzivno pripravljal, ker sem nujno hotel imeti srajco prvaka - tako imenovano belo srajco, ki jo smeš nato nositi celo leto po celem svetu. Vsekakor je bila moja napaka, da sem jo ob koncu le še za las zgrešil. Vseskozi sem bil namreč v vodeči skupini in zaradi tega porabil mnogo moči, ki mi je primanjkovala v končnem sprintu.
Bi opisal tvojo taktiko proti koncu tekmovanja?
Ko smo šli v zadnji krog, sem atakiral, tako da mi je lahko sledil le še en kolesar - Lontscha-ritsch. 500 metrov pred ciljem sem nategnil sprint, toda Lon-tscharitsch je bil svežejši ter dosegel večji prenos, tako da me je kmalu prehitel. 100 metrov pred ciljem pa sem se predal usodi.
Nenazadnje pa si na tem tekmovanju premagal vse avstrijske profesionalce, tudi Luttenbergerja. Ali to ni znak, da si zrel za višje na-
loge - za prestop k profesionalcem?
Že lani sem dostikrat dokazal, da zdržim tempo profesionalcev. Problem je le v tem, da za prestop potrebuješ mnogo kontaktov do profesionalnih klubov oz. menedžerjev. Lani jeseni je že dobro kazalo, toda je bilo prepozno. Letos sem zbral že okoli 50 UCI-točk - za amaterja je to veliko - kar naj bi mi pri pogajanjih prišlo v prid. Vsekakor menim, če bi mi kdaj uspel prestop k profesionalcem, potem letos. Trenutno imam namreč dosti kontaktov k profesionalnim klubom v Italiji in Španiji. Prav zaradi tega vlagam popolno zbranost na tekmovanja v Italiji in tudi Franciji.
Proga avstrijskega prvenstva je bila letos zelo zahtevna, saj je nenazadnje vsebovala tudi del s precejšnjo strmino, ki pa si jo presenetljivo odlično izpeljal. Kaže, da si svojo slabost iz preteklosti - vožnja po klancih -popolnoma nadoknadil.
Prav na tem sem v preteklih letih mnogo delal in sedaj z veseljem lahko priznam, da nimam več slabosti. To sem nenazad-
nje dokazal na dirki po Avstriji, kjer sem Veliki klek preplezal kot 26. Tudi na avstrijskem prvenstvu v gorski vožnji sem se čutil dovolj močnega za kolajno, toda moral sem se podrediti klubskim interesom. Kljub temu sem dosegel odlično 9. mesto. Kako visoko ocenjuješ dosežek na avstrijskem prvenstvu oz. kaj ta pomeni za kvalifikacijo za svetovno prvenstvo?
Če bi osvojil 1. mesto, bi dobil seveda mnogo več točk za kvalifikacijo. Tako mi jih manjka še mnogo, toda na programu je še mnogo tekem, kjer jih lahko osvojim. Vsekakor kar dobro kaže. Kakšni so tvoji nadaljnji tekmovalni načrti!
Konec tega tedna se bom udeležil dveh tekmovanj v Italiji, nato, sredi julija, pa v Velikovcu. Velikega prestižnega pomena bosta tudi kriterija v Celovcu in Gradcu, kjer sem se že v minulih letih odlično odrezal. Nato bom tekmoval na zahtevni in odlično zasedeni dirki „Tour de Lavenir1' v Franciji.
Hvala za pogovor in mnogo uspeha tudi v prihodnje!
Franc Sadjak
19
V
Šport
Eno uro mu žoga ne pade na tla!
Simpatični ter tehnično perfektni nogometaš iz Brazilije bo osvojil srca navijačev.
