DANES PREBERITE stran 4 Pošteni plačujejo, poučeni se le nasmihajo V SOTOČJU stran 15 Po novem mostu na Balos Vroči pozdravi za junake iz ledene Himalaje M. j^fnik, 27. maja - V soboto se je vrnila v domovino slovenska himalajska odprava, v £ateri sta dosegla vrhunski alpinistični in smučarski podvig brata Karničar z Jezerskega. , ^orso domačini pred nedavnim množično sprejeli mlajšega Drejca, so tudi tokrat na letališču sprejeli starejšega Davorina in druge udeležence odprave. Druga skupina •fezerjanov je pričakala svoja slavna krajana in goste pri deželnem kamnu nad Kokro. *^avo slavje, kakršnega menda še ni prej doživela nobena odprava, pa seje dogajalo na Jezerskem. Več o tem na 5. strani, izjave članov odprave pa si lahko preberete na 23. strani! • Besedilo in slika: S. Saje Notarji odpirajo pisarne Kranj, 30. maja - V četrtek, 1. junija, bodo v Sloveniji odprli svoje pisarne prvi notarji. V Uradnem listu je določeno, da bodo prve notarske pisarne začele delovati tudi na Gorenjskem. Janez Novak odpira notariat v Kamniku, Duša Trobec - Bučan v Kranju in Stane Krainer v Radovljici. Določene so tudi tarife za notarske storitve. Ovrednotene so s točkami, točka pa je sedaj vredna 66,50 tolarja, spreminjala pa se bo skladno z rastjo cen življenjskih potrebščin. Storitev mora biti plačana po opravljeni notarski storitvi, notar sme zahtevati tudi primerno akontacijo, stranka pa ima pravico zahtevati specificiran obračun. • J. K. ii mobitel. 27,1 ■ 37,1 % POPUST, UGODNI KREDITI Trojica velmož na gradbišču kranjske fakultete " wJ*^a vtuuu/, na giauuuvu iumujus« . ---- Letos pod streho, čez dve leti vseljivo stavba kranjske Fakultete za organizacijske vede naj bi bila vseljiva do februarja 1997, s°sednja športna dvorana že maja prihodnje leto. 5fe>J, 29. maja Jfch stavb, ki m Gradbišče ». naj bi zaokro-pred leti zasnovani *'»njski šolski center, so ?b'skali minister za znanost i tehnologijo prof. dr. Rado J*°hinc, rektor mariborske Univerze, kamor sodi tudi f'anjska fakulteta, prof. dr. Ludvik Toplak, in kranjski ^pan Vitomir Gros. 7- decembra lani so položili jerneljnj kamen za obe stavbi, S' maja letos pa je dekan £.°V Kranj prof. dr. Jože T'orjančič na temeljni plošči °°doče fakultete že sprejel u8»edne goste. Naložbo, vred-?.° 680 milijonov tolarjev, "nancirata dve ministrstvi znanost in tehnologijo Jer za šolstvo in šport), med-ko je komunalno urejeno fpmljišče prispevala občina f^anj. Stavba, v kateri bo J*Ulteta, bo merila 28-krat 7f metrov, v šestih etažah pa °° več kot pet tisoč kvadrat- nih metrov prostora. Še letos naj bi bila stavba pod streho, dokončno vseljiva pa februarja 1997, odvisno pač, s kakšno dinamiko bodo pritekala finančna sredstva. Ce jo hočejo dograditi do tega roka, bo potrebnih 10 do 15 milijonov tolarjev mesečnega priliva, je dejal predstavnik Domplana, ki je nosilec projekta, izvajalec pa kranjsko gradbeno podjetje Gradbinec. Športna dvorana, ki bo dograjena merila 45-krat 40 metrov in segla deset metrov v višino, GLAS naj bi bila dovolj prostorna za 1260 dijakov bližnje Srednje elektro in strojne šole Kranj ter 960 študentov fakultete. Dvorana naj bi bila dograjena že prej, namreč maja prihodnje leto. • D. Z. Zlebir, foto: G. Šinik Srečanje gorenjskih izgnancev - Na Bledu je bilo v soboto srečanje gorenjskih izgnancev. Nemci so le do konca julija leta 1941 z Gorenjskega izselili blizu 3000 ljudi, med vso vojno pa je bilo izgnanih okrog 80.000 Slovencev. Gorenjski izgnanci, v imenu države jih je nagovoril podpredsednik državnega zbora dr. Vladimir Topler, so ponovno terjali od države, da jim prizna pravice kot prvim žrtvam vojnega nasilja. Več na 2. strani.^ • J. K., slika G. Šinik Kranj, torek, 30. maja 1995 Gorenjska^ Banka Banka <> posluhom B'lo je t'k flitn...z Romano,, frajtonarji... 7. stran UGODNA PRODAJA KURILNEGA OLJA NAROČILA: skladišče Medvode tel.: 061/611-340, 611-341 B.S. Radovljica tel.:064/715-242 486/40 že od 120.624,00 SIT ali 6.587,00 SIT mesečno ! Hr«i./r«: 0«4/ 11 10 4« Podjetniki, obrtniki, izvajalci Telefonska svetovalnica dela reklamo za Vaše delo 090/45-04 1min 117 SIT Portorož - iBmeti(e STRAN 11 Zunanji minister med gorenjskimi gospodarstveniki • Slika G. Sinik SLOVENIJA IN SVET Začetek "evropske" razprave Odločitev na referendumu Tako menijo v liberalni in krščanski demokraciji, združena lista pa predlaga izdelavo projekta v vključevanju Slovenije v Evropo. Liberalna demokracija je v soboto na sestanku vodstva v Medijskih Toplicah sklenila, da bo predlagala spremembo 68. člena ustave, ki prepoveduje tujcem razpolaganje z nepremičninami, glede vključevanja v Evropsko unijo pa bo stranka predlagala vseslovenski referendum. Obenem pa bo predlagala sprejem posebnega zakona o pravicah tujcev na nepremičninah. LDS je tudi sklenila, da se bodo nadaljevala pogajanja s krščansko demokracijo. Liberalna demokracija sedaj potrpežljivo spremlja nenavadne poteze krščanskih demokratov. Slovenski krščanski demokrati so za čim bolj konsenzualno odločanje o vstopanju v Evropsko unijo. Zavzemajo se za prilagoditev ustave evrtopskim normam, obenem pa za sprejem ustreznega zaščitnega zakona, ki pa bi ga moral državni zbor sprejeti z dvotretjinsko večino. SKD je za referendum o ključnih odločitvah. Precej podobnega mnenja so bili na kongresu Socialdemokratske stranke. Vstop v Evropsko unijo je projekt nacionalnega pomena, zato ne more biti le srtvar vladne koalicije, še manj pa stvar raznih klav-zur in posameznih vodilnih politikov, sporoča Združena lista socialnih demokratov. Referenduma ne more razpisati vodstvo posamezne stranke, saj gre za dejanje vseh državljank in državljanov. Nesprejemljiva je lah-kostnost, s katero se tega problema loteva Liberalna demokracija. Stranka zagovarja ustanovitev telesa, ki bo oblikoval nacionalni projekt vključevanja. Včeraj pa je bila seja vlade, na kateri so obravnavali predlog za začetek postopka za spremembo slovenske ustave in predlog zakona o lastnini in drugih stvarnih pravicah. V Sloveniji se tako začenja "evropska" razprava hkrati z dogajanji v Bruslju in Rimu, kjer se urejujejo naši odnosi z Evropsko unijo in sosednjo Italijo. O slednjem bosta ta teden govorila zunanja ministra Slovenije in Italije Agnellijeva in Thaler. • J. Košnjek Kongres Socialdemokratske stranke Upanje na zmago Ljubljana, 30. maja - V soboto je bil v Topolšici kongres Socialdemokratske stranke Slovenije, na kateri so se socialdemokrati združili z Narodnimi demokrati, za predsednika pa so izvolili Janeza Janšo, ki je med drugim napovedal zmago na prihodnjih volitvah. Pozval je k sodelovanju strank slovenske pomladi in obljubil, da bo njegova stranka naredila red v državi. SDSS je v novem programu izpostavila tržno in socialno gospodarstvo, svobodo, pravičnost, solidarnost in domoljubnost. SDFSS je edina in prava socialdemokracija v Sloveniji, Združena lista pa to ni in zato ni konkurenca. Kongres je od predsednikov sorodnih strank nagovoril predsednik Slovenske ljudske stranke Marjan Podobnik, drugi pa so kongresu posredovali pozdrave. Z SLOVENSKEGA PARLAMENTA Interpelacija opozicije ni uspela Hišna številka - VIBROSER Tudi tokrat se splača zelo natančno prelistati današnji Gorenjski glas in v njem poiskati dva podatka, ki sta natisnjena tako, kot nad tem tekstom piše "nagradna igra". Podatka vključujeta: 1. neko gorenjsko naselje (in ulico v njem, če je v naselju uveden ulični sistem); 2. številko. Oboje skupaj sestavlja hišno številko, kije tokrat srečna hišna številka in družini, ki na tej številki stanuje, prinaša nagrado = VIBROSER podjetja Yanni Trade Ljubljana v vrednosti 20.000 tolarjev. Hišna številka je izbrana popolnoma naključno z ločenima treboma vsakega od obeh podatkov, iz katerih je sestavljena, in lahko pomeni npr. večdružinski stanovanjski blok (ali celo stolpnico), lahko je v naselju ali ulici več enakih začetnih hišnih številk z dodatki (a, b; c...). Zato nagradna igra, ki poteka enkrat tedensko v torkovem Gorenjskem glasu, vključuje tudi hitrost: tisti, ki prvi najde svojo hišno številko, objavljeno po navedenih pravilih, in prvi pokliče uredništvo Gorenjskega glasa, telefon 064/223-111, prejme VIBROSER. Nekdo s srečnega naslova nas mora poklicati najkasneje do jutri, srede, do 14. ure - dvajsettisoč tolarjev vredni VIBROSER pa prejme seveda le prvi, ki nas s srečne hišne številke pokliče. V petek preberite, kako je bilo v tem krogu nagradne igre Gorenjskega glasa "S hišno številko vsak teden en VIBROSER za srečno gorenjsko družino." Kajti: VIBROSER je prijetna kombinacija toplote in masaže ter je originalni atestirani slovenski izdelek. VIBROSER je sodoben pripomoček, ki z nežno masažo pospešuje krvni obtok, pretok limfe, blaži revmatične težave, bolečine v krilu, hrbtenici in sprošča psihično napetost - torej je VIBROSER pripomoček za vsako moderno družino, ki blaži tegobe sodobnega načina življenja. Zupančičeva ostaja pravosodna ministrica Za interpelacijo je glasovalo 25 poslancev, proti pa jih je bilo 41. Tako ostaja Meta Zupančič še naprej pravosodna ministrica. Ljubljana, 30. maja - Pravosodni ministrici je interpelacija, ki so jo vložili poslanci opozicije, z njo pa so soglašali večinoma tudi krščanski demokrati, očitala marsikaj, predvsem pa nezakonito ravnanje v primeru umika kandidature mariborskega odvetnika Ser-geja Majhna za notarja. Vrhovno sodišče je namreč ugotovilo, da je ravnala pravosodna ministrica napak. Ministrica sama je ob pomoči poslancev LDS in Združene liste zavračala očitke, nekateri poslanci pa so vrhovnemu sodišču očitali pristransko razsodbo oziroma upoštevanje političnih stališč. Ko je že kazalo, da interpelacija ne bo uspešna, so njeni predlagatelji predlagali preložitev odločanja do takrat, ko bo znan izid pritožbe državnega tožilca na razsodbo sodišča, vendar je bil ta predlog na osnovi poslovnika državnega zbora zavrnjen. Ministrica tako ostaja na položaju, razhajanja med liberalno in krščansko demokracijo pa so se še poglobila, kar je po glasovanju povedal tudi predsednik vlade dr. Janez Drnovšek. Neuspešen veto svetnikov Ker je dal državni svet odložilni veto na zakon o prenosu nekaterih funkcij, ki so jih do konca lanskega leta opravljale občine, na državo, je moral državni zbor o zakonu ponovno glasovati. Če ta zakon do 1. junija po odločitvi ustavnega sodišča ne bi bil sprejet, bi nove občine dobile nazaj vse funkcije, ki jih je ^e prevzela država in se dejanj glede delitve prostojnosti me° državo in lokalno samouprav0 ne bi nič spremenilo. Ponovn0 glasovanje je bilo uspešno »e za en glas. Za ponoven spre' jem zakona je bilo 46 poslan-cev. Državni svet bo uresnic" svojo obljubo in bo glede tega zakona sprožil ustavni spof-Pristojnosti, ki so jih do konca lanskega leta imele občine, sedaj pa bodo v rokah države-urejuje okrog 70 zakonov. J.K. Srečanje gorenjskih izgnancev Vojna jih je pognala z doma "Na nas je odgovornost, da tako imenovanim velikim voditeljem ne dovolimo, da našo deželo in svet s svojimi norimi idejami spremenijo v oder krutih dram in nas spet prisilijo v drugačne vloge," je dejal v soboto gorenjskim izgnancem podpredsednik državnega zbora dr. Vladimir Topler. Bled, 27. maja - Okrog 500 gorenjskih izgnancev se je zbralo na sobotnem zboru na Bledu. Izgnanci so bili prvi, ki so občutili grenkobo vojne. Sedmega junija leta 1941 je odpeljal prvi transport z izgnanci iz Slovenske Bistrice, 6. julioja pa so morali zdoma prvi Gorenjci. Iz Šentvida jih je odšlo 522, do konca junija pa še dodatnih 2430. Skupno je bilo samo leta 1941 iz Sloevenije pregnanih nad 45.000 ljudi, vso vojno pa okrog 80.000. Izgnanci so v posebni Spomenici lani zahtevali svoje pravice kot žrtve vojne. Nov zakon o žrtvah vojnega nasilja, ki je v državnem zboru prestal drugo obravnavo, deloma upošteva zahteve izgnancev, saj jih uvršča med žrtve vojnega Zbor izgnancev. V sredini dr. Vladimir Topler, podpredsednik državnega zbora. nasilja, česar prejšnja država kategorije žrtev uredil pose-ni storila. Problem je odškod- ben zakon. Ne bomo izropali nina, kar naj bi za vse države, je povedal član vodst- va državne organizacije izg* nancev Tone Kristan 'z Kranja in se zahvalil partizanom za osvoboditev domovine. Brez tega danes ne bi bilo svobodne in neodvisne Slovenije. Razen njega so zbrane nagovorili predsednik gorenjskega izgnanskega društva (članov je 1480) Franc Mlakar in dr. Borut Rus v imenu blejske občine* kulturni program pa so pripravili Alenka Bole - Vrabec, pevci Lip Bled, recitatorji in harmonikarji iz Radovljice pod vodstvom Joža Ažmana. Podpredsednik državnega zbora dr. Vladimir Topler je v govoru dejal, da je pred 50 leti sila prevladala nad razumom. V tej vojni bi bil lahko ubit tudi slovenski narod, zato brez NOB našega naroda ne bi bilo več. Če je komu treba popraviti krivice, jih je treba vam, je dejal, saj ste bili izgnani kot Slovenci in ste Slovenci tudi ostali-Opozoril je, da ne smemo dovoliti, da bi nas kdo spet postavil v drugačne vloge. * J. Košnjek, slika G. Šinik STRANKARSKE NOVICE STRANKARSKE NOVICE Gorenjski posvet krščanskih demokratov Nujno regijsko povezovanje Naklo, 29. maja - Regionalni odbor Slovenskih krščanskih demokratov za Gorenjsko, predseduje mu Ivan Meglic, je pripravil v Naklem sestanek funkcionarjev stranke, županov in svetnikov, ki so se ga udeležili tudi član državnega strankinega vodstva Peter Or-ehar in poslanca v državnem zboru Jana Primožič in Nace Polajnar. Menili so, da je regijsko povezovanje nujno, vendar pa bodo