IZ ŽABJE PERSPEKTIVE
PERSONIFIKACIJA
Tovariša MBia Mfliaela Cmo-ka, našega komercialnega direk-torja, so včeraj odpeljali v bol-nišnico - naravnost s sindikal-nega plenuma. No, najbrž ne bo nič nevarnega, odpeljali so ga namreč na živčni oddelek. To je potrdi takoj zjutraj tudi sekre-tar, ko sem vprašal, kaj se je na-šemu komercialnemu pravzaprav zgodflo. Rekel je- ,,To ni nič! Zaradi številriih personifikacij so se mu zmešale plošče!"
Pa smo tam! Sedaj sem vedel še manj kot prej, saj ga nisem prav nič razumel. Ker pa mora biti dober vratai na tekočem z dogajanji v podjetju, sem prosU kadrovika, naj mi razloži, kako je s to ,,personifikacijo" in ,jme-šanjem plošč". Kadrovik, ki pozna mojo vrednost v podjetju, je to prav rad storil.
,,Najprej, kaj pomeni personi-fikacija? To je poosebljenje, tako rekoč uteiešenje nečesa." Ker sem ga še vedno debelo gle-dal, se je vsedel in mi to ,,perso-niflkacijo" razložil s primeri.
,,Vsi vemo na primer, da je ta in ta tovariš rojen za vratarja. Vsa njegova duševna in telesna fiziognomija je taka, toda kljub temu je vodilni udužbenec. V-i-diš, v njem mora biti utelešeno " še nekaj drugega, sicer ne bi bil to, kar je! . .. No, to ni čisto dobro! A boljše je tole, kar go-tovo poznaš, tisto o bogu. Bog-oče, bog-sin in bog-sveti duh. Tri osebe, a en sam bog! To pomeni, da sam predstavlja vse tri osebe in to v takšni obliki, kakršna se mu pač zdi, da je tisti trenutek najbolj primerna."
V trenutku se mi je zjasnflo, kot bi me obšel sveti duh.
Kadrovik je to opazil in je zato vstal ter odhajajoč dodal: ,,No, pa je malce pomešal še plošče! Ti je sedaj jasno? "
,,Seveda, popolnoma jasno!"
Ko sem po kadrovikovem od-hodu razmišljal o tej komerciaJi-stovi ,,personifikaciji", sem pri-šel do spoznanja, da je bog (naj rai to odpusti), nasproti našemu Mihaelu Cmoku pravi amater. Karpoglejte.
Mihael Cmok se je kot komer-cialni direktor trudl, da bi pod-jetje ustvarilo čimveč skladov in čimbolje izkoriščalo kapaciteto
strojev. Zato je zagovaijal in za-hteval nočno delo žensk. Bil je tudi veliki borec za to, da bi čimveč sredstev ostalo podjetju in bil proti velikim družbenim dajatvam. Skratka, vse sile je po-svečal rentabJnosti in za čim-~
večjo podovnost! S števflnimi nagradami, ki smo mu jih do-deljevali, smo dokazali, da zna-mo ceniti to njegovo vnemo.
Kot uglednega in požrtvoval-nega delavca smo ga izvolili v osrednji sindikalni forum, kjer nas je zastopal in se bojeval za delavčeve pravice, ,,ki so jih raz-ni tehnokrati hoteli kratiti" (kot je sam trdtl v referatu). Kot stn-dikalni funkcionar se je zavze-mal za povišanje osebnih dohod-kov delavcev in se odločno za-vzemal proti ženskemu noč-nemu delu (v drugih podjetjih, seveda). Skratka, bil je sindikalni funkcionar, kakršnega si lahko samo želimo.
A sposobnost in ugled, kiju je užival v naši sredi, sta nas spod-budia, da smo Mihaela Cmoka kot edinega kandidata soglasno izvolfli za odbornika občinske skupščine. Lahko rečem, da smo bili z izvolitvijo vsi zelo zado-voljni. Takega odbornika še nismo imeli!
V skupščini se je zavzemal za povišanje dajatev vseh vrst, tako da bi občina dobia dovolj sred-stev. Vedno je zagovaijal težnje, da bi morale delovne organiza-cije (seveda ne naša) več vlagati za skupno potrošnjo. Kratko malo - navsaki seji skupščine je
doživel spontan aplavz.
Zaradi trdne povezave med te-renom, delovno organizacijo in občinsko skupščino smo ga izvo-lili tudi za predsednika krajevne skupnosti. Kot predsednik se je zavzemal za decentralizacijo ob-činskega proračuna in za čim-večje pristojnosti krajevne skup-nosti.
Zaradi naporne službe je bfl' potreben tudi rekreacije; zato je bil lovec, a ne samo navaden član. Kot poznavalec ekonom-skfli zakonitosti je bil gospodar lovske družine. Njegova naloga je bila gojitev in zaščita pleme-nite divjadi.