Marcelino Anderson Merico (24) je ime Brazilcu, ki naj bi v prihodnji sezoni poživil igro SAK ter skrbel za sambo na tekmah ekipe trenerja Vrabca. Kakor smo že v zadnji številki poročali, je nogometaš iz Južne Amerike z vzdevkom Boi (portug. bik) v prejšnji sezoni igral v Belu Horizonte pri klubu Americano v Braziliji. Po poklicu je nogometaš, saj v bistvu celo življenje ni delal drugega, kakor brcal žogo. Sicer pa prihaja iz skromnih razmer, saj npr. pri njim doma niti telefona nimajo. Prav tako nima več očeta, tako da je mama sama doma z dvema hčerama in sinovoma, ki so skupno z njegovo prijateljico pred tednom dni s solznatimi očmi odslovili Boia, ko je odpotoval v Evropo.
Toda sedaj je v tujini in njegova največja želja je igrati lep in učinkovit nogomet v Evropi, kamor ga je prvič vodila pot že pred dvema letoma, ko je nekaj mesecev igral v prvi slovenski ligi pri Publikumu Celje.
O njegovih nogometnih kva-
litetah ni potrebno mnogih besed; že na prvih treningih je bilo namreč videti, da je tipičen brazilski nogometaš -tehnično perfekten, pač pravi žongler. „Držati“ žogo v zraku eno uro, ne da bi mu padla na tla, je zanj prav tako samoumevno, kakor driblingi v visokem tempu. Poleg tega preseneča tudi v zelo zreli igri z glavo. Kako se bo dejansko pokazal oz. obnesel na tekmah, pa bomo prvič videli v soboto v Ledincah, kjer bo SAK igral pripravljalno tekmo proti Spittalu (ob 17. uri).
Lessnigg ostane - Mladi perspektivni napadalec Alexander Lessnigg bo 99-odstotno tudi v prihodnji sezoni napadal za SAK. Sicer se je zanj krepko potegoval WAC, toda Lessnigg je dal prednost SAK. Perč: „Za milijon šilingov ga ne bi dali WAC-ju.“ Obojestransko zanimanje za sodelovanje obstaja tudi med VVuntschkom in SAK, prav tako obstaja želja, da se vrne h ..koreninam" Marko VVieser. Posebno se prizadeva vodstvo kluba tudi za mladega Valentina VValdhauserja (DSG Borovlje), sina stare legende SAK „Čičija“ VValhauserja. Prav tako se je SAK pogajal z Galotom, toda on je že podpisal za Žitaro vas. Odjavil se je Saša Sienčnik, katerega je SAK v minuli sezoni posodil Rikarji vasi. Odšli pa so: Kuttnig, Koreimann, Kircher, Roy.
Franc Sadjak
Marcelino
Anderson
Herico
^oto: Franc Sadjak
SAK
Naraščaj
CENTFR Pl IRFRK
U10 je osvojila naslov prvaka šele v zadnji minuti
Izredno napet je bil sezonski finale za ekipo U 10 (trener Adian Kert). Za naslov prvaka je bila potrebna zmaga proti Dobri vasi, minuto pred koncem pa so Dobro-Ičani izenačili na 4:4. V zadnji minuti je SAK dobil prisojeno 11-metrovko, ki jo je Enzi šele v drugem strelu izkoristil. Z zmago je ekipa osvojil 1. mesto oz. naslov prvaka.
UJ6: SAK/1 - Tinje 19:2 (Malej 6, Ch. Gale 4, KrajgerS, Verdel 3, J. Galo, Šuler); U 12: Ruda - SAK/1 1:11 (K. Dlopst 4, D. Dlopst 3, Aleksič 3, Dobrounig); U 10: SAK/1- Dobrla vas 6:4 (K. Dlopst 2, Enzi 2, Stuck, Fratschko)
CFNTFR CELOVEC
Novo prvenstvo se prične letos že 15. avgusta
Celovške ekipe SAK so odigrale zadnje tekme, odmor pa ne bo preveč dolg, predvsem ne za U 16, ki
prične že 15./16. avgusta s tekmovanjem. U 12, U 10 in U 8 pa imajo daljši odmor in pričnejo 576. septembra.