v stranki na osnovi pogovorov še ocenili, ali vključiti v regijo le 15 gorenjskih občin, ki so nastale in bivših petih, ali pa tudi sosednje občine Medvode, Vodice, Kamnik in Mengeš, kjer vlada interes za sodelovanje z Gorenjsko. Povedane so bile tudi kritike, da centrala premalo pomaga in obvešča "teren", da je treba medsebojno uskladiti podatke, in da ne bo treba iskati pomoči pri drugih strankah, ki so sicer sorodne, vendar konkurenčne. Poslanca Jana Primožič in Polajnar sta med drugim povedala, da stranka vztraja na uveljavitvi lokalne samouprave kot je bila postavljena, saj neko prehodno obdobje ne more večno trajati, da je treba ob avtocestah skrbeti tudi za migistralne in regionalne ter ne povsem pozabiti tudi smeri sever - jug, kjer so nekatere stvari bolje pripravljene kot na smeri vzhod - zahod in da so krščanski demokrati za žalno sejo državnega zbora v čast pomorjenim po vojni, vendar morajo biti njihove pripombe upoštevane. Dokončno pa se glede tega še niso odločili. Jezersko ima šanse, da postane občina, čeprav bi jo lahko izglasovali že tokrat, Če nekateri poslanci ne bi samo obljubljali, stvar občinskih svetov pa naj bi bila, ali bodo krajevne skuzpnosti še naprej pravne osebe ali ne. Mnenja o tem so različna, tudi v vladnih organih. Napaka je frontalno zavračanje zakona o prenosu dosedanjih občinskih funkcij na državo. Marjan Podobnik: Stvari ne postavljam na glavo Marjan Podobnik, predsednik Slovenske ljudske stranke pravi, da je v proračunski razpravi in ob drugih priložnostih večkrat predstavil odnos Slovenske ljudske stranke do divje privatizacije. Dejal je, da bodo, potem ko bodo imeli možnost, razveljavili divje privatizacije in druge primere kraj družbenega premoženja, nosilce gospodarskega kriminala pa postavili pred sodišče, premoženje pa lastninili po zakonu. Nekateri tega nočejo razumeti, pravi podobnik. Tudi Lojze Peterle mi očita, da želim kolo zgodovine obrniti nazaj. "To ni res. SLS je za pravno državo in ne bo posegala v zakoniti pridobljeno premoženje. Cenimo podjetnost, znanje in sposobnosti ljudi. Ne bomo pa dovolili, da bi prihodnost Slovenije krojili predvsem tisti, ki so družbena podjetja spravili na kolena, jih zadolžili in tako obremenili slovenski javni dolg, delavce vrgli na cesto, posle in denar pa speljali na svoja podjetja in račune doma ali v tujini. O obsegu tega početja govorijo poročila Agencije, drugi organi pa nočejo, ne morejo ali ne smejo odločneje posredovati," pravi Marjan Podobnik. Združena lista socialnih demokratov Obsodba pobojev Predsednik Združene liste socialnih demokratov Janez Kocjančič in glavni tajnik stranke Dušan Kumer st povedala, da stranka obsoj povojne izvensodne poboje 1 se zavzema za popravo kriv' V posebno izjavo so napisa1' da je stranka za sklic Žal? seje državnega zbora v spom1 na pobite domobrance, ?° slanci pa se bodo te scJ udeležili. To sejo razurneJ predvsem kot prenehanj razprtij o preteklosti in netf* ja sovražnosti v Sloveniji, kis sooča z mnogimi izzivi priho ' nosti. Žalna seja naj bi bil3 prvi polovici junija, stranka P se bo do vsebine žalne sej oblikovala svoja stališča " javnih zborovanjih in 'Lj državni konferenci, ki bo ** junija v Ljubljani. Združb' lista je za zboljšanje p°j°**L učiteljev, glede koalicije K meni, da so do proslave -obletnice konca druge sV J tovne vojne stvari tekle ■ redu, potem pa se je di*5j ustavil. Vzrok naj bi razdeljenost krščanskih % mokratov med med opoz^.j,, in pozicijo. ZL je za nada') vanje dialoga in sodelovanj*,, obema, saj z nobeno od ot* strank ni v konfliktnem p°J£ žaju. Stranka je lahko asp"v za pomirjanje razgretih gla ^ krščanski in liberalni dem | raciji. • J. Košnjek j ymn glas Ustanovitelj in izdajatelj. Časopisno podjetje GORENJSKI GLAS KRANJ Uredniška politika: neodvisni nestrankarski politično-informativni poltednik s poudarkom na dogajanjih na Gorenjskem / Predsednik časopisnega sveta: Ivan Bizjak / Direktor in glavni urednik: Marko Valjavec / Odgovorna urednica: Leopoldina Bogataj / Novinarji in uredniki: Helena Jelovčan, Jože Košnjek, Lea Mencinger, Slojan Saje, Darinka Sedej, Vilma Stanovnik, Marija Volčjak, Cveto Zaplotnik, Danica Zavrl Žlebir, Andrej Žalar, Štefan Zargi / Lektoriranje: Marjeta Vozlič / Fotografija: Gorazd Sinik / Pripra** za tisk: Media Art, Kranj / Tisk: Podjetje DELO - TČR, Tisk časopisov in revij, Ljubljana / Uredništvo, naročnine, oglasno trženje: Zoisova 1, Kranj, telefon: 064/223-11'' tclefax: 064/222-917/ Mali oglasi: telefon: 064/223-444 - sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ure: vsak dan od 7. do 15. ure / Časopis i/haj'4 ob torkih in petkih Naročnina: trimesečni obračun - individualni naročniki imajo 20 odstotkov popusta. Za tujino: letna naročnina 140 DEM. Oglasne storitve: pO ceni*'* Prometni davek po stopnji 5 odstotkov v ceni časopisa (mnenje RMI 23/27-92), CENA IZVODA: 95,00 SIT. AKTUALNI INTERVJU Lojze PETERLE, predsednik Slovenskih krščanskih demokratov Brez nas je težko sestaviti vlado "To, da nas vabijo eni in drugi, in da nas hkrati tudi tepejo eni in drugi je dokaz, da smo Slovenski krščanski demokrati res sredinska stranka," je povedal v današnjem intervjuju predsednik Slovenskih krščanskih demokratov Lojze Peterle. Kakšen je sedanji položaj krščanske demokracije v Sloveniji? Lokalne volitve so vas namreč potisnile precej navzgor. "Uspeh na lokalnih volitvah nam je Prinesel prvo mesto in poživil delo stranke, tako da se na tej osnovi zelo resno pripravljamo na državnoz-borske volitve. Ljudje so v starih in novih občinah prijeli za delo kljub težavam s preobrazbo državne uprave m uvedbo lokalne samouprave. Naša stranka ima tudi zunaj lep ugled, doma pa dobre rezultate v vladi. Po kongresu je uredila svoje vrste tako, da sem optimist. Nismo zelo glasna : stranka, smo pa stranka, ki ima velike 1 rezultate." i - Odnosi v vladni koaliciji oziroma med ! Liberalno demokracijo in Slovenskimi krščanskimi demokrati so zamrznjeni. Kdaj sta se zadnjič srečala s predsednikom LDS dr. Janezom Drnovškom? Je vaša televizijska čestitka za njegov 45. rojstni dan edina komunikacija? 'Zadnjič sva se srečala pred dobrimi tremi tedni in drugič v zadnjih ^estih mesecih, kar ne razodeva j dobrih odnosov v koaliciji. Mislim, da koalicija na tak način ne more n°rmalno delovati in dosegati rezultate. Pred nami pa je veliko pomemb-°ih nalog, ki bi jih morali uresničevati, nekatere vsaj s konsenzom v koaliciji, druge pa širše, vendar tu preprosto ni koordinacije oziroma Pri glavni stranki ni čutiti potrebe, da Di stvari tako urejali. Zato se dogaja rnarsikaj nepredvidljivega." kaj resnice na trditvi, daje liberal-"fl demokracija z vami v vladi samo Zaradi lepšega obraza pred Evropo, kjer so krščanski demokrati običajna vladna stranka? "Res je, da smo mi zelo pomemben del vlade. Krščanska demokracija je Profilirana politična opcija, saj se ve, \ *aj pomeni. Med strankami te vrste v Evropi ni velikih razlik. Znano je, *akšna je osnovna filozofija Krščanske demokracije, kaj zagovarja Pri gospodarstvu in kaj v sociali. °fez krščanske demokracije bi zgleda slovenska vlada zelo po starem. *ežko bi rekel, da bi bila to leva ^'ada, ker še nimamo prave levice. Pi»a pa bi vlada, sestavljena pretežno 12 predstavnikov starih političnih sil. Ne bi rekel, da mi pokrivamo Liberalno demokracijo. S tem, ko smo v vladi, pokrivamo Slovenijo. Liberalna demokracija pa se lahko pohvali, da je v koaliciji s krščanskimi demokrati." V torek se je zgodil zanimiv primer. Premier dr. Janez Drnovšek se je odločil za sestanek s poslanci vaše stranke, ne da bi bilo pred tem to srečanje dogovorjeno v vodstvih strank. Sestanka, na katerim naj bi govorili o interpelaciji zoper pravosodno ministrico, potem ni bilo. Zakaj ste ga odklonili? "S to stvarjo je takole. Ko sva se z dr. Drnovškom zadnjič srečala, sva se dogovorila, da bomo skušali urediti odnose in da bosta glavna tajnika strank gospod Golobic in gospa Tov-šakova pripravila katalog vprašanj, ki bi jih bilo treba urediti, in predlagala rešitve. Potem pa nai bi se dobili v nekoliko širši sestavi. Čez nekaj časa je predsednik Liberalne demokracije dr. Janez Drnovšek ustavil vse pogovore, tako da bi bilo sedaj treba začeti tam, kjer so se stvari ustavile in uresničiti najin dogovor. Nas kot stranko ne zanimajo samo tiste situacije, v katerih bi želela samo Liberalna demokracija nekaj doseči, v tem primeru glede interpelacije o delu in odgovornosti pravosodne ministrice Mete Zupančič. Nenavadno je to, da smo za ta sestanek zvedeli iz medijev. Ob desetih dopoldne sem srečal prve novinarje, ki so mi rekli: danes bo pa sestanek. Jaz o njem nisem ničesar vedel. Sicer pa so že večkrat uporabili trik, da so v medijih najavili sestanek, potem pa naredili grde nas, ker sestanka ni bilo. Mi smo se odločili, da na te trike ne gremo več. Ve se, kam se je treba obrniti in o zadevah pogovoriti. V tem primeru je šlo spet po domače." Kakšno je stališče vaše stranke do interpelacije zoper pravosodno ministrico (pogovor je bil narejen v petek pred glasovanjem - op. J.K.) in kako bodo poslanci vaše stranke glasovali? "Že večkrat sem rekel: če vrhovno sodišče presodi, da je ministrica ravnala napak in če upoštevamo, da smo bili zelo občutljivi, ko je šlo za Bizjaka in Janšo, potem meril ne smemo spuščati in bi morala ministrica sama odstopiti. Nastale so nove okoliščine, ko je državni tožilec zahteval preizkus sodbe. Primer ministrice Zupančičeve je tako mogoče videti z enega ali drugega konca. Jaz sem prepričan, da je ravnala ministrica moralno odgovorno, formalno pa napačno. Ni nujno, da bi se ta greh videl tako velik, da mora ministrica oditi." Slovenski krščanski demokrati ste zanimiva stranka, saj sedaj sodelujete v vladi z Liberalno demokracijo in Združeno listo, v programsko koalicijo pa vas vabijo tudi stranke slovenske politične pomladi, predvsem Slovenska ljudska stranka in Socialdemokratska stranka. Zadnja ponudba je zanimiva tudi zato, ker ste tudi sami že večkrat tem strankam predlagali sodelovanje, ljudski stranki pa tudi združitev. "To, da nas vabijo eni in drugi in da nas hkrati tudi tepejo eni in drugi je dokaz, daje naša stranka res na sredini. Brez nas bi bilo težko sestaviti vlado v eno ali drugo smer. Naše glavno izhodišče bo naš program in ocena zanesljivosti partnerjev. Nismo naklonjeni vnaprejšnjemu sklepanju koalicij, ampak bomo pripravili resen program in po volitvah videli, kakšen bo rezultat, potem se bomo pa odločali. Za zdaj je naše stališče takšno. Glede predlagane programske koalicije pa vidim kar precej programskih razlik, tako da se ne da v kratkem času nekaj podpisati. Pobud iz strank je veliko. Mi imamo izkušnje z Demosom, ki se je sam podiral tudi po zaslugi strank, ki nas sedaj vabijo k sodelovanju. Imamo izkušnjo s to koalicijo, ki jo je pravzaprav omogočil Demos.Mi smo že veliko skrbeli za druge, sedaj bomo pa predvsem skrbeli za svoj dober rezultat na volitvah. Prepričan sem, da je krščanska demokracija bistven dejavnik slovenske stabilnosti in čim močnejša bo ta stranka, politično trdnejša bo Slovenija." Tudi vi kot Lojze Peterle ste za marsikoga na levi in desni moteč politik. Zakaj? "To je zame kar v redu. Nič se ne pritožujem, kadar vidim, da sem na lestvici priljubljenosti najbolj nepriljubljena oseba. To pomeni, da sem alternativa tistemu, kar je, kar je bilo oziroma kar je na drugi strani. V kratkem času me niso na pamet trikrat rušili. Treba je bilo pač preprečiti, da bi med novimi politiki dobil večjo veljavo. To se stalno dogaja. Kadar mi popularnost poraste, pride udarec, takšen ali drugačen. To se bo še dogajalo, vendar sem se že utrdil. To sodi k politiki. Vendar sem prepričan, da bo naša zmerna in odgovorna linija z evropskim profilom in zakoreninjenostjo v slovenski identiteti stranki prinesla še več točk kot jih ima sedaj. Izhajamo iz razvidnega vrednostnega sistema in nas ne vodijo samo dnevne politične potrebe in finančni refleksi. Imamo oblikovan pogled na človeka, na družbo, narod, družino, zunanjo politiko. Smo najbolj profilirana slovenska stranka. Za LDS tega ne morem trditi, saj je bolj nanos z vseh mogočih strani in bo morala svoj liberalizem še definirati, če ji bo to sploh uspelo. Naša linija je jasna in jo sistematično dograjujemo. Preden smo mi sploh nastali, so že udarjale palice in se pojavljale črne oznake. Še vedno imam težave, ko pridem kam in ljudje rečejo: saj je Peterle čisto normalen, saj ni tak, kot ga rišejo in opisujejo, črnega, pustega, nepriljudnega, vedno na križu. Ko to ne učinkuje, se že izmislijo nove finte. Vendar imam še nekaj veselja do politike in sem prepričan, da lahko še kaj naredim. Rad bi še nekaj svoje energije vložil v to, da bi bila Slovenija še bolj na trdnem kot je že." Jože Košnjek Osmošolci opravljajo "malo maturo" Polovica jih hoče na šole z omejitvijo vpisa Vs* osmošolci, ki želijo na srednje šole z omejitvijo vpisa, so morali včeraj in danes na tako imenovano zunanje preverjanje znanja. GORENJSKA OD PETKA DO TORKA 25 INTERVENCIJ AMZS - Na AMZS so imeli ta konec tedna kar precej dela, saj so 15-krat iz kraja nesreče ali okvare odpeljali poškodovana vozila, 10-krat pa so svojo pomoč nudili na cesti. TEKLA JE VODA Gasilci so imeli ta konec tedna več opraviti z vodo kot pa z ognjem. Tako so kranjski zapirali vodo na C. 1. maja, kjer se je pokvaril pralni stroj in ker nikogar ni bilo doma, si lahko predstavljamo, kaj se je nato dogajalo. Pri popolavi stanovanja zaradi napake na vodovodni