Poleg tega je bii še član uprav-nih odborov tieh društev, častni predsednik gasilcev in . ,. no, saj vsega niti našteti ne moremo.
Skratka, množica oseb v enem telesu. Njegov delovni dan se je odvijal kot kavbojski film. Vsak trenutek se je znašel v drugi si-tuaciji, vsak hip je moral menjati misli. Prepričan sem, da bi ka-meleon, ta mojster v prilaga-janju, popolnoma odpovedal, če bi se kdaj znašel v njegovi koži. Pravzaprav pa je to škoda, ker bi tako dobili barvni odtenek, ka-kršnega še ni videlo človeško oko.
In prišlo je tisto usodno jutro.
Kot ponavadi se je navsezgo-daj odpravil na delo. Mimogrede se je ob pol sedmfli ustavil pri tajniku krajevne skupnosti, kot je to delal trikrat tedensko. Pre-metal je kupe papiija, ki so se nabrali v pisarni, potem pa po-gledal tajnika:
,,Ali je kaj novega? ... Kaj • sem že hotel? .... Nenadoma so se mu pred očmi pojavBi svetli kolobarji, kot eskadrilja letečfli krožnikov." Ah. da! Veš, dragi moj, zadnji čas je, da nehamo s tem. Mislim, s to našo krajevno samoupravo. Gospodarsko bi več dosegli, če bi bfla občina vo-dena v vsem iz centra, iz enega središča. K^j pa vedo ljudje, kako je treba vladati, upravljati. Nič! Samo šušmarijo! Vodenje mora biti v trdih, sposobnih ro-kah! Tako pa samo drobimo sredstva injih negospodarsko za-pravljamo . . . Na svidenje!" Po-grabJ je aktovko in odšel, kolo-barji pa so ga spremljali. Nesreč-ni tajnik je zazijal tako na ši-roko, da si je izpahnil čeljusl. . Tovaiiš Mfliael je prihitel v pi-sarno in se zavalil za mizo. Tisti hip so kolobarji prešli inzavedel se je, da je napravil nekaj napač-nega. Zarinil si je glavo med dla-ni in brez mišli buljil v steno
pred seboj.
Zdramfla ga je tajnica: ,,To-variš komercialni, ob osmih ima-te sejo kolegija. Na dnevnem redu je, kot veste, vprašanje, ki ste ga vi sami predlagali v obrav-navo, tj. kako povečati izko-riščanje obstoječih kapacitet? " ,An, da!" se je stresel in sko-čii pokonci. ,,Že grem, dajte mi mapo z gradivom."
Clani kolegija so bBi že zbra-ni: Cmok se je obrnil na direk-torja: ,,Prosim vas, če bi lahko končali do 11. ure. Ob dvanaj-stih imam namreč na občini sejo sveta za finance. Razpravljali bomo o proračunskipotrošnji in bibil rad navzoč."
Tehnični direktor je imel uvodno besedo. Govori je dve urio ,,totalni mobilizaciji ljudi in o delovnih sredstvih.govoril o troizmenskem delovnem času, govoril je o racionalizaciji delov-nih mest, govoril je o stimulativ-nem nagrajevanju vodinih ka-drov, govorS je o štednji mate-riala, kratko malo govoril je, še je govoril, še vedno govori, go-vori.,.
Mihael ga je spivazelo zbrano podušal in spodbudno pritrjeval. Kmalu pa mu je začelo v glavi brneti, pred očmi pa so se mu odvijali magnetofonski trakovi. Dalj ko je komercialni govoril, bolj mu je brenkalo v glavi in hi-treje so se vrteli trakovi.
Kot prvi razpravljavec - kajti bil je povsod pivi - je potrkal s pisalom po mizi, hotel z roko zbrisati zvijajoče trakove in za-čel: ,,TovariŠ, vse je res, kar je povedal tovariš tehnični, še več kot to. To je neizpodbitno, toda vprašam vas? " Vstal je, se reto-rično naslonil na mizo, kot bi bil za govorniškim pultom. ,,Toda vprašam vas, kakšna je naša skib za delovnega človeka, delavca, ki je osnova našega samoupravnega sistema. Od žensk zahtevamo nočno delo in pri tem ne po-mislinio, da so te tudi matere, niti ne pomislimo, kako je noč-no delo za ženski organizem škodljivo. Stedimo pri delavcih, racionaliziramo njihova delovna mesta. Zaradi izgubljene metle ali izgubljene ure delovnega člo-veka jih disciplinsko kaznujemo. Nikoli pa se ne vprašamo, kaj mi naredimo, oziroma kaj vse smo žfe mi izgubili. Zato rečem, naj-piej racionaliziiajmo pri sebi, na naših delovnih mestih . . ."