U 16: SAK/2 - Donau 3:1 (T. Ogris M. Oraže 2); U 12: SAK /2 - Hodiše 6:3
(VValdhauser 4, Napetschnig, N. Grilc)
Veselje po zadnji tekmi je bilo pri ekpi U 10 veliko. Čisto po zgledu odraslih so odprli nekaj steklenic „babysekta “ in z jim poškropili trenerja in soigralce.
Osebe • dejstva • govorice
ŠMIHEL - Dolgo je Miha Kreutz premišljeval, preden se je odločil za slovo od SAK, kjer je v zadnjih letih vodil drugo ekipo kluba. Iskal je nov izziv in ga našel v Šmihelu, kjer sedaj že nekaj dni vodi treninge. Pod njegovim vodstvom je moštvo odigralo tudi prvo pripravljalno tekmo ter ter tesno podleglo Globasnici z 2:3. Kar zadeva nove igralce, pa trenutno še ni nič javno. Vsekakor klub še išče nekatere sredinske igralce. Obstoječi igralci pa naj bi po želji Kreutza vsi ostali, tudi Wal-ter Motschilnik, za katerega se poteguje Pliberk.
RIKARJA VAS - Ekipa trenerja Fere ima v glavnem že vse transferje v predalu. Iz osebnih razlogov, mdr. zaradi bližine do svojega podjetja, se je ekipi pridružil nevarni napadalec Adi Blažej (prej Globasnica), iz Slovenj Gradca pa je prišel sredinski igralec Simon Pečnik, ki je v minuli sezoni igral v Sinči vasi ter bil tam steber oz. glava ekipe. Zanimanje kažejo Rikar-jani še za Selana Aleksandra Maka, „toda le, če ne bo šel k SAK," pravi Fera. Vsekakor so Rikarjani kakovostno in načrtno okrepili ekipo, ker pa je kader številčno zelo velik, bodo oddali tega ali onega igralca. Po vsej verjetnosti bo odšel nazaj v Železno Kaplo Sporn, v Sinčo vas pa vleče Dollin-gerja in Reberniga.
GLOBASNICA - Ker je šel Blažej, kaže klub trenerja VVolbla veliko zanimanje za napadalca Ljubšo, ki je v minuli sezon[ zadeval gole za Rudo, prej pa za Šmihel. Vsekakor dobro kaže, da se bo transfer čimprej izpeljal. Zopet v Globasnico se naj bi vrnil Albin Dlopst (prej Metlova).
SELE - Ker bodo v Selah v prihodnji sezoni tekmovali tudi z drugo - rezervno - ekipo, so pridobili vratarja Petra Scheiberja iz Borovelj (DSG). Kar zadeva novega legionarja, pa Selani še „selektirajo“. Po hudi poškodbi pa bo po vsej verjetnosti zopet začel igrati Mario Oraže.
Praznik SAK
Nedelja, 12.7. '98, od 13. ure naprej v Vidri vasi
1 3.00 SAK U 12/1 - SAK U 12/2
13.00	Turnir U 8
(13.00: SAK/4 - SAK/1, 13.40: SAK/4 - SAK/3, 14.15: SAK/3 - SAK/1)
1 4.00 SAK U 21/1985 - SAK/AH 1 4.00 SAK U 10/1 - SAK U 10/2
15.00	SAKU 16/1 - SAK III
15.00	SAK U 10/1 - SAK U 10-12/1 starši
1 6.30 SAK/AH - DSG Sele/AH
16.30	SAK U 14/1 - SAK U 14/1 starši
17.30	Sele/AH-SAKU 21/1985
18.30 SAK II - Globasnica I
Kravji LOTO - ob 18. 00 uri
ODTOD IN TAM
GLAS IZ LJUDSTVA
POČASTITEV DEŽELE
Visoko odlikovanje za Adija Gojerja
Voglje. Pretekli teden je podjetnik kom. sv. Adi Gojer prejel od koroške deželne vlade visoko odlikovanje. Deželni glavari Chri-stof Zernatto in svetnica Elisa-beth Sickl sta prišla osebno v Voglje pri Sinči vasi in podjetniku podelila ..odlikovanje dežele Koroške". Adi Gojer, ki je pred kratkim praznoval svoj 60. življenjski jubilej je dobil od dobrolskega župana tudi_ priznanje občine Dobrla vas. Čestitat so prišli tudi zastopniki gospodarstva, mdr. predsednik gospodarske zbornice Karl Koffler, zastopniki društev, gasilcev in kulture. V imenu 54 delojemalcev podjetja Gojer pa je spregovoril predsednik obratnega sveta Anton Luschnig. Faro Sinčo vas pa je zastopal župnik ddr. Janez Skuk.