napeljavi pa so kranjski gasilci pomagali tudi na Planini 64. Ogenj pa ie svoje zobe pokazal v Šenčurju in sicer pri napeljavi centralnega ogrevanja na novi hiši. Klub trudu kranjskih gasilcev je bilo škode kar precej, saj je med drugim pogorel del ostrešja. Na pomoč pa so jih poklicali tudi s Sp. Kokre, koder je tovornjak zdrsnil v strugo reke Kokre, vendar po besedah kranjskih gasilcev ni utrpel večje škode. VITKI GORENJČKI Gorenjska je konec tedna dobila 19 novih prebivalcev. V Kranjski porodnišnici se je 11 mamicam rodilo 11 dojenčkov, od tega sedmim dečki in štirim deklice. Najtežja je bila tokrat deklica s 3.800 grami, najlažji pa deček z 2.600 grami. Na Jesenicah pa se je rodilo 8 otrok in secer enako število dečkov in deklic. Izmed štirih dečkov je imel najlažji 2.760 gramov, najtežjemu pa je tehtnica ob rojstvu pokazala 3.530 gramov. URGENCA Tudi ta konec tedna je bil za jeseniške zdravnike kar naporen, saj so imeli v bolnišnici tokrat 226 urgentnih primerov. Od tega so na kirirgiji pomagali 131 bolnikom, na internem oddelku 37, na pediatriji 18 malim bolnikom, na ginekološkem oddelku pa so tokrat pomoč nudili kar 40 bolnicam. POHIŠTVO, BELA TEHNIKA ORTOPEDSKE VZMETNICE TEL: 064/403-871 TBCtOVIMA S POHIŠTVOM. SP BESNICA 81 anJ, 30. maja - V vseh Unskih osnovnih šolah Kr slo rjj***i preverjajo znanje, posebno za vpis na srednje šole * omejitvijo. Slednjih je na ^»venskem polovica. Tudi »edem srednjih šol na Goriškem je omejilo vpis, in *lcer za deset izobraževalnih pPgramov. Od 2720 gorenjs-5* osmošolcev se jih je ie za malo maturo" odločilo 248«, j^Prav je pri vpisu vsi ne »odo potrebovali. Eno od meril za vpis na rednje šole, ki so (pretežno tuH3di Prostorske stiske, ne pa jj" zaradi kasnejših zaposlitve-taS- m°znosti) omejile vpis, je UcJl tako imenovano zunanje r^erjanje znanja pri slovens-] J* jeziku in matematiki. Pre-vkusa potekata danes in včeraj * ,vj>ch slovenskih osnovnih tZ'{* hkrati, en dan prej, kot k i Prcuvideno po šolskem h\ Ju> ker je račune prekrije^ napovedana stavka učitel-pr> ^dkar je v veljavi ta način milijonov, samo golf igri':., 59 milijonov! Kakšni denarj1. Vsi se bodo zdaj vrgli *| izterjavo, saj je dolžniko obilo: v Tržiču za 20 milijonov, v Kranju za 280 raHVPl 18? t nov, na Jesenicah za milijonov. V Tržiču najve* dolguje BPT, a se bod" zmenili za kompenzaciji medtem ko bodo v Radovlj1' ci vsem tistim, ki niso zapušili za odlog plačila, bloktfal žiro račune. In kdo, mimogrede, pri tW davku nič ne stoka: banka.10 obrača ta sredstva in davčfl^ ki za izterjavo od občafl0^ zaračuna 3-odstotno in firme 6-odstotno provizijo' Kakorkoli že: firme bojj' tako ali drugače plača'.' občani pa kakor kdo! Posm ni in "pošteni" bodo oa cesarju, kar je cesarjevegi poučeni pa se bodo razje^n tako kot tisti občan na daV*j| upravi: "Jaz sem tiste položnice za nadomestilo stavbno zemljišče vsa I metal proč! Vso komun sem konec koncev zgrfl sam oziroma za razliko P čal grozni enkratni prispe* za vsak priključek, potem pa to še zaračunate! ^rDL torej ta denar, pa bom p}a u val! Občina naj v lastninjeOL tudi ugotovi, koliko je sp1, frastrut ugotov njene komunalne in ture: sta elektrika in dokazati boste morali, dtf j. denar res namensko unor*y jen, ne pa da se je zafrckfl' , neke načrte in plače! * tedaj pa - ne plačam!" Koliko so občine sp' upravičene pobirati to rel1 je pa že drugazgodba. +t D. Sedej, foto: J. Pe' REZERVNI DELI ZA STROJ* PRVOMAJSKA RAŠA SIGA, d.o.o., 64209 ŽABNICA 73 Tel./fax: 064/311-909, mobitel 0609/615-921 ___^ REPORTAŽA Dobrodošlica za slovenske alpiniste na Jezerskem ^uorodoslica za slovenske alpiniste na jezersKem ^ Vroči pozdravi za junake iz ledene Himalaje C__• .... - n«vv ■ * ~ i___i_________i i/ „1 .^,w y,K^..v nn no loiarclrom lri«»r io nactnnnl turii znani nevec Adi Smolai Sprejem ie bil prisrčen na letališču, ob deželnem kamnu nad Kokro, posebno pa na Jezerskem, kjer je nastopal tudi znani pevec Adi Smolar. Brn«k, Zgornje Jezersko, 27. "jaja - Ob prihodu v domovino 1° bil v središču pozornosti le Dayo Karaičar, drugi od Je-zerjanov v odpravi na Anna-Purno I, ampak so domačini s svojstveno gostoljubnostjo gorjanov izrekli dobrodošlico •Ha ekipi. Poleg njih so na svečanost v jezersko dvorano Korotan povabili številne 8°ste, med katerimi je bil tudi norveški alpski smučar Furu-seth. Posebno željo je Davor-m» izpolnil pevec Adi Smolar. Minulo soboto malo pred uro je na Brniku pristalo letalo, s katerim so se domov JJili Tone Škarja iz Mengša, *>ki Grošelj iz Ljubljane, *ornaž Humar iz Kamnika, P*vo Karničar z Jezerskega 10 Janko Oprešnik iz Zreč. Ze Pred prihodom glavnine od-Prave je bilo na letališču dišati zvoke harmonike, prepevanje in vriskanje. Med ^stopanjem naših himalajcev 12 zgradbe pa je množica Na letališču je pričakala odpravo množica ljudi. svojcev, znancev in ljubiteljev gora zasula prihajajoče s cvetjem, poljubi in ploskanjem. Tam je bil tudi Drejc Karničar, ki se je vrnil že prej zaradi omrzlin. Obema so čestitali za podvig alpski smučarji Košir, Grilc, Miklavc in Jovan. Po krajši tiskovni konferenci se je kolona vozil z gosti in domačini odpeljala proti Jezerskemu. Ustaviti se je mor- ala pri deželnem kamnu nad Kokro, saj je tam čakala množica pod mlajema. S kruhom in soljo, suhim sadjem - pa še nekaj tekočega sadja je bilo zraven - ter prijaznim povabilom na slavje so sprejeli domača smučarska asa in druge himalajske junake. Še več ljudi je čakalo nanje pred jezersko dvorano Korotan, kjer je med prvimi segel v roke Davorinu, 32-letnemu serviserju smuči Elan, norveški tekmovalec O. C. Furuseth. Tudi drugi člani odprave so si utegnili izmenjati nekaj besed s svojci šele pod pod kuliso belih Grintovcev, ki so se kopali v zadnjih sončnih žarkih. Slavje in rajanje v dvorani Po prisrčni pesmi jezerskih otrok v narodnih nošah se je zvrstilo več govornikov. Predsednik KS Jezersko Milan Kocjan je ugotovil, da se le malo krajev lahko pohvali z bratovsko navezo, ki je s svojim smučarskim podvigom postavila Jezersko in Slovenijo ob bok alpskih velesil. Preddvorski župan Miran Zadnikar je čestitkam za športni dosežek dodal željo, da bi Jezerjani uspeli tudi v prizadevanjih za oblikovanje lastne občine. Državni sekretar v ministrstvu za šolstvo in šport dr. Janko Strel pa je izrekel pohvale odpravi, Planinski zvezi Slovenije in krajanom Jezerskega. Planinska pesem kvarteta Jutro je napovedala izjave udeležencev odprave o doživetjih na Annapurni I. Nato je oče dveh članov odprave, Andrej Karničar, izročil vodji in alpinistom iz drugih krajev spominske plakete, njegova sinova pa je Milan Kocjan obdaril s slikama gora. Za junaka so jezerski lovci prinesli trofejno rogovje, župan Zadnikar pa kristalna pokala. Davo se je razveselil tudi čestitk svojega varovanca Furusetha in hvalnice domače pesnice Lonce Šavs. Posebno darilo mu je pripravila žena Karmen, ki je na Jezersko povabila znanega Oče Karničar je izročil spominske plakete vodji in članom odprave. pevca Adija Smolarja. On in domači ansambel so poskrbeli za zabavo, domačini pa za srnin golaž, sladke dobrote in pijačo. Taka je pač dobrodošlica na Jezerskem! * Tekst in sliki: Stojan Saje Tekli so in skakali pa metali ter se veselili "Tek na 100 metrov. Prvo mesto David Planinšck.*' Množica glasno zakriči "Hura! Bravo! »ravo David." Maratonec Dušan Mravlje Davidu obesi zlato medajo okrog vratu. Šampijon Se nasmehne svojim navijačem in prijateljem, nato pa stopi z zmagovalnega odra. David je, kot sem že omenil v soboto na športnem igrišču Osnovne šole France Prešeren teke) na 100 metrov in s Časoma 13,81 in 13,61 zmagal. Skakanje z mesta mu ni šlo "ajbolje, bil je "le" tretji. Med tekmo je padel, si malo bolj °drgnil kolena, sicer pa je nesreča minila brez hujših Posledic. Šport zahteva sem ln tja tudi krvni davek, ki l°krat ni bil prehud. David redno trenira tek in s^ok z odrivom. Kar petkrat tedensko z učiteljico Stanko Grubešič trenirata za Davidov veliki nastop. Pozimi v telovadnici, spomladi pa zu-naJ- Doma precej kolesari in s starši hodi v hribe, bil je na Primer že na Triglavu in Krnu. Ko ne trenira rad gleda televizijo ter posluša slovensko zabavno glasbo, Pop designe pa je videl (in Jisal) tudi v živo. Nabral je že *ar za krepak meter medalj, .J^visijo nad njegovo pisalno David Planin ek mizo, njim pa je v soboto tako dodal še dve. Vj6oboto je tekel tudi Janez Kuralt iz Stražišča. Razdaljo petdesetih metrov je pretekel tretji. Šport, pravi, je zdrav, ob njem se sprosti. Ko ni v službi v delavnici se rad sreča s prijatelji v šolski telovadnici, kjer trenirajo in se imajo super. David in Janez sta športnika. Nista velika atleta, rekorderja, svetovna šampiona. Ne. David in Janez sta se tako kot mnogi njima podobni v soboto zbrali na športnem tekmovanju v Kranju, na drugih letnih igrah specialne olimpiade za Gorenjsko. Gibanje za specialno olimpiado skuša s športnimi aktivnostmi in redno vadbo izboljšati kakovost življenja ljudi z zmerno, težjo in težko motnjo v duševnem razvoju. Redna vadba in tekmovanje enakih z enakimi je tisto, kar v prizadetih zmanjša občutek zapostavljenosti. Namen je preprost, zagotoviti celoletni športni trening in tudi drugačnim dati možnost za razvoj sposobnosti ter jim dati možnosti za povezavo in druženje z okolico. Športni trening poleg razvoja telesnih sposobnosti veliko pripomore k vključevanju posameznika v družbo, v trening pa je vključena tudi družina, kar da staršem možnost dela ne le s svojim ampak tudi z drugim otrokom. Julija letos bo ameriški predsednik Bili Clinton odprl Letne svetovne igre specialne olimpiade v New Havnu v Združenih državah Amerike. Med tekmovalci bo tudi David Planinšek, ki bo tam daleč na drugi strani oceana za barve Slovenije tekel na 100 in 200 metrov ter skakal z odrivom. Veliki Davidov nastop se približuje, prav v ponedeljek pa je skupaj z ostalo slovensko reprezentanco, ki šteje kar Čisto prava tekma, katere zmagovalci so bili vsi. osemnajst članov, že imel prve skupne priprave. V Ameriko bodo odleteli čez slab mesec, do takrat pa jih čaka še obilica treninga. Kakorkoli zmagovalci bodo vsi, tisti prvi, drugi, tretji in četrti. Sodelovanje, pa druženje s prijatelji z vsega sveta je tisto, kar vsem največ pomeni. Američan se brez znanja jezika sporazume z nekom iz Nemčije, ta drugi... Vsi tekmovalci so kot ena družna, ki ne pozna prepira, le šport, tekmovanje enakih, sodelovanje in druženje. Prav vsi nam pravijo, da si tudi oni zaslužijo več pozornosti, prav tako pa bi se od njih lahko tudi marsičesa naučili. Za pomoč pri izpolnitvi Davidove želje po tekmovanju čez lužo se je odločilo že precej gorenjskih podjetij in društev, v Radovljici pa bo 24. junija košarkarski turnir, katerega izkupiček bo namenjen Davidu. Če bi tudi vi radi sodelovali pri izpolnitvi sanj gorenjskega tekaša in skaklca, se obrnite na Osnovno šolo Helene Puhar v Kranju. David vam bo hvaležen, zadovoljstvo pa bo ob morebitnem uspehu zagotovo obojestransko. • U. Spehar *niciativni odbor za odprto Visoko pripravlja prireditve Gledališče med hišo in hlevom e glede na to, kdo bo bodoči uporabnik Tavčarjevega dvorca na Visokem, tam ne sme biti le 5 sblna, pač pa mora tam domovati kultura. Pretit k"'18' 29. maja - Konec revitalizirati, sta poudarila Janez l„j . .'eRa tedna so predstavniki Demšar in Roman Končar, da opo- ko a*lvneRa odbora za odprto Viso- zorijo najbolj odgovorne na to, da se z h» *a javnost povedali, da name- Visokim slednjič le nekaj premakne. na ^'so*lcm organizirati nekaj Prepričani so, da mora imeti Visoko, 5 In^n'', Pr'rcm*ev» saj so prepričani, kot slovenski kulturni spomenik, Nok* ^rav kubura, ne glede na *°» trajno kulturno obeležje, k temu pa Vi*.v0 najemnik objektov, biti na lahko prispevajo tudi kulturne prire- pre" . s*am'ca> U Je ne Dw mogoče v ^eti. Jl^rPrav se je v preteklosti, ko se je Jeloška, pa tudi slovenska javnost i;tni'a ob vprašanju, ali je Ljubl-Prv> oadškofija primeren najemnik (jv e8a slovenskega meščanskega ofj^j-a na Visokem, kar pogosto t0 ?|° Iniciativnemu odboru za odpr-o?ay'Soko ideološko in politično Pourt'- Pa so tuu<' tokrat ponovno oS{ arili, da je njihov cilj le to, da ^dne Visoko odprto za javnost. UzuJejo ljudi, ki bi želeli Visoko ditve. Tako so v odboru, ki je oblika organiziranja civilne družbe ljudi, ki žive v Poljanski dolini in jim ni vseeno, kaj se z Visokim dogaja, sklenili, da poskušajo organizirati kakšne kulturni dogodek. Ugotovili so, da je prostor med dvorcem in obnovljenim gospodarskim poslopjem praktično idealno mesto za predstave na prostem, in s pomočjo sponzorjev: generalnega Termo, ter Gorenjske banke, SKB banke, Šeširja, Loke in Tehnika, ga nameravajo v ta namen usposobiti. Žal jim zaradi bolezni ni uspelo prirediti gostovanja gledališča, ki je bilo že dogovorjeno, pač pa bo 30. junija tam, kot obljubljajo, prav izjemen koncert New swing kvarteta. Za glas o Visokem in opozorilo na to, da je že čas za to, da se tam prične kaj dogajati, naj bi prispevali tudi posebni oddaji na TV in Radio Slovenija, tudi letos pa Konjeniški klub iz Poljan pripravlja podobno prireditev, kot je bila lani, in je zelo uspela. Povedali so tudi, da bo prav v teh dneh izšla knjižica Jožeta Uršiča o gozdnih in učnih poteh okolice Visokega, predvsem pa jih veseli, da so na občini Škofja Loka, v razliko od preteklosti, ko so jim bila praktično tudi za pogovor vrata zaprta, naleteli pri novem županu Igorju Drakslcrju na zanimanje, razumevanje in podporo. • Š. /:irgi Škofja Loka, maja - Sem prišla prav, mislim, da sem povabljena v vašo družbo, oprostite, res vas ne poznam, se je gostja pri vratih zbegano ozirala po zbrani druščini in iskala znane obraze. Kar prav si prišla, mar me ne poznaš, v osmem sva sedela skupaj... Trideset let je dolga doba, nekdanji šolarji so postali gospe in gospodje, pridobili so veliko življenjskih izkušenj in nekaj kilogramov, mnogi se tri desetletja niso srečali, zategadelj so bili pogovori, kdo je kdo in kje živi ter kaj počne, razumljivi. 