Vsi člani kolegija so skočPi pokonci, direktor pa je z bese-dami: ,,Naš sodelavec Mfliael je danes   nekoliko  preutrujen,   se
bomo pogovorili jutri," zaključi sejo.
Mihael je še ves omotičen pri-taval do avtomobia. Trakovi so izginjali, brnenje je prenehalo. ,,Grozno! Zopet sem naredi he-
kaj narobe! Toda kaj? . . . Sedaj panaobčino!"
Seja sveta za finance se je za-čela točno. Vsak član sveta je položfl predse pet centimetrov debelo plast papirjev, polnfli šte-vak. Stevflk, ki so tekle od zgo-raj navzdol, pa od spodaj na-vzgor, z desne proti levi, pa z leve proti desni, nekatere pa so si izbiale pot kai diagonalno.
Razpravaje blabučna. Naj so številke obračali kakorkoli, celo navpično, dohodki in izdatki se niso ujemali. Cmok se je spo-četka dobro počutil, nenadoma pa se je zdrznil. Iz kota dvorane se primaje proti njemu kopica številk. Lepo poravnane, kot rimske legije, toda tudi števine kot kobilice v srednjem veku. Naslonil se je nazaj, zamahni z rokami. Zaman. Števflke so bile tu, neusmiljeno so korakalepro-ti glavi in se izgubljale v kubaturi njegove skromtie lobanje. Izgi-nila je prva legija, toda tu je bila že druga, iz kota je prfliajala tretja in tako naprej. . . Začutfl je neutešljivo željo po razpravi. Skočil je pokonci inzačel: ,,Vse je res, kar ste povedali, strinjam se! Toda tu je še vprašanje, kaj je z našo splošno potrošnjo. Ta je odločno prevelika. Imamo na stotine raznobarvnih oiganov, ki vsi samo trošijo. Od kje naj jem-ljemo denar, vas vptašam, od kjel Iz gospodarstva? Tam ga ni, že dolgo ga ni, vsak dan ga je manj. Denar, ki ga ustvarja go-spodarstvo, pripada samo gospo-darstvu in ndcomur drugemu. Roke proč od tega denarja, če
skrnil kavo in glej - legij številk ni bilo več, vse je bilo zopet bi-stvo. Pogledal je na uro in vzkliknil: ,,Joj, zamudi bom!" in že se je iztrgal članoma sveta ter odhitel nazasedanje sindikal-nega foruma. Člana sveta sta za-čudeno gledala za njim. skomig-nila z rameni in se vrnila na sejo. Prišla sta še pravi čas, da sta lah-ko glasovala o dvigu prispevkov vseh vrst.
Sindikalni forum je razpravljal o povečanju vpliva delavcev ria go^sodarjenje in zaščito pravic samoupravljavcev. Referat je bi oster kot britev, s katero brez bolečin izrežeš v h|pu vsa kurja očesa. razprava je bfla žgoča kot železo, s katerim se izžge gadov strup. Mfliael se je ugodno po-čutil: Da, to je tisto, kar je treba!
2e sta minili dve uri seje, že se je tretja nagibala h koncu. Razpravljavci so se vrstili kot ja-gode na rožnem vencu. Vse je bilo v redu, toda glej - nena-doma so začeli pred Mfliaelovirii očmi frfotati papirčki, nežni, beli kot metuljčki. Bilo jih je vedno več. Padali so nanj kot drobne snežinke. Za njimi so pri-hajale ciklostirane okrožnice, de-beli tipkani referati, tam nekje izpod stiopa pa se je s hrupom, kot da prihajajo eskadrile bomb-nikov, neuaniljeno približevale debele študije. vezane, broširane, vpete v polivinflaste mape in mu neusmiljeno padale naglavo.ho-teč ga zadušiti. Zakrilil. je z ro-kami, da bi odrinil kupe papirja, ki so mu segali že do vratu. Sko-čil je pokonci in stekel za govor-niški pult: ,,Tovariši, res je! Z&-ščititi moramo! Zaščititi mo ramo plemenito divjad. Kajti brez plemenite divjadi bo naša narava mrtva. Gojiti in zaščititi, ne pa odstreliti. Mi smo vendar poklicani za to, da napravimo iz naše sivine pester svet, ne pa da ga siromašimo b poenostav-ljamo. Zato ne odstranjevati temveč gojiti! Zakaj napake . ,."
Pred9edujoči, ki je bfl žnan po tem, da nikoli ni izgubl prisot-nosti duha, je hitro poklical re-šflni voz . . .
In tako naš spoštovani tovariš komercialni direktor Mttiael Cmok leži v bolnišnici in strmi v strop. Vsi smo prepričani, dabo hitro okreval in zopet prevzel svoje dolžnosti. Samo dan ga ni med nami, a se že pozna njegova odsotnost. Zato mu želimo čim-hitrejše okrevanje, sicer ne vem, kaj bo z nami.