Kom. sv. Adi Gojer je pred kratkim praznovat svoj 60. rojstni dan, pretekli teden je prejet odlikovanje dežele Koroške.
POSEBNA RAZSTAVA
Jelen in njegova zgodovina
Borovlje. Na gradu v Borovljah je še do 30. septembra 1998 odprta posebna razstava z naslovom „Mit Jelen/Mythos Hirsch". Razstava je razdeljena na tri področja, ki posredujejo izročilo antike ter fascinanten odnos med človekom in jelenom v Evropi s pomočjo risb, naslikanih in vgraviranih v teku najmanj de-settisoč let. Nastajale so v temi podzemskih jam ali pa v svetlobi zatočišč na zglajenih skalnatih stenah. Z življenskim načinom jelena razkriva razstava korenine precejšnjega dela evropske kulture.
OSEBE & DOGODKI
BOKS & SHOW V VOGRČAH
Trde pesti in nežne ženske
Vogrče. V petek, 17. julija, z začetkom ob 21. uri, bo v Vogrčah v šotoru gasilskega društva boksarska noč, na kateri se bodo pomerili boksarji Koroške in Slovenije. Skupno bodo obiskovalci videli 7 bojev.
Glavni boj bo med avstrijskim prvakom Francijem VVieserjem in Kranjčanom Na-godjem (do 91 kg). Za shovv-program pa bo skrbela skupina „Lucky Lips". Vstopnice so v predprodaji v kavarni „Jut-ta“ v Šmihelu.
Avstrijski prvak Franci VVieser bo naslednji petek boksat v Vogrčah. Za show in dobro vzdušje pa bo skrbela skupina „Lucky Lips"iz Maribora.
tuli	' VKt
FRLOŽEV LUKA
„Sem pa bral v zadnjem NAŠEM TEDNIKU, da bo nogometaš in trgovec iz Šentprimoža Adi Blažej zapustil Globasnico in šel v Rikarjo vas. „Vidiš,“ mi je rekla moja ljuba prijateljica Jezičnikova Liza, „to je pravi trgovec." Ko je v Globasnici vsakemu prodal televizor in še kaj in ko mu je tako zmanjkalo kupcev, je šel tudi z nogometnimi čevlji v drugo vas, kjer še nimajo v vsakem gospodinjstvo televizorja." Da ima moja prijateljica Liza prav, so mi potrdili pri SAK. Ko se je Blažej od tam poslovil, tudi tam ni bilo več koga, ki ne bi imel televizorja iz Šentprimoža. Tako so pač trgovci.
SODELOVANJE ZDRAVNIKOV
Tinje/Trst. Društvo slovenskih zato je srečanje organiziral dr. Ivan in bo letos praznovalo svojo 30-letnico zdravnikov iz Trsta iz Italije je pretekli	Ramšak. Zdravnike iz Trsta je vodil dr.	obstoja. V društvo so včlanjeni zdrav-
konec obiskalo naše slovenske zdrav-	Rafko Dolhar, ki je koroške medicince	niki, veterinarji in farmacevti. Po tem
nike na Koroškem. Na Koroškem slo-	povabil za petek, 9. oktobra na Trzaš-	vzorcu naj bi ustanovili društvo tudi pri
venski zdravniki še nimajo združenja,	ko. Tržaško društvo šteje 120 članov	nas na Koroškem.
Dr. Ivan Ramšak je v Tinjah sprejel zdravnike iz Trsta. Po njihovem zgledu naj bi tudi pri nas ustanovili društvo-