30-letnica valete osmega a in b osnovne šole na Trati pri Škofji Loki je minila v prijetnem razpoloženju, zanj je skrbel tudi nekdanji ravnatelj Jakob Ušenisnik, ki je zakorakal ze v deveto desetletje, junija pa ga caka Ml letnica mature. Dobimo se spet čez pet let, ko bo generacija 1950 praznovala Abrahama, pisalo pa se bo natačno leto 2000, so si obljubili, preden so se razšli. • M.V. Predsednik sveta je Valentin Markež Jesenice, 29. maja - Na minuli seji jeseniškega občinskega sveta so končno sprejeli predlog statuta občine Jesenice in predlog odloka o gospodarskih javnih službah v občini Jesenice kot tudi predlog odloka o ustanovitvi direkcije javnih služb občine Jesenice. Vse ostale točke dnevnega reda bodo obravnavali na naslednji seji, ki bo v torek, 6. junija. Na seji so se strinjali s predlogom Liberalne demokracije, da se v statutu ustrezno opredeli status krajevnih skupnosti, o katerih je bilo na vseh prejšnjih sejah toliko razprav. Amandma pravi, da svet občine v statutu o statusu krajevnih skupnosti ne bo odrekel soglasja k statutu krajevnih skupnosti, če bo le - ta v svojem statutu opredelila in navedla, da ima status pravne osebe. Na seji so za predsednika občinskega sveta izvolili Valentina Markeža, zaposlenega v Acroniju Jesenice, dva podpredsednika pa sta: Ivo Ščavničar in Marjan Brane. • D.S. 31. maj, svetovni dan brez tobaka Vsakih deset sekund ena smrt Svetovna zdravstvena organizacija je današnji dan razglasila za dan brez tobaka. Generalni direktor dr. Hiroshi Nakajima v svoji poslanici, ki jo je podnaslovu "Tobak stane več, kot si mislite", opozarja na pogubne posledice kajenja. Vsako leto je tobak odgovoren za smrt treh milijonov ljudi, vsakih deset sekund za eno smrt. To "epidemijo" spodbuja želja po dobičku v tobačni industriji. Na svetu pokadijo vsako leto šest trulijonov cigaret. Zlasti v deželah v razvoju se je zadnjega četrt stoletja potrošnja tobaka na prebivalca povečala za dve tretjini. Tobačne družbe so preplavile tržišče s preizkušenim marketingom cigaret, usmerjenim zlasti k mladim, ženskam, in k celotnemu prebivalstvu dežel v razvoju. V državah, kjer se zavedajo pogubnih posledic tobaka, že posegajo po ukrepih, ki naj bi zajezili to "epidemijo", od tega, da so prihodke od davka na tobak usmerili za financiranje drugih ukrepov tobačne kontrole in v pospeševanje zdravja, do prepovedi oglaševanja tobačnih izdelkov. Seja blejskega sveta O občinskih skladih Bled - Občinski svet bo na seji v četrtek obravnaval poročilo o lanskem delu stanovanjskega sklada in zaključni račun sklada za lani, letošnji finančni načrt in naložbeno politiko, predlog ustanovitvenih deležev občin v skladu in spremembe odloka o ustanovitvi stanovanjskega sklada občine Radovljica. Na dnevnem redu je tudi poročilo o lanskem delu sklada stavbnih zemljišč, program sklada za letos in vrednost točke za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v letu 1995. Svetniki bodo razpravljali in sklepali tudi o poslovniku občinskega sveta, o ustanovitvi komisij in drugih organov občinskega sveta in o vlogi za pridobitev sredstev za demografsko ogrožena območja. • CZ. REPORTAŽA Jernej, Jaka, Marko in Stane so Kitajsko spoznavali med kolesarjenjem Kdo je rekel, da Kitajci jedo le riž? Za marsikatera pripovedovanja o Kitajski in Kitajcih so štirje mladi Škofjeločani ugotovili, da se je o njih bolje prepričati. To pa je najlažje, če se na pot po deželi odpraviš s kolesom Škofja Loka, 27. maja - Brata Jernej in Jaka Jemc ter brata Marko in Stane Mohorič iz Škofje Loke niso športniki, ki bi želeli postavljati rekorde ali se morda vpisati v Guinessovo knjigo. So le štirje radovedneži, ki so s kolesi naredili že toliko tisočev kilometrov, da jih ne štejejo več. Tako so kolesarili po Italiji, Švici in Avstriji, bili so na Češkem, Slovaškem, pa predlani celo do Švedske in Nizozemske, da o krožnih poteh po Slove- niji ne pišemo posebej. Včasih sta šla na pot le dva, včasih trije, največkrat vsi štirje skupaj. In tako se jim je porodila tudi ideja, da odpotujejo na Kitajsko... v deželo koles. Ker pa so trije že v službi, časa za počitnice niso imeli na pretek. Zato so se tokrat na pot odpeljali z letalom. Izstopili so v Hongkongu, nadaljevali pot z vlakom do Kitajske ter kar tam kupili kolesa. Več kot tisoč kilometrov so naredili po južni Kitajski, nato pa Kitajska dekleta imajo rada Evropejce, Ločani pa so povedali, da večina dobro govorijo angleško. so se z vlakom in ladjo odpeljali do Pekinga ter od tam s kolesi do kitajskega zidu ter nazaj do Pekinga, nato pa ponovno v Hongkong in domov. Dober mesec je trajala njihova pot. S seboj so prinesli filme, videokasete, predvsem pa veliko vtisov o deželi, ki je za mnoge še zelo nepoznana ali pa znana po filmih, knjigah in zapiskih. "Resnično je potovanje s kolesom eden najboljših načinov spoznavanja dežele, spoznavanja ljudi. Hitro navežeš stik, takoj te "vzamejo za svojega". Tudi na Kitajskem je tako, čeprav je bilo slišati, da ne marajo tujcev. Toda to sploh ni res. Tako tudi ne drži, da bi Kitajci večinoma jedli le riž. Njihova hrana je zelo raznovrstna, veliko jedo sadja, pa tudi mesa, najsi bo govejega ali svinjskega, pa tudi meso mačk, psov, žab in seveda kač. Hrana je v povprečju trikrat cenejša kot pri nas, podobno je s pijačo. Imajo zelo dobro pivo, pa tudi sadne sokove in različne energijske napitke," pravi Stane, ki je najstarejši član odprave. Tudi ni res, da na kitajskih cestah ne bi bilo dobrih avto- Če greš na Kitajsko moraš tudi na znameniti zid. Ločani so $e tja odpeljali kar s kolesi. mobilov. Vedno več je bogatašev, ki se vozijo z najnovejšimi mercedesi in BMW-ji, prevozna sredstva ostalih Kitajcev pa večinoma ostajajo kolesa. Poleg tega so na cestah, ki so po odročnejših krajih zvečine slabe, srečevali veliko tovornjakov in traktorjev. "Zanimivo je, da je bilo vse dni lepo vreme, vsak dan okoli sedme ure zvečer pa je bila nevihta. Vendar smo se kmalu privadili in takrat smo že imeli streho nad glavo. Navadno je bil to šotor, spali pa smo tudi v slabših hotelih ter na ladji ip vlakih. Prevozna sredstva, r* zen lokalnih, so na Kitajske^ za tujce enkart dražja kot1 domačine, pa tudi v trgovin3^ in gostilnah si večina kar san1' postavljajo cene," so do? pripovedovali Jaka. NeJ. Stane in Marko, ki te dni J pripravljajo film, ki ga bodo11, posebni prireditvi prihod? mesec pokazali Ločanop1' poleg tega pa bodo na škof)? loški televiziji pripravili tu t oddaje o Kitajski. • V. W novnik GORENJSKE KORENINE Gorenjske korenine - Rudi Klemene Mislil sem, da gre za prvoaprilsko potegavščino Devetdesetletnik Rudi Klemene iz Kranja je v akciji Kranj, 26. maja - Glavno nagrado letošnje akcije so nagrajencu ^izročili na petkovi prireditvi pred Zivilino trgovino na Kokrici. Devetdesetletnik, ki čil in mladosten nikakor ni kazal svojih častitljivih let, se je odločil, da jo bo vzel v denarju, del nagrade v vrednosti 400 tisoč tolarjev pa je sklenil podariti Zavodu za usposabljanje invalidne mladine v Kamniku in v Radovljici, sladkega darila pa naj bi bilo deležnih tudi 40 Rudijevih prijateljev. Ko je bil izžreban, je Rudi mislil, da gre za prvoaprilsko potegavščino. Še nikoli v vsem svojem dolgem življenju ni zadel na igrah na srečo. Edine nagrade, ki jih pomni, so mu namenili za kako novost ali izboljšavo Znanci ga zdaj sprašujejo, kaj bo s tolikim denarjem, čili devetdesetletnik pa jim odgovarja, da ga ne bo ravno razmetaval, saj je tolikšno vsoto težko zaslužiti. Potrebuje ga zlasti njegova družina, ta za obnovo strehe, oni za darilo otroku ob diplomi, tretji... Podarim - dobim zadel za 10 milijonov Čeprav je nagrada tako rekoč padla z neba, varčnemu Gorenjcu denar ne bo kar spolzel iz rok. Rudi Klemene je sicer rojen v Trstu, kjer je živel do prve svetovne vojne, družina pa izvira iz Kamnika. Ko je pred mnogimi desetletji po župnijskih bukvah brskal za svojim pokolenjem, je odkril, da se je njihova rodovina začela pred skoraj štirimi stoletju v Dobu. V Trstu, ki je za njegove mladosti še sodil v rajnko Avstrijo, se je že trinajstleten učil kovinarstva. "1918. leta je bila za Tržačana največja sramota, če so mu rekli, da je Italijan," je dejal Rudi, ki je kot Tržačan govoril vse tri jezike, slovensko, nemško in italijansko in se s ponosom razglašal za Slovenca. Kot mladenič je telovadil pri Sokolu. "Že štirinajstleten sem bil telovadec pri Sokolu, kjer sem bil deležen tudi prve kulture. 1922. sem nastopal skupaj z Leonom Štukljem, ki je šest let starejši od mene, tedaj še naraš-čajnika," se svojih rosnih let rad spomni današnji devetdesetletnik. tolarjev čokolade Gorenjka. "Telovadil sem, plaval, smučal, si potapljal... Šport mi je zagotpS pomagal, da sem še danes trden 111 zdrav." Zdravje si krepi tudi z vsakdanji1^ kozarčkom črnega vina, posebno I ima dalmatinska, ne brani pa se fl| domačega refoška. Rudi Klemene se je torej izu.! kovinarskega poklica. V dvajse^ letih je bil izvajalec za ta dela V. ljubljanskem strokovnjaku za clekN1 ko Milanu Vidmarju, ki je 1924. leMJ Ljubljani projektiral prve tarfo p°s aje. Leta 1926. je odšel služit vojsko mornarico, pozneje pa je delal 89 energetik. Pokoj je leta 1965. dočak* v kranjski Savi. "Zdaj živim pri hčeri v Kranj 9 Imam tri otroke, ki na vso skrbijo zame, tako da ne niore^ storiti nobene neumnosti, tudi če y jo rad," se pošali devetdesetletnik-svojem dolgem in izkušenj bogafc,. življenju je srečal vrsto zanimi^1 ljudi, med njimi tudi Ivana Cankarj • D. Z. Žlebir, foto: G. Šinik Prireditev radovljiških vrtcev "Pesem in veselje srečo dajeta le" Bled, 26. maja - Festivalna dvorana na Bledu je bila v petek zvečer kar premajhna za vse povabljence: pražnje oblečene malčke, navdušene mamice, očke, bratce in sestrice. Vabilo na zabavo so podpisali tisti izpod sedem let - malčki i/, vrtcev radovljiške, blejske in bohinjske občine. S pomočjo vzgojiteljic so predstavili delček tistega, kar se v vrtcu dogaja vsak dan. Vse obiskovalce so popeljali v čarobni svet petja, plesa, igranja in lutk. In čarovnija izpod ar-obne palice Vzgojnovarstve-nega zavoda Radovljica se je dotaknila prav vsakega srca. S to prireditvijo, ki so jo poimenovali Moja družina je moja prihodnost, so vrtci želeli predstaviti svoje delo in prikazati, kako otroci preživljajo čas, ko so starši v službi. Kar 1256 otrok v starosti od enega do sedmih let obiskuje vrtce Vzgojnovarstvenega zavoda Radovljica, ki vključuje dvanajst vrtcev v občinah Radovljica, Bled in Bohinj. Vzgojiteljice si prizadevajo, da bi vrtec postal podaljšek doma in da bi se čimbolj povezovali s starši otrok. Želijo si, da bi se spoznali med seboj in tako našli poti do sodelovanja. En korak k temu je bila tudi nocojšnja prireditev, prava otroška žurka . Vsak od dvanajstih vrtcev je pripravil eno točko in tako so malčki peli O veselju in sreči, se predstavili z lutkovno igrico o piščančku, ki je s pomojo veselja našel mamico, odplesali ŠneguljČi-CO. Z vzgojiteljicami so odigrati pravljico o Nerodni Avguštini in pokazali, da tudi očki lahko kuhajo, pospravljajo in pazijo na otroke. Malčki so zaplesali tudi v folklorni skupini, mali Kroparji pa so že izdelali prve kovaške izdelke. Pa še peli so, igrali na inštrumente, zaigrali igrico in zaplesali. Vsaka točka je požela gromek aplavz navdušenih staršev. Glavno misel pa je zapel otroški zborček: Nikoli slabe volje, vedno nasmejan, hodi skozi življenje! Nikoli ni prepozno! • U. Pcternel leti Današnja prireditev je bila samo vrhunec celote denstjL dogajanja v Vzgojnovarstvenem zavodu Radovljica ^.fi) prvimi v Sloveniji so ustanovili Klub za dober vrtec in d° fi družino, pripravili so predavanje o vlogi staršev Informiranju zdrave osebnosti in okroglo mizo 7. ruist(,v Družina in smisel Vsebino lete bodo povzeli v pn$e publikaciji, ki bo jeseni na voljo vsem staršem k. Pri Ruparju na Sv. Andreju B'lo je t'k flitn Vse je potekalo pri Ivanu Ruparju v nedeljo popodne tako, kot smo napovedovali. Bila je Romana, bili so harmonikarji, pela je Tjaša... Sv. Andrej nad Škofjo Loko, 29. maja - Prireditev, ki jo je ob podpori glavnih dveh pokroviteljev in sicer Termo Škofja Loka ter občine Škofja Loka pa Gorenjskega glasa, Radia Žiri in še nekaterih pripravil v nedeljo popoldne pri Gostišču na Sv. Andreju Ivan Rupar, je uspela. Privabila je veliko ljubiteljev zanimivega dogajanja, prijetnega nedeljskega popoldneva v naravi in nar-odnozabavne glasbe ansambla Poljanšek. Prireditev, ki sta jo povezovala Saša Pivk iz Radia Žiri in Roman Fortuna, vodja ansambla Blegoš, je začela Romana Krajnčan, ki je povabila "k sebi" vse najmlajše, ki so s starši to nedeljo popoldne prišli na Sv. Andreja. Romana se je tudi tokrat potrdila kot že ničkolikokrat do zdaj, da je vsak trenutek tako ali drugače prva in ena med najmlajšimi. Popestrila je in s Petjem marsikoga presenetila je potem 12-letna Tjaša Grah iz Škofje Loke. Odrezali pa so se tudi mladi harmonikarji. Devet jih je bilo in kar osmim je bil nastop pri Ruparju v nedel- Kar za osem mladih harmonikarjev od devetih je bil nastop na Sv. Andreju v nedeljo "generalka" pred tekmovanjem v Besnici (od leve proti desni): Martin Skulj, Podutik; Anže Plešec, Sora pri Medvodah; Robi Slopko, Britof; Aleš Verlič, Hraše pri Smledniku (v Besnici ne bo nastopil); Damjan An/ur, Medvode; Andrej Sušnik, Podreča; Gregor Eržen, Dol pri Medvodah; Tomaž Hribar, Orehek-Kranj in Jure Bohinc, Praše. jo popodne nekakšna generalka pred tekmovanjem, ki se ga bodo udeležili 11. junija v Besnici. Svojevrstno draž in domačnost celotni prireditvi sta potem prispevala Tone Buh - Bunšev s Hlavčih njiv in Franc Polajnar - Kopišar z Gabrške Gore, ki sta prikazala, kako so včasih tesali les za "grušt". Tako je b'lo v nedeljo popoldne pri Gostišču Rupar na Sv. Andreju nad Škofjo Loko zares flitn. Že tretjo nedeljo v juniju pa bo pri Ivanu spet veselo. Takrat, 18. junija, se bodo na Sv. Andreju "merili" ansambli za uvrstitev na letošnji ptujski festival.^ A. Ž al ar Krajevna skupnost Zminec S samoprispevkom do cest? Na zboru krajanov Breznice in Gabrovega so se prejšnjo soboto odločili za referendum o samoprispevku za ceste. Breznica-Gabrovo, 29. maja -Urejanja ceste iz doline proti Lubniku so se krajani Breznice in Gabrovega v krajevni skupnosti Zminec lotili že pred šestimi leti. Vsako leto so prispevali denar in delali. Kar precej ceste jim je že uspelo urediti. Zdaj pa so se odločili, da bodo poskusili še z referendumom. Da bi uresničili že pred leti začrtan program, jim je ostalo še slabe štiri kilometre lokalne ceste Podpurfelca-Breznica in dobrih 700 metrov krajevne ceste Blegoška cesta-Gabro-vo. "Na zboru krajanov smo se dogovorili, da bomo imeli 18. junija na našem območju referendum, na katerem se bomo odločali o petletnem plačevanju samoprispevka," sta pred dnevi razlagala predsednik gradbenega odbora Janez Debeljak in član Andrej Dolenc. "Z denarjem in delom moramo zbrati približno eno tretjino od dobrih 36 milijonov tolarjev, kolikor znaša ocena celotne vrednosti del. Z razdelitvijo domačij in vikendašev vključno s PD na Komunalni odpadki Po Črnivcu - Črnivec, kam pa potlej? Če so se v blejski, bohinjski in radovljiški občini kljub visokim dodatnim stroškom za odlaganje odpadkov na Črnivec za kratek čas oddahnili, jih že gloda" vprašanje, kam s smetmi po novem letu oz. 31. maju prihodnje leto. Bled - Ko je predsednik blejskega sveta Franc Pelko ** četrtek sklical izredno sejo Sveta z eno samo točko dnev-nega reda "problematika od-važanja komunalnih °dpadkov", še ni vedel za dogovor med kriznim štabom *a smeti in vaščani Črnivca, po Katerem naj bi smeti začasno, d« konca letošnjega leta ali Uajkasneie do 31. maja prihodnje leto, spet vozili na začasno deponijo na Črnivcu. P°govor, sklenjen prav na dan ?redne seje, ni prav nič zmaj-Sa| pomena in "izrednosti" !eJe, saj se ob začasni rešitvi *e zastavlja vprašanje, kam bo Komunala vozila smeti po J^eku pogodbenega roka oz. kdaj bodo občine dobile novo odlagališče odpadkov. . čeprav so na seji razpravl-1*0 predvsem o tem, kako naPfej, smo izvedeli še nekake podrobnosti iz dogovora Pted vaščani in kriznim šta-oom. Na zboru vaščanov ^mivca so zahtevali, da vsa-Ka hiša za čas odlaganja smeti na Črnivcu dobi petsto mark mesečnc odškodnine, hkrati Pa so pooblastili predsednika sveta KS Jakoba Langusa, da V .Pogajanjih s Komunalo lahko to odškodnino spusti na najmanj 250 mark. (Ta znesek je zdaj tudi v pogod-"••) V Komunali so že izračuni, da bodo za odškodnine in najemnine odšteli na leto okoli tristo tisoč mark in da bo to mesečno podražilo sme-tarino s 140 na 300 tolarjev na prebivalca. Pogodbeni rok, po katerem bo Komunala lahko odvažala smeti na Črnivec najmanj do konca leta, bo lahko tudi krajši, če bo zgornja etaža že prej napolnjena do višine okoliškega terena. Kot je povedala direktorica Komunale mag. Bernarda Po-dlipnik, bodo tja lahko vozili smeti pol leta ali eno leto le, če jih bodo stiskali ali tlačili. Komunala je v pogodbenem času ponudila brezplačni odvoz smeti na Črnivec tudi mejašem, krajevni skupnosti Mošnje. Lastnik zemljišča, kamor od petka začasno vozijo smeti, je za najem zahteval vnaprejšnje plačilo (dve marki za kvadratni meter) in pismeno izjavo, da nova deponija ne bo Na Stanu (krajevna skupnost Mošnje) oz. na območju Široke doline. Če je z začasno rešitvijo končana ena "smetarska vojna", se na območju nekdanje radovljiške občine že začenja nova: ločeno zbiranje odpadkov, s katerim naj bi zmanjšali količino odpadkov za polovico, in iskanje lokacije za novo (regijsko) deponijo. Ob tem, da so že začeli z ločenim zbiranjem, bo precej težje poiskati lokacijo za novo odlagališče. Veljavni občinski Postopek naj vodi skupščina podjetja svet je na izredni seji (ob zadržanosti župana) do°i-^ skupščino javnega podjetja Komunala Ra-n°0V - lca za v°denje postopka pridobivanja lokacije za Dr w/ cen,er predelave komunalnih odpadkov. Svet //i skupščini, naj si pri tem pomaga s strokovnjaki p}s,°P^u redno obvešča svet, ki bo tudi sprejemal dokumenti sicer določajo lokacijo v bližini Dvorske vasi, na območju nekdanje radovljiške občine pa že nekaj časa iščejo nove. Že strokovnjaki mariborskega ekološkega inženiringa so ugotovili, da sta med šestimi možnimi lokacijami najprimernejši lokaciji Spodnji deli in Zadnja sno-žet, ki ju zdaj še dodatno preverjajo. Odločitev o lokaciji bo sprejel radovljiški občinski svet, v najboljšem primeru pa bi z gradnjo lahko začeli februarja prihodnje leto. Država bo sofinancirala izgradnjo centra za predelavo odpadkov le, če bodo občine Bled, Bohinj in Radovljica pritegnile k projektu vsaj še dve občini (pogoj je 40 tisoč prebivalcev). Ker je pri iskanju lokacije pričakovati navk-rižje različnih interesov, je državni svetnik Jože Resman že predlagal državnemu svetu, naj spodbudi sprejetje interventne zakonodaje, na podlagi katere bi država v takih primerih lahko odločila. Ob tem, da naslednice nekdanje radovljiške občine do 31. maja prihodnje leto verjetno še ne bodo uredile novega odlagališča, v blejski območni enoti Zavoda za gozdove Slovenije predlagajo, da bi smeti začasno vozili na jeseniško odlagališče na Mali Mežakli. Res je, da so tam tla propustna, vendar pa nevarnost za zajetja pitne vode niso nič manjša, če se letna količina odpadkov poveča z 80 na 122 tisoč kubičnih metrov. Drug argument, ki po oceni gozdarjev govori v prid jeseniški deponiji, je dostop do deponije, ki ne prizadene niti ene hiše. V Komunali takšnim rešitvam že nekaj časa oporekajo. C. Zaplotnik Andrej Dolenc, član gradbenega odbora. Janez Debeljak, predsednik gradbenega odbora. šest skupin smo naredili finančni načrt za samoprispevek, ki bi ga vsake tri mesece plačevali prihodnjih pet let. Razen samoprispevka v denarju in delu bi denar prispevala tudi občinski proračun in širša skupnost iz naslova demografsko ogroženih. Pri do-sedanjih razpravah in pripravah nam je predvsem pomagal tudi Miha Bizjak, ki ima strokovno na skrbi komunalno infrastrukturo v občini Škofja Loka." Andrej Dolenc in Janez Debeljak sta poudarila, da gre tokrat za sicer dokaj zahteven program in velik zalogaj, vendar so bili v zadnjih šestih letih, ko so urejali cesto, tudi že težji pogoji. Na začetku, pred šestimi leti, so morah krajani sami prispevati dve tretjini denarja, potem so nekaj let polovico, polovico pa občina, no zdaj pa naj bi eno tretjino. V gradbenem odboru pričakujejo, da se bodo krajani 18. junija odločili na referendumu za predlagani program in plačevanje samoprispevka. Tako bi namreč lahko že letos uredili približno en kilometer ceste. • A. Žalar druga, dopolnjena izdaja Alojzij Žibert POD MARIJINIM VARSTVOM izid junija 1995 Knjiga je avtorjev pretresljiv opis usode prisilno mobiliziranega slovenskega fanta v redno nemško vojsko 1941 - 1945. Predgovor drugi, dopolnjeni izdaji spominov Alojzija Žiberta je napisal nadškof in metropolit dr. Alojzij Šuštar. Naročite jo lahko po telefonu 064/223-111 ali s to naročilnico (knjigo boste do 30. junija 1995 prejeli po pošti): NAROČILNICA Naročam.......izvod(ov) knjige "POD MARIJINIM VARSTVOM" po ceni 3.800 SIT, ki jo bom plačal(a) - v enem obroku 3.800 SIT - v dveh obrokih po 1.900 SIT (ustrezno obkroži!) Ime in priimek:........................................................................................ Ulica, hišna št., pošta:........................................................................... Pošljite na: GORENJSKI GLAS, Zoisova 1, 64000 Kranj, tel. 064/223-111, fax: 064/222-917 Slovenska naravovarstvena lovska razstava Kranj, 29. maja - Pripravljalni odbor za organi-z a c i j o Slovenske naravovarstvene lovske razstave, ki bo v Kranju februarja prihodnje leto, odbor pa vodi podpredsednik Lovske zveze Slovenije Franc Golja, je minuli teden ugotovil, da bo razstava v Kranju na 5.000 kvadratnih metrih. Trajala bo devet dni, na njej pa bo opravljena selekcija za slovenski paviljon na svetovni razstavi, ki bo prihodnje leto v Budimpešti. Posebnost razstave v Kranju, na kateri bo predstavljena tudi založniška dejavnost s kulturnim in likovnim delom lovske dejavnosti, je tudi sporočilo, da je pokroviteljstvo nad projektom Slovenske naravovarstvene lovske razstave v Kranju prevzel tudi Mednarodni svet za lovstvo in ohranitev divjadi s sedežem v Parizu. • A. Ž. Skupščina SQ Kranj, 29, maja - V četrtek, 1. junija, opoldne bo v Kranju zasedanje skupščine Združenja SQ, ki ima v registru že 200 podjetij, zasebnikov nosilcev kolektivne znamke -znaka SQ. Združenje skrbi, da znak SQ deluje kot zaščita potrošnikov, v petih letih pa je bilo podeljenih že več kot 700 takšnih znakov za izdelke, katerih značilnost je slovensko poreklo. Podeljevanje znakov se ie torej nekaj letih utrdilo, vendar pa se še vedno najdejo takšni, ki jim je ta znak trn v peti. Združenje SQ se je zato odločilo, da pripravi strokovno izvedensko mnenje o tej prvi slovenski kolektivni znamki. • A.Ž. Dobrodošel seznam obrtnikov Jesenice, 29. maja - Obrtna zbornica Jesenice bo v torek, 6. junija, na straneh našega časopisa objavila kompleten seznam vseh obrtnikov jeseniške in kranjskogorske občine, obenem pa bodo bralce našega časopisa opozorili na pomembne novosti v obrtniški zakonodaji. Obrtna zbornica Jesenice, v kateri se združuje skoraj 500 obrtnikov, bo tudi predstavila svojo dejavnost. Priloga Gorenjskega glasa bo dobrodošel in koristen pripomoček vsem, ki potrebujejo obrtniške storitve, saj bodo obrtniki objavljeni po dejavnostih. Časopis in prilogo bodo dobila vsa gospodinjstva jeseniške in radovljiške občine. • D.S. Telefon za otroke in mladostnike 080-1234 Nacionalna mreža Telefon za otroke in mladostnike (TOM) pri Zvezi prijateljev mladine ima od 9. maja letos novo telefonsko številko 080-1234. Nanjo lahko otroci in mladostniki, ki imajo kakršnekoli težave, brezplačno kličejo vsak dan od 12. do 20. ure. KULTURA GORENJSKI GLAS • 8. STRAN UREJA: LEA MENCINGER Torek, 30. maja 1995 Razstava Bologna po Bologni IZBOR NAJBOLJŠEGA Ljubljana - V Cankarjevem domu so minuli teden odprli razstavo, na kateri si tudi slovenski ljubitelji otroške in mladinske literature lahko ogledajo najboljše in najbolj zanimive knjige 32. mednarodnega sejma knjig za otroke v Bologni. V Sloveniji je ta razstava ze tretjič zapovrstjo, letos je posvečena petdesetletnici Mladinske knjige. Založbi se tokrat v organizaciji razstave pridružujeta Knjigarni Konzorcij in Knjižnici Otona Župančiča. Na letošnjem bolonjskem sejmu je svojo letno knjižno produkcijo predstavilo 1441 založb iz 73 držav. Kot je povedala Tilka Jamnik, vodja Pionirske knjižnice Ljubljana, je bilo na področju leposlovnih knjig za otroke in slikanic tudi letos opaziti znane teme. Veliko je bilo ljudskih, predvsem izvenevropskih pravljic, klasičnih pravljic kot so Grimmove in Andersenove, pa tudi zgodb iz otrokovega vsakdana. Mednarodna strokovna žirija je tudi letos podelila dve nagradi za otroško in mladinsko leposlovje (Was machen die Meadchen Nikolausa Haidelbacha in Grovving up and other Vices Sare Middle) in dve nagradi za poljudnoznanstveno delo (Incommodities Dominiqoa Braya in Enfants prostitues en Asie Francka Pavloffa). Nagrado za najbolj inovativno knjigo je dobila zbirka Korenine znanja, ki jo založba Mladinska knjiga prevaja že od lani. Sicer pa so, kot je povedal urednik za otroško leposlovje Niko Grafenauer, od knjig Mladinske knjige v Bologni največ pozornosti vzbudile slikanice Zvezdica Zaspanka in Popravljalnica igrač, ki ju je ilustrirala Mojca Cerjak, Župančičevi Mehurčki (ilustratorica Alenka Sotler) ter Andersenov Grdi raček, ki ga je ilustrirala Marlenka Stupica. Razstava, ki obsega 800 tujih in 100 domačih knjig, je od tega tedna dalje na ogled v Knjigarni Konzorcij. • M.A. 28. mednarodno srečanje pisateljev VLOGA PISATELJEV IN KNJIŽEVNOSTI Bled - Z okroglo mizo, moderator bo Boris A. Novak, Mirovnega komiteja Mednarodnega PEN se danes, v torek, v hotelu Park začenja tradicionalno letos že 28. mednarodno srečanje pisateljev, ki bo v organizaciji slovenskega centra PEN, enega najdejavnejših centrov med 140, kolikor jih v svetu obstaja, potekalo pa bo do sobote, 3. junija. Uvod v letošnje srečanje, za katerega so si pisatelji izbrali temo Vloga pisateljev in književnosti danes, bo poleg današnje okrogle mize na temo Fašizem nekoč in danes, tudi popoldanska komemoracija v Begunjah. Svetovna pisateljska organizacija se je namreč odločila, da bo svečanost ob petdesetletnici osvoboditve in zmage nad nacizmom in fašizmom v Sloveniji. Na begunjskem morišču talcev bo ob 16. uri na komemoraciji govoril Alexandre Blokh, dolgoletni sekretar francoskega PEN in nekdanji član francoskega odporniškega gibanja. Pisatelje iz vsega sveta bo jutri in v četrtek ves dan pritegoval razgovor o vlogi pisateljev in književnosti, moderatorja okrogle mize bosta angleški pisatelj Francis King in slovenski pesnik Veno Taufer. Letošnje srečanje bo tako, kot je že v navadi, pospremil tudi literarni program v restavraciji Okarina, pisatelje pa bodo sprejeli predsednik države Milan Kučan ter blejski župan ing. Vinko Gole in ljubljanski župan dr. Dimitrij Rupel. • Lea Mencinger Dijaško gledališče Skupščina občine Kranj, Mestna občina Kranj - kot naslednik, Oddelek za družbene dejavnosti razpisuje na podlagi Odredbe o postopku za izvajanje javnega razpisa za oddajo javnih naročil (Ur. list RS, st. 28/93 in 19/94) JAVNI RAZPIS za dodelitev enkratne finančne pomoči pri izvedbi akcij oz. projektov s področja kulturne dejavnosti v MESTNI OBČINI KRANJ v letu 1995 1. Naročnik Skupščina občine Kranj, Mestna občina Kranj - kot naslednik, Oddelek za družbene dejavnosti, Kranj, Slovenski trg 1. za enkratno finančno pomoč namenja sredstva v višini 1.200.000,00 SIT. 2. Predmet razpisa je dodelitev enkratne finančne pomoči pri izvedbi akcij oz. projektov s področja kulturnih dejavnosti v občini Kranj v letu 1995 (predstave, razstave, prireditve). 3. Na razpisa se lahko prijavijo pravne in fizične osebe, društva in druge kulturne organizacije, ki se ukvarjajo s kulturno dejavnostjo in imajo svoj sedež v Mestni občini Kranj. 4. Prijavi na razpis je potrebno priložiti: - opis akcije oz. projekta, ki je predmet prijave - zaključeno finančno konstrukcijo izvedbe akcije oz. projekta - zaprošeno višino finančne pomoči iz sredstev razpisa 5. Po izvedbi akcije oz. projekta morajo izbrani kandidati naročniku posredovati poročilo o realizaciji akcije oz. projekta in porabi odobrenih sredstev. 6. Informacije lahko kandidati dobijo na Oddelku za družbene dejavnosti Mestne občine Kranj, tel. 221-811 int. 271 - ga. Dragica Ribnikar. 7. Kandidati, ki bodo sodelovali v javnem razpisu lahko svoje vloge z vso potrebno dokumentacijo pošljejo na naslov: Mestna občina Kranj, Oddelke za družbene dejavnosti, Slovenski trg 1. V razpisu bodo upoštevane vse vloge, ki bodo prispele na navedeni naslov v 30 dneh po objavi razpisa. 8. Vloge morajo biti oddane v zapečateni kuverti z oznako: "ne odpiraj - vloga za javni razpis - kulturna dejavnost". 9. Vloge, ki ne bodo pravilno opremljene ter vloge, ki ne bodo vsebovale elementov tega razpisa, bodo izločene iz nadaljnje obravnave. 10. Kandidati bodo o rešitvi vloge obveščeni najkasneje v 15 dneh po odpiranju vlog. DOGODEK V MESTU LOKI Škofja Loka - Po nekaj ponovitvah - trikrat na Gimnaziji Škofja Loka in na srečanju gledaliških gimnazijskih skupin na Ptuju, je skupina škofjeloških gimnazijcev pod režiskim vodstvom svojega profesorja za slovenski jez'* uprizorila Grumov (v priredbi Vlada Pirca) Dogodek v mestu Loki tudi na Loškem odru - za izven. Čeprav je bila tokratna že peta ponovitev predstave spet na povsem novem - tokrat že tretjem prizorišču - so se imenitno znašli, skoradja tako, kot bi predstavo naštu-dirali v dvorani Loškega odra. Samo eno vajo so imeli v četrtek, pa so razbrali dimenzije odrskih desk in luči, kot bi se že celo večnost ukvarjali z amaterskim gledališčem. Prav gotovo je med dvanajsterico, ekipo, ki je pripravila predstavo, tudi kaj tako obetavnega, kar bi potrebovali tudi v amaterski skupini, ki obstaja pri Loškem odru. Dobro so se znašli tudi na kletnem prizorišču brez odra, ki so jim ga za premierno predstavo dodelili na Ptuju, sicer dokaj premajhnem in pretesnem, saj je nekajkrat na prizorišču domala celotna ogralska ekipa. Vendar je njihov mentor in režiser Vlado Pire našel zanje same pohvalne besede, saj so dokazali, kako se je mogoče znajti na ne najbolj udobnem odru in igrati nemotemo naprej tudi takrat, ko se med predstavo pokvari kaseta z glasbo in monologom. Tudi kritiške ocene so bile ugodne. Kako je sploh prišlo do te predstave? Izbral jo je seveda profesor Pire in ustrezno priredil dobro znano in že velikokrat odigrano besedilo Slavka Gruma. Da so se sploh lotili gledališke predstave, je "kriva" Nina Ogris, doma iz Šenčurja. Takole je povedala: "Čeprav nimam ravno na Škofja Loka - Gimnazijska skupina v predstavi Dogodek v mestu Loki. Posnetek z vaje. pretek časa, hodim v tretji letnik, sodelujem tudi v plesni šoli Urška, pa me je zanimalo tudi gledališče. Dve najbolj vztrajni, Polona in jaz, sva nekajkrat omenili profesorju Pircu, da bi dijaki radi igrali. Končno se je strinjal, skupina pa se je potem kar sama zbrala. Vsi smo uživali v predstavi, premiera je bila na Ptuju, najboljša pa je bila prva ponovitev na Gimnaziji Škofja Loka.** Luka Strel, 2. letnik: "Zelo rad sem igral že v osnovni šoli, nekaj izkušenj torej imam. K skupini sem prišel po naključju - šel sem mimo in opazil, da se zbirajo, pa so me vzeli i; Dogodek v mestu Loki so ustvarili: igralci Nina Ogris, Luka Strel, Arlanda Eržen, Polona Ropret, Monika Tavčar, Simon Kuhar, Tjaša Prvulovič. Simona Škulj, Šimen Sterle, Špela Zupan, Metod Štukl, Spela Jeseničnilc Luč, scena: Urša Dolenec, glasbeni mojster Matjaž Pešelj, režija Vlado Pire. Končan je 2. Dia festival UJELI SO DOBRO LUČ Z zaključno projekcijo barvnih diapozitivov in podelitvijo nagrad ter diplom najboljšim avtorjem se je v petek zvečer v predavalnici šolskega centra na Podnu v Škofji Loki končal letošnji Dia festival, katerega organizatorji so bili: Fotografska zveza Slovenije, ZKO občine Škofja Loka, Fotografsko društvo Radovljica, Foto klub Janez Puhar Kranj in Foto kino klub Anton Ažbe Škofja Loka. Drugega Dia festivala se je udeležilo veliko število avtorjev, ki so na obe razpisani temi, prosto in arhitekturo, poslali preko tisoč del. Zato ni čudno, da je imel profesor Janez Suhadolc, ki e opravil izbor diapozitivov za projekcijo v Škofji Loki (teh je ilo nekaj več kot dvesto) in jih tudi ocenil, težko delo. "Ko sem si ogledoval diapozitive, me je včasih presenetila njihova tehnična popolnost in to, da se je avtor ob pravem trenutku znašel na pravem mestu. Kot šolnik se zavedam, da je zelo težko ocenjevati tako različna dela, in da gre pri tem večkrat le za drobcene odtenke. Vendar pa upam, da sem izbor opravil pravično." Med avtorji iz številnih slovenskih foto klubov in samostojnimi avtorji so za prvih osem avtorjev Dia festivala izbarli: Valterja Nanuta (Foto skupina - 75 Gorica), Mirka Bijukliča (FKK Nova Gorica), Gregorja Radonjiča (FK Maribor), Flavia Mosettija (Foto skupina -75 Gorica), Boštjana Pleska (FKK Anton Ažbe Škofja Loka), Branimirja Ritonja (FK Maribor), Bruna Bizjaka (FKK Nova Gorica) in Miha Debevca (FK PZS). Najboljša mlada avtorja sta Klemen Snedic (FK Janez Puhar Kranj) in Bojan Tavčar (FK Cerkno), za projekcijo v Škofji Loki pa je bil kot najboljši avtor izbran Aleksander Čufar iz FK Janez Puhar Kranj. Predsednik organizacijskega odbora Dia festivala Boštjan Pleško je za diapozitive na prosto temo za LEICA DIA v Škofji Loki podelil nagrade avtorjem Marjanu Lazniku (FKK TAM Maribor), Mirku Bijukliču (FKK Nova Gorica) in Marjanu Debeljaku (FK Jesenice), diplome pa so prejeli: Branimir Ritonja (FK Maribor), Tadej Rupel (FD Radovljica), Antonio Fabris (C1FI Gorica), Janez Kramar (FK Jesenice) in Valentin Benedik (FS ŠOLT). Na temo arhitekture so nagrajenci: Franc Temelj (FS P.D. Žiri), Igor Drnovšek (FKK Nova Gorica) in Flavio Mosetti (FS 75 Gorica). Diplome pa so si zaslužili: samostojna avtorja Igor Kovše in Primož Butinar, Mirko Bijuklič (FKK Nova Gorica), Klemen Snedic (FK Janez Puhar Kranj) in Anton Mlakar (FKK Anton Ažbe Škofja Loka). • V. Stanovnik zraven. Na odru nimam nobene treme. Igranje je zanimiva izkušnja, popestri sicer naporni dijaški urnik. Veseli me, če bomo še kaj igrali, menda se dogovarjajo za nekaj gostovanj v septembru." To z gostovanjem je res šele v načrtu, vendar pa so dijaki tako zagreti, da v jeseni, ko bo predstavo seveda treba oživiti, prav gotovo ne bodo mirovali. Čeprav bodo nekateri zdaj tretješolci potem že v zaključnem letniku, ko se šolske obveznosti lepo nagrmadijo. Vendar pa se da marsikaj, tudi pri lanski gledališki predstavi ni manjkalo četrtošolcev, celo režiser je bil med njimi. Dogodek v mestu Loki so na škofjeloški Gimnaziji nameravali uprizoriti že pred dvema letoma. "Že takrat sem besedilo priredil, vnesel nekaj lokalih značilnosti, kot da se vse dogaja v Loki, vendar pa je predstava takšna, da se bi lahko dogajala kjerkoli. Da se o tej predstavi toliko govori in da jo nenehno ponavljamo, je razlog verjetno tudi v imenitni skupini, ki je predstavo pripravljala od letošnjega januarja. Prva predstava na Gimnaziji je bila sijajna, dijaki so nadvse resno izpeljali svojo nalogo, pri tem pa so bili sproščeni, kot bi imeli že nekaj sezon gledališke prakse," je povedal profesor Vlado Pire. Morda bo kdo rekel, saj je v Škofji Loki že desetletja dolga gledališka tradicija, ni čudno, če se za gledališče zanimajo tudi mladi. Vendar pa je treba vedeti, da je med škofjeloški-; mi dijaki kar precej takih, H se na šolo vozijo od drugod-Špela Zupan, ki se pojavlja kar v dveh vlogah, se na primer vozi iz Naklega. "Zelo dobro se razumemo* zato se to odra-ža tudi na predstavi. Sam* imam že kar nekaj izkušenj, saj sem prej na osnovni šoli 1 Kranju vsa leta nastopala p0 Ragljah na OŠ France Prešeren. Tam je bilo imenitno, kar ne morem pozabiti. Tok* ratna vloga pa je kar težka, zame vsekakor pomeni gleda' liški korak naprej. Čepr^ sem šele v prvem letniku, P' že razmišljam, da bi po Gim* naziji lahko poskusila na AGRTF. No, časa je še dovolj, priložnosti pa dijaške gledališke predstave, upa"1 vsaj, pa tudi." Šimen Sterle, 3. letnik, im* tudi že igralske izkušnje iz oS' novno šole, ukvarjal pa se j* tudi z lutkami:' Zelo rad igram, \ fpi imam občutek, da mi kar nekaj manjka, ce nimam priložnosti ukvarjati se z gledališčem. V moji družim se je z igranjem včasih ukvarjal oče, sam sem očitno nagnjenje podeloval. Seveda razmišljam tudi o AGRTr* Morda mi bo uspelo. Čas igranje bom vsekakor nase' tudi prihodnje leto." Čeprav je pred skupino & nekaj ponovitev, če ne v juniju, pa v začetku novega šolskega leta prav gotovo, P? se že pogovarjajo o nov1 predstavi. Mladi navdušenci; ki si niso utegnili nadeti mu gledališkega imena, sicer pase brez tega njihova šola šc boW promovira po slovenski11 odrih, nenehno sprašujejo svo' jega mentorja, kaj bodo izbra'! za naslednjo predstavo. tem jih niti najmanj ne motj: da nimajo tako kot ne tu^1 večina drugih šol ravno naj' boljših pogojev za priprav0 predstave. Vendar pa je z.a dijaško gledališče to še najmanj pomembno; bolj je P0' membno, da so so znali svoje navdušenje, želje in sposobnosti združiti v dogodek, ki Ijj ga razumeli in sprejeli tufl mladi in manj mladi gledalci' • Lea Mencinger, slike: Corazd Sin«* GOTIKA Ljubljana - V Narodnem muzeju, Narodni galeriji in Muzej" novejše zgodovine bodo v četrtek, 1. junija, odprli razstavo Gotika v Sloveniji. Ker je razstava tudi lokacijsko deljena med tri razstavišča, seveda tako koncipirana tudi vsebina. Medtem ko bo Narodni galeriji predstavljen umetnostni del iz obdobji gotike, bo v Narodnem muzeju del z naslovom Sv I predmetov, v tretjem razstavišču pa bo razstava govorila nastanku, ogroženosti in reševanju likovne dediščine. a Kot je na tiskovni konferenci konec minulega lt Jlj povedala dr. Maja Žvanut, ki je zasnovala razstavo in obse* razstavni katalog, gre za eno najpomembnejših razstav pri na ' saj so jo pripravljali dve leti. To je sorazmerno kratek č.aS,i(i predstavitev tako zapletenega časa, kot je bil pozni srednji veji sodelovala ičnej« pa je cela vrsta strokovnjakov iz najrazliCl- . . strok od arheologije, umetnostne zgodovine, etnologije 1 drugih. Pisni in slikovni viri, okoli 300 izbranih predmetov stekla, keramike, vezenin, zlatnine, ur, knjig, likovnih del . drugega je večinoma i/ depojev Narodnega muzeja, nekajtu i/, drugih pokrajinskih muzejev, tudi župnijskih ordinart*1 Razstava bo odprta do 1. oktobra letos. • L. M. Uradni vestnik Gorenjske LETO: XXVIII torek, 30. maja 1995 Številka 10 VSEBINA OBČINA CERKLJE 20. ODLOK O SIMBOLIH OBČINE CERKLJE NA GORENJSKEM OBČINA CERKLJE 20. Na podlagi 5. člena statuta občine Cerklje na Gorenjskem je občinski svet sprejel dne 15. 5. 1995 ODLOK O SIMBOLIH OBČINE CERKLJE NA GORENJSKEM 1. člen Občina Cerklje na Gorenjskem ima svoj grb in zastavo. 2. člen Grb občine Cerklje Grbovno polje ima obliko ščita, ki se zgoraj sklepa s tremi roglji. V zgornjem delu je ščitek s krožnim zgornjim sklepom, na katerem je izpisana prva zgodovinsko izpričana letnica obstoja kraja kot sedeža fare, kar je v tistem času pomenilo središče današnje občine, kar je v tistem času pomenilo središče ozemlja današnje občine, ki je bilo že takrat zaključeno območje. Po šegi srednjega veka je izpis z rimskimi številkami ADMCLIV (1154) = Anno Domini millesimo centrisimo quinquagessimo quatro, ki stoje v določeni kompozicijski ureditvi. Spodnji del grbovnega polja izpolnjujejo trije enako veliki enakokraki križi, ki simbolno predstavljajo tri cerkve, ki so v srednjem veku stale v središču vasi in je kraj dobil po njih ime. Urejeni so v obliki na konico postavljenega trikotnika. IZVEDBE: 1. Osnovna izvedba je tribarvna. Grbovno polje in napis sta v srednjesvetlem tonu pariško modre barve. V barvni lestvici Panatone je to process blue U 100 %. Rob ščita in trije križi so v pravi rumeni barvi. V barvni lestvici Panatone je to process yellow U 100 %. Ščitek, na katerem je letnica, pa je bel. 2. Reliefna izvedba je v dveh nivojih. Prvi nivo so rob ščita, ščitek in trije križi, drugi nivo pa grbovno polje in napis. 3. Enobarvna izvedba, ki se uporablja samo v miniaturni velikosti (za pečate, glave uradnih listin, ipd.), je podobna reliefni: vse, kar je v barvni izvedbi modro, je v tem primeru temno. 3. člen ZASTAVA OBČINE CERKLJE NA GORENJSKEM ima tri enako široka vzdolžna polja v zaporedju modra -rumena - modra. Barve izhajajo iz grba, zato imajo enako svetlobno vrednost. Zastava se uporablja tudi kot bandero. 4. člen Grb in zastava občine Cerklje na Gorenjskem se smeta uporabljati samo v obliki, ki je določena v 2. in 3. členu tega odloka, ter na način, ki ne krni ugleda in dostojanstva občine Cerklje na Gorenjskem. 5. člen Grb občine se uporablja: 1. na pečatu in žigih občine Cerklje na Gorenjskem 2. Na listinah, ki jih izstavlja občinski svet v svečani obliki in na publikacijah, ki jih izdaja občina Cerklje na Gorenjskem 3. Na plaketah, značkah in drugih javnih odličjih občine Cerklje na Gorenjskem. Grb in zastava se uporabljata: 1. Ob prireditvah, ki jih neposredno organizira občina Cerklje na Gorenjskem oz. je njihov pokrovitelj; 2. Ko predstavniki občine sprejemajo pomembnejše osebnosti, delegacije ali predstavnike; 3. Za okrasitev prostorov, kjer je sedež občine oziroma kjer so seje občinskega sveta. Zastava občine Cerklje na Gorenjskem se uporablja za okrasitev ulic v naseljih ob državnih in občinskih praznikih ter ob praznikih krajevnih in vaških skupnosti in je stalno izobešena pred stavbo občine Cerklje na Gorenjskem. Grb in zastavo občine smejo uporabljati tudi krajevne in vaške skupnosti, politične, družbene, kulturne, športne in druge organizacije, ki delujejo v občini: 1. na listinah o priznanjih, značkah ter drugih odličjih, ki jih izdajajo oziroma podeljujejo; 2. na krojih, oblačilih in drugih simbolih, s katerimi njihovi člani javno nastopajo; 3. za okrasitev prireditvenih prostorov ob pomembnejših prireditvah. Občinski svet lahko odredi uporabo grba in zastave občine Cerklje na Gorenjskem tudi v drugih primerih ne glede na določbe 6. člena. 6. člen Simbole občine Cerklje na Gorenjskem je prepovedano uporabljati kot blagovno znamko, storitveno znamko, vzorec ali model. Prepovedana je uporaba poškodovanih ali po videzu drugače neprimernih simbolov občine Cerklje na Gorenjskem. 7. člen Avtorske pravice simbolov si pridrži občina Cerklje na Gorenjskem. 8. člen Za izvajanje tega odloka je pristojna občinska uprava občine Cerklje na Gorenjskem. 9. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o grbu občine KRANJ (Ur. I. RS, št. 38/90). 10. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku Gorenjske. Številka: 1/95 Predsednik občinskega sveta Datum: 15. 05. 1995 Miha Zevnik TEKME LEMJDIMft DOVOLITE, DA VAS POVABIMO V GOSTE na priložnostni stojnici pred vhodom v GLOBUS v Kranju v petek, 2. 6. 1995, med 10. in 16. uro Pričakali vas bomo z lendavskim vinom, prigrizki, dobro voljo in popusti za počitnikovanje. Informacije: Hotel Lipa, Lendava: tel. 069/75-722 SIEMENS SLUŠNI APARATI POVSOD IN VSAK TRENUTEK AKCIJA SIEMENSOV1H slušnih aparatov z daljinskim upravljalcem. Nudimo tudi: - vse vrste zaušesnih in v ušesih slušnih aparatov - popravila in servis - izdelavo vložkov po meri Hiter servis in garancija zagotovljena. KRANJ -ART OPTIKA BLEIVVEISOVA 18 VSAK ČETRTEK OD 16.30 DO 18.00 URE LJUBLJANA • VODNIKOVA 8 VSAK DAN OD 9. DO 16. URE (RAZEN SOBOTE) Informacije: tel.: 061/159-54-22 ZA USPEŠEN POSEL {^{Oilmni 064/223-111 '3mX>i GLAS AVKCIJSKA A\ HIŠA TEČAJNICA 13. avkcije terjatev z dne 25.5.1995 za gotovinska plačila nominalna najnižja ponudba /%/ promet /SIT/ dolžnik vrednost /SIT/ 1. A & B d.o.o. Maribor 326.397 80 2. AERO d.o.o., Celje 1 500 992 umik 3. APIS. Šentilj 2.331.505 60 4. CIMOS Koper • obresti 6.296.451 50 5. CIMOS Koper • rač za blago 26.204 250 70 6 ELTROS d.o.o., Ljubljana 1.724.961 85 7. 8. ENERGOENGINEER1NG d.d.. Ljubljana ENGRO BARTA d.o.o.. Maribor 3.078.814 6.617.852 86 60 9. ENGRO BARTA d.o.o., Maribor 17.214.0% 60 10. GALA TRADE d.o.o., Celje 670.800 . S ,* 11. GALA TRADE d.o.o.. Celje 7.202.267 15 12. GALA TRADE d.o.o., Celje 9.954 174 5 13 GIO po., Ljubljana 447.855 761 65 14. IKOM Grosuplje 942.897 95 15 JEKLOTEHNA-MALOPRODAJA. Maribor 1.252.33« 70 16. KZ AGROHIT. Slivnica 515.214 65 17. LEPENKA, Trtic 1.142.216 70 18. LESNA, tov ivernih plošč, Šentjanž/Dravograd 7.596.741 56 19. LESNINA-VELETRGOVINA, Ljubljana 2.132.449 10 213.245 20 LITOSTROJ, tov ind opreme, Ljubljana 7.868 630 70 21. LUCIA d.o.o, Sevnica 42.499.971 delni odkup 536.245 51 273.485 22. MARIBEX. Maribor 10.292.105 40 23 MESNICA-Štefan, MengeJ 2.468.074 75 24. METALNA KOVINAR. Maribor 8 121 663 70 25. OMNIKO 2 d.d., Trbovlje 4.432.592 35 1-551.407 26. PIONIR GIP, Novo Mesto 17.378 824 70 27. PIONIR GIP, Novo Mesto 20.000.000 90 28. PIONIR M Ki. Novo Mesto 15 814.845 90 29 PIXNER PB d.oo , Maribor 629 655 80 30. PRIMEX. medn trg d.o.o. Nova Gorica 29.609 400 30 31 SLIKOPLESK-TERMOPLAST. Ljubljana 687 606 50 32. SLOVENIJALES SLING. Ljubljana 28.000.000 80 13 TABOR TT, Maribor 7.090.276 60 14 TAM d.d., Maribor 8.788.496 80 15. TEKO TP, Celje 378.000 70 264.6«) 36. Tenis, turizem, trgovina do.o., Ljubljana 2 866 825 80 37. TISKARNA KOČEVSKI TISK. Kočevje 2.463.524 70 38. UTENSILIA d.o.o., Ljubljana 2.597.391 40 • 39. UTENSILIA d.oo.. Ljubljana 8.560.623 30 40 VEGROS SC do.o., Maribor 2.645 178 80 41. VEMA TRADE. Maribor 1.786.632 80 42. Zdravilišče MORAVSKE TOPLICE d.o.o. 639.732 70 43 Zdravilišč ROGAŠKA, Blagovni center 3.273.538 60 44 Zdravilišče ROGAŠKA, Blagovni center 6.912.028 delni odkup 1.067.742 62 662.000 45 Zdravilišče ROGAŠKA, Finro doo. 15.987 385 75 46 Zdravilišče ROGAŠKA, HOLDING 2.000.000 80 47. ŽITO MALOPRODAJA d.oo, Ljubljana 830.211 70 RAZPIS za 14. AVKCIJO TERJATEV iz naslova prometa blaga, storitev ali drugih pogodbenih obveznosti med pravnimi osebami v Sloveniji, ki bo 15.6.1995 ob 12. uri v Avkcijski hiši Ljubljana, Šmartinska 152 POGOJI ZA SODELOVANJE NA AVKCUI Prodaja in nakup terjatev z doseženim diseontom za gotovinsko plačilo. Prodajalci so pravne osebe, ki ponudijo v odplačen odstop ustrezno dokumentirane terjatve (prejem plačila v treh dneh). Kupci so pravne ali Fizične osebe, ki želijo kupiti terjatev do določenega dolžnika za gotovinsko plačilo po ceni, doseženi na avkciji (plačilo v treh dneh). Prodajalci terjatev predložijo (najkasneje do 8.6.1995): avkcijsko naročilo (obrazec Avkcijske hiše) avkcijsko ponudbo (obrazec Avkcijske hise) specifikacijo terjatve, potrjeno s strani dolžnika potrdilo o plačilu kotizacije Kupci terjatev predložijo (pred avkcijo). potrdilo o plačilu kotizacije pravne osebe: tri akceptne naloge ali čeke v depo Avkcijski hiSi fizične osebe: varščino v višini 10% od vrednosti terjatve, ki jo nameravajo kupiti Popolne ponudbe terjatev, uvrščenih na avkcijo, bomo objavili v medijih. Kasao/o 8000,00 SIT plačale na /i? 5010060120001 A\iu-gska /ufa Ijuhfana. m Horinajsk) avkcyu. Puntajo A\'kcyskr hLie po prodam kijahi na u\kuii maša l°7i nominalni' vmJntiH injanr nad 1.000.000,00 SIT, 2% od k-nahr mol 500.000,00 do 999.999,00 SI7 in 3% od lajahv do 499999,00 SIT. Obrazce 211 prodajo kijate\ bi dodtUne tfUVHULJC vam lahki) posntluje g l juho RiMi Avkc&a hiša ljuljana daa. Šmamnska 15Z td 185 52 50 na, 185 52 70 fdx 44} 78f> o/ cilmirci d. o. o. alpska modna industrija objavlja prosta delovna mesta: 1. MEHANIK V MEHANIČNI DELAVNICI Pogoji: - V. stopnja strokovne izobrazbe oziroma srednja šola -smer strojništvo ali - IV. stopnja strokovne izobrazbe oziroma poklicna šola kovinarske stroke - najmanj 2 oziroma 3 leta delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih - zaželen izpit za kurjača parnega kotla, katerega pridobitev omogoča tudi podjetje. Delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas s trimesečnim poskusnim delom. 2. ŠIVALK PLETENIN - več delavk za delo v konfekciji v Radovljici in Bohinjski Bistrici Pogoji: - poklicna tekstilna šola - konfekcijska ali pletilska smer, praksa zaželena - osnovna šola ali druga šola neustrezne smeri z možnostjo priučitve Delovno razmerje se sklepa za določen čas z možnostjo zaposlitve za nedoločen čas. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema kadrovska služba podjetja Almira Radovljica, Jalnova 2 do zasedbe delovnih mest. FONDACIJA ANA - ANA FOUNDATION Upravni odbor Fondacije ANA - ANA Foundation, WTC, Dunajska 156, p.p. 170, Ljubljana objavlja JAVNI RAZPIS za dodelitev štipendij iz sredstev Fondacije ANA Ana Foundation za šolsko leto 1995/96 Fondacija Ana bo v šolskem letu 1995/96 iz sredstev fondacije dodelila štipendije socialno ogroženim dijakom srednješolskih ustanov in studentom univerz v Sloveniji. V okviru štipendije se krijejo celotni stroški povezani z izobraževanjem (kotizacija oz. šolnina, stroški bivanja s hrano in obleko, študijska literatura, pripomočki in oprema, žepnina in prevoz). Na razpis se lahko prijavijo učenci 8. rezredov osnovnih šol, dijaki in študentje, ki izpolnjujejo naslednje razpisne pogoje: - so izjemno uspešni v šoli, - so posebno nadarjeni, - imajo nizek socialno ekonomski status, - kažejo interes za nadaljnje delo in šolanje Na razpis lahko kandidate, ki izpolnjujejo pogoje, prijavijo tudi šole in fakultete. V prijavah na razpis mora kandidat predstaviti sebe, svoje delo in želje oziroma načrte ter priložiti: - pisno prijavo s podrobnim življenjepisom, - potrdila o doseženih rezultatih na tekmovanjih, raziskovalnih nalogah... - potrdila o učnem uspehu zadnjih štirih let ali potrdilo o opravljenih izpitih - mnenje učiteljskega zbora in šolske svetovalne službe, - potrdilo o socialno ekonomskem statusu (potrdilo o zaposlitvi staršev), mnenje svetovalne službe o socialno ekonomskem statusu družine. Prijavo je potrebno poslati najkasneje do 30. junija 1995 na naslov: Fondacija Ana - Ana Foundation, WTC, Dunajska 156, p.p. 170, 61000 Ljubljana, s pripisom "Komisija za dodeljevanje štipendij". Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po končanem zbiranju prijav. Z izbranim kandidatom pa bo opravljen individualni intervju. KONTAKT Lom 53. Tržič, tel.: 064/55-077 TEHNIČNA TRGOVINA SIDRO Cesta na loko 2, Tržič, tel.: 064/53-204 — TELEVIZORJI: ELEKTRONIKE - GORENJE 51 V0YAGER M 44.687 SIT < 47.423 SIT 53.625 SIT 55 V0YAGER TM 56.159 SIT £ 59.597 SIT 67.390 SIT § 63 GORENJE ST 93.855 SIT g 99.600 SIT £112.626 SIT £ 70 NIMBUS TM 82.232 SIT o 87.267 SIT ~ 96.737 SIT ? Možnost dostave in nastavitve programov ! REKLAMNA PRODAJA RTV OMARIC PO 4900 SlT[ NEMOGOČnUE MOGOČE AKCIJSKA PRODAJA gorenje V VSEH PRODAJNIH ENOTAH KOVINOTEHNE PRALNI STROJ PS 709 72.900,00 MPC za gotovino MPC za več čekov, kreditne kartice, potrošniški kredi' 76.545,00 PRALNI STROJ PS 904 48.600,00 50.990,00 MPC za gotovino MPC za več čekov, kreditne kartice, potrošniški kredit HLADILNIK HD14,1 E 31.990,00 33.670,00 MPC za gotovino MPC za več čekov, kreditne kartice, potrošniški kredit ZAMRZ0VALNA SKRINJA ZS21E 47.990,00 50.295,00 MPC za gotovino MPC za več čekov, kreditne kartice, potrošniški kredit ZAMRZOVALNA OMARA Z0 23,3 58.320,00 61.390,00 MPC za gotovino MPC za več čekov, kreditne kartice, potrošniški kredit ŠTEDILNIK K Sli 49.390,00 51.990,00 MPC za gotovino MPC za več čekov, kreditne kartice, potrošniški kredit. HLADILNIK in ZAMRZ. OMARA HKZ 33,3^ 79.440,00 MPC za gotovino kl A9H nn MPC za več čekov, 83.620,00 kreditnekarfice potrošniški kredit ZAMRZOVALNA OMARA ZO 062E 33.120 00 MPCzagoto.no 33.860,00 kreditne kartice, potrošniški kredit kovinOtehna GOSPODARSTVO UREJA: MARIJA VOLĆJAK Zunanji minister Zoran THALER gost Kluba Dvor v Preddvoru Sozvočje diplomacije in gospodarstva Usoda Slovenije bo vedno manj odvisna od tega, kakšne politike ima, koliko so prepirljivi, kako se delijo na stare in nove, ampak vedno bolj od moči ekonomije, ki bo imela mimo volje vlade in parlamenta priložnost, da se izkaže, je dejal v četrtek gospodarstvenikom, članom Kluba Dvor v Preddvoru slovenski zunanji minister Zoran Thaler. . Minister Zoran Thaler je v jedrnati predstavitvi slovenske zunanje politike dejal, da je dosegla toliko, česar Pred štirimi leti ni nihče Pričakoval. Slovenija je postala subjekt v mednarodnih odnosih in gospodarskih ter finančnih institucijah. Za uresničevanje sodelovanja s svetom imamo sicer dve ministrstvi, za zunanje zadeve in ekonomske odnose ni razvoj, vendar je zunanje ministrstvo vendarle "kapa" našega mednarodnega sodelovanja. Prvo obdobje slo-venske državnosti je imelo predvsem politično konotacijo, vendar tudi gospodarstvo ni bilo zanemarjeno. Posebno zadnje čase pa mu je dan večji Poudarek, pri čemer je posebej pomembno razumno ba-iansiranje slovenskih gospodarskih povezav. Hudo smo namreč vezani na kvečjemu tri članice Evropske unije, ostalih 12 pa je "zanemarjenih", kar bi lahko trdili tudi za |fto, Cefto, Združene države Amerike, Rusijo, pa tudi pri neuvrščenih bi se dalo na gospodarskem področju kaj storiti. Gospodarstvo in polivka morata pri definiranju teh ciljev sodelovati, je menil minister, državni aparat pa Jima mora biti servis. Kjer so na diplomatskih in konzularnih predstavništvih tudi gospodarski svetniki, se položaj zboljšuje. Mreža še ni popolna in razvita in zato so načrti na tem področju veliki. Minister je med prestolnicami, kjer že imamo gospodarske jetnike oziroma jih bomo v kratkem dobili, naštel Rim, ^■agreb, Dunaj, Prago, Bonn, Skopje, Bruselj, Moskvo, Par-•z in New York. Nevarnost izolacij . Svetovna gospodarska politika se grupira po "bazenih", severnoameriška Naffta in Evropska unija sta najbolj očitna primera. Nastajajo ve-nke prostocarinske cone in venje se mora Slovenija vključevati, sicer ji grozi izolacija. Zato bomo junija podpisali na Norveškem poseben spora- zum z Efto, ki nas bo postavil na raven članstva. Vključujemo se v Cefto (Srednjeevropski sporazum o prosti trgovini), s katero dosegamo le dobrih 5 odstotkov trgovinske menjave, čeprav ima naše sodelovanje z državami Uniji običajni. Po ministrovem mnenju bo osnutek sporazuma ta taden parafiran. Ni res, da študij o pozitivnih in negativnih učinkih vključevanja v Unijo nimamo, je povedal zunanji minister in poudaril, da vključevanje v Unijo podpira večina gospodarstva in da bo vključevanje v to grupacijo v prihodnjih letih vplivalo na naše življenje, tako gospodarsko kot politično, saj bomo v prehodnih šestih letih dozorevali za sprejem v evropsko unijo. Pred leti smo mislili, da bomo kar skočili v Evropsko unijo, je povedal minister Zoran Thaler. Slovenija hiti zato, da bi ujela tokratni vlak z državami, ki se bodo pripravljale na vstop. Slovenija v Evropi nima slabih ocen in izpolnjuje več meril kot kakšna država, ki je že članica, Jubilanta Na četrtkovem pogovoru v Preddvoru sta bila dva jubilanta. Klub Dvor je praznoval peto obletnico delovanja, jubilant pa Je bit tzdi gost. zunanji minister Zoran Thaler. Minevalo je Štiri mesece od imenovanja za ministra. Včasih imam občutek, je dejal, kot da sem na tej funkciji Ze pet let. Nekateri ga grajajo, da preveč govori, mnogi sodelavci pa ga kritizirajo, da je preveč tiho in v izjavah pretirano previden. Ali ie podimo tujce Ministru je bil omenjen problem Tobačne tovarne Ljubljana. Ob tem se je Zoran Thaler vprašal, ali se morda ie uveljavlja politični koncept znebitve teh nadležnih tujcev pod gestom Dajmo jim vetra. Ko vlada v takih primerih kaj reče, je takoj v igri zarote starih sil. Sploh pa tujcev ne zanima, kao ga je pri nas polomil. Zanje je glavna vlada. Pri nas imamo Institucije, ki bi morale pobirati davke, pa tega ne počno, potem pa se pri odmeri davka še zmotijo. te grupacije tudi velik politični pomen, izjemnega pomena pa je naše sporazumevanje o prudruženem članstvu v evropski uniji, ki naj bi veljalo 6 let, torej do leta 2001, ko naj bi postali člani. Pogajanja med Unijo in nami so se uspešno končala, še nepodpisan osnutek pa je posledica nesoglasij med članicami glede posameznih vprašanj, vendar so takšni zapleti v prav tako pa nas sedanji, sicer za nas ugoden sporazum s petnajsterico, lahko uspava, če ne bi naredili koraka k rednemu članstvu. Le- ta nam bo dal tudi večja zagotovila za nacionalno varnost. Ko je minister analiziral sodelovanje s sosednjimi državami (o Italiji namenoma ni govoril in bo o odnosih s to državo govoril samo v parlamentu), je za Hrvaško dejal, da se z njo intenzivno pogajamo, vendar nerešena vprašan-ja ovirajo gospodarsko sodelovanje. Hrvaška drsi na naši lestvici menjave vztrajno navzdol. Za menjavo z Avstrijo je značilna neuravnoteženost, vendar naj bi letos dosegli preokret, Madžarske pa minister ni posebej omenjal. Dejal pa je, da bo usoda Slovenije vedno bolj odvisna od gospodartva in ne od tega, kakšne politike ima. Omenil je Portugalsko, ki je pod vodstvom sedanjega premiera Silve dosegla v desetih letih izjemen napredek, ko je državo odprl in miselno preporodil narod. Slovenija ima marsikje boljše pozicije kot jih je imela oziroma jih ima Portugalska. Za naša pogajanja v Bruslju je minister dejal, da so bila sicer učinkovita in hitra, vendar trda. Pri nas doma se je "evropska diskusija" že začela. Ker so pogajanja končana, ni razlogov, da ne bi sprejeli osnutka sporazuma že junija, ko predseduje uniji Francija, čeprav nam je tudi njena neslednica Španija naklonjena. V odgovorih na vprašanja udeležencev pogovora in na njihova mnenja je minister Zoran Thaler med drugim opozoril, da mnogi strokovnjaki nočejo v diplomacijo, ker so preslabo plačani. Odgovarjajo, da bodo raje v gospodarstvu naredili kaj koristnega za državo. Minister je grajal našo navado, da raje trošimo energijo proti sebi kot pa za uveljavitev našega nacionalnega interesa zunaj, v odno-sih med zunanjim ministrstvom in ministrstvom za ekonomske odnose in raz voj pa ni problemov. Reorganizacije niso načrtovane. Minister je povedal, da je vlada sklenila odpreti general ni konzulat v Splitu, sicer pa Slovence najdemo povsod. Glede kadrov je tudi povedal, da so trije profesorji mednarodnih odnosov v tujini kot naši predstavniki, čeprav bi jih rabili doma za izobraževanje naših strokovnjakov za mednarodne odnose. • J.košnjek, slika G. Šinik ^adna pomoč gospodarstvu Odlog nekaterih davkov in prispevkov J^bljana - Vlada predlaga državnemu zboru, da po hitrem postopku sprejme predlog odloka o odlogu nekaterih davkov Čeprav v zakonu ne piše, komu je zakon casa t"en\Je nesporno, da predvsem izvoznikom, ki že nekaj K ta^naJ° nad precenjenim tolarjem. °dlcS i . Predlog zakona, bodo podjetja lahko za eno leto davk P'a^''° nekaterih davkov in prispevkov, in sicer plačilo vani >3 °^ °scbnih prejemkov od plač, prispevkov za zaposlo-°dl0?>ln porodniški dopust ter davka od dobička. Vlada bo esko obveznosti obrestovala po obrestni meri, ki je enaka Plača?' stoPnP Banke Slovenije; za obveznosti, ki ne bodo Zami "e v Pogodbeno določenem roku, pa bo zaračunavala bodo of>rcsti- °dl°g Pačila bo odobrila le podjetjem, ki se pre: s Pogodbo zavezala, da izplačila plač in drugih osebnih bodo"1 Povračila stroškov v zvezi z delom zaposlenih ne Posegla višine, ki jo za vsako leto določi vlada. • CZ. Almira odprla trgovino 19 ftlcd - Radovljiška Almira jc v soboto na Cesti svobode . ' na Bledu (v bližini hotela Toplice) odprla novo lrgovino, v kateri ponuja vse vrste svojih izdelkov. Kot je na novinarski konferenci ob odprtju trgovine povedal u'rektor Almire Ratomir Kafol, želijo v podjetju V Prihodnosti razviti in razširiti lastno trgovsko mrežo, ki °o omogočala predvsem boljši stik s trgom in hitrejši °brat kapitala Svoje trgovine nameravajo urediti na ''branih lokacijah v glavnih potrošniških središčih v Sloveniji. • CZ. Klub škofjeloških direktorjev Kako izboljšati položaj izvoznikov Škofja Loka - Klub direktorjev Škofja Loka, Železniki, Gorenja vas, Poljane in Žiri, ki deluje v okviru Združenja Manager, prireja danes ob 18. uri v hotelu Transturist v Škofji Loki srečanje s predstavniki Slovenske izvozne družbe. Na srečanju bodo oblikovali tudi predloge, kako izboljšati položaj izvoznikov. Slovenska izvozna družba je lani povečala obseg poslovanja, izboljšala sodelovanje z izvozniki, poslovnimi bankami in zavarovalnicami ter končala poslovno leto s pozitivnim rezultatom. S svojimi storitvami je sodelovala pri izvoznih poslih slovenskega gospodarstva v višini 310 milijonov dolarjev, od tega z zavarovanjem za 60 milijonov dolarjev, refinanciranjem za 50 milijonov dolarjev in z izdajanjem storitvenih garancij za 200 milijonov dolarjev. • CZ. Polix iz Žirov pridobil certifikat po standardu ISO 9001 "V Polixu smo optimisti!" Pridobitev certifikata po standardu ISO 9001 bo pripomogla k prodiranju na tujih trgih, zato si obetajo večjo proizvodnjo in boljše cene. Žiri, 29. maja - V petek so v podjetju Polix priredili poslovni dan, na katerega so poleg svojih poslovnih partnerjev povabili tudi predstavnike domače občine ter ustreznega združenja pri Gospodarski zbornici Slovenije. Poleg predstavitve in ogleda proizvodnje, so pripravili tudi razstavo svojih izdelkov, vsekakor osrednji dogodek pa je bila podelitev certifikata ISO 9001, ki so ga prejeli po triletnih prizadevanjih za ureditev podjetja. Ob tej priložnosti smo se pogovarjali z direktorjem podjetja Cirilom Kacinom, ki vodi to podjetje tretje leto. Vaše podjetje je kar nekaj časa iskalo primerni proizvodni program. Kako je šel ta razvoj? "Polix je nastal leta 1989, ko se je izločil iz dotedanjega Poliksa. Usmeritev v proizvodnjo armatur za vodovode, toplovode in plino-vode je nastopala postopoma že v začetku 80. let, zlasti v letu 1983, ko izdelamo prvo serijo krogelnih pip ene dimenzije. Pozneje smo začeli razvijati različne pipe, različnih dimenzij, in danes to predstavlja 90 odstotkov naše proizvodnje. Najpomembnejša je gotovo proizvodnja pip za plin, za katere smo si pridobili tudi izredno zahtevni nemški atest DVGW 900." Koliko časa pa teko prizadevanja za pridobitev v svetu najbolj cenjenega certifikata ISO 9001 in kaj je bilo potrebno za njegovo pridobitev ? "Pridobivanje certifikata ISO smo zastavili proti koncu leta 1991 projektno, saj je potrebno vedeti, da zahteva standard 9001 ureditev celotnega poslovnega procesa podjetja: od začetka nastajanja določenega izdelka, načrtovanja, razvoja, uvedbe v proizvodnjo, primerne organizacije in kontrole proizvodnje, do servisiranja, vzdrževanja, do plasmaja in kontaktov s kupci. Tako so bile dejansko vključene prav vse službe podjetja, in lahko rečemo, da je bilo v tem postopku največ vlagano v ljudi." Polix Žiri danes zaposluje 50 delavcev in je lani ustvaril proizvodnjo v vrednosti dobrih 2 milijona nemških mark, katere pomemben del je zlasti preko nemškega partnerja PUSPAS Armaturen izvozil. So še družbeno podjetje, ki se bo po že odobrenem programu privatizacije lastninilo z notranjim odkupom. Certifikacijo po standardu ISO 9001 je opravila certifikacijska hiša BVQI iz Ljubljane. Kako so to sprejemali delavci? "Odzivi so bili različni. Zlasti pomembno je bilo razložiti cilje in namen teh postopkov, pri čemer so nekateri prej razumeli pomen in tovrstno odpiranje novih perspektiv, drugi kasneje. Vse to smo poskušali upoštevati tudi pri nagrajevanju, ki je stimuliralo posameznike. Veliko je seveda odvisno od doseženih rezultatov, pri čemer sem že za letošnje leto optimist, pridobitev certifikata pa nam bo odprla še druga tržišča. Prav v teh dneh podpisujemo z našim nemškim poslovnim partnerjem kooperacijsko pogodbo, ki bo zajemala tudi prodajo naših izdelkov v Nemčiji. Že v letošnjem letu računamo, da se bo vrednost proizvodnje dvignila na 2, 5 milijona mark, pri čemer ima certifikat tudi svoj vpliv na ceno." • Š. Žargi GORENJSKA PREDILNICA ŠKOFJA LOKA, Kidričeva c. 75 objavlja javno licitacijo rabljenih osnovnih sredstev in drobnega inventarja, 1995, ob 9. uri na sedežu podjetja, Kidričeva c. 75. osnovno sredstvo oz. drobni inventar os vozilo IDA-OPEL Ascona 1,6 diesel, letnik 1985 kovinski rezervoar 30 m3 snežni plug elektromotorji pregoreti do 4 kW od 4-10 kW stropne svetilke 2 x 40 W računski stroji in kalkulatorji v okvari pisalni stroji rabljeni in v okvari računalniška oprema, tiskalniki, drug inventar in za podjetje nerabni material Zap. št. kosov 1. 1 2. 1 3. 1 4. večje število 5. 30 6. večje število 7. večje število 8. večje število Podrobnejši seznam ki bo v soboto, 3. 6. izklicna cena 200.000 SIT 300.000 SIT 35.000 SIT 700 SIT/kW 400 SIT/kW 600 SIT/po kosu 400 - 600 SIT/kos 500 - 3.000 SIT/kos aesKi poujeija. Oaled sredstev, ki se bodo prodala, bo možen v petek, 2. 6. 1995, od 9. do 14. ure In na dan licitacije od 8. do 9. ure na sedežu podjetja, Kidričeva c. 75. Plačilo varščine v visini 10 % izklicne cene na dan licitacije od 8. do 9. ure. Vsem udeležencem, ki na licitaciji ne bodo uspešni, bomo varščino vrnili po zaključeni licitaciji. Nakup na javni licitaciji je po sistemu: pregledano - kupljeno. Izlicitirano osnovno sredstvo ali drugi predmet morate plačati najkasneje v 7 dnehpo licitaciji, sicer varščina zapade. Izvoz oziroma iznos kupljenih sredstev iz podjetja je možen sele po opravljenem plačilu. Prometni davek in druge stroške plača kupec. POSLI IN FINANCE UREJA: MARIJA VOLČJAK NA ŠTIRIH KOLESIH TEST: FORD ESCORT 1.8 TD WAGON CLX OLJE NA OGENJ Ford escort ima od letošnje pomladi še enkrat spremenjeno podobo, kar je avtomobilu, kije že tradicionalno priljubljen, a ima vseeno na grbi že kar nekaj let, samo še v dodatno korist. Z zadnjimi spremembami je escort postal bolj zrel, tehnično dodelan in oblikovno posodobljen avtomobil, ki bo vsaj še nekaj let kljuboval konkurenci. Resnici na ljubo je escortova prenova še najmanj opazna na zunanjosti, precej bolj pa v notranjosti in pri vožnji. Toda res je tudi to, da je prednji del pri vseh različicah popolnoma nov veliko bolj zaobljen, z novimi odbijači, masko hladilnika, žarometi in pokrovom motorja, na prvi pogled nekoliko neskladen z ostalimi deli, a vseeno dovolj simpatičen. Stranske linije in obliko zadka so oblikovalci prav tako pri vseh karoserij skih izvedenkah pustili pri miru, edino kar je novo, so napisi na zadku in obroba, pod katero je nameščena registrska tablica. Notranjost: temeljito delo s temeljitimi posegi, ki escorta po obliki armaturne plošče in obliko ostalih delov potniške kabine približujejo večjemu mondeu. Armaturna plošča, ene Šibkejših točk pri prejšnjem modelu, je zdaj moderno zaobljena, pregledna in pripravna, vključno z velikima stikaloma za zadnjo luč za meglo in grelec zadnjega stekla ter ovalno oblikovano analogno uro, kar je svojevrstna osvežitev. Pri opremi je kljub oznaki CLX, ki sodi v sredino ponudbe spet nekaj skoparjenja. Osrednja ključavnica je pri takšnem avtomobilu (testni je bil v kombijevski karoserijski izvedbi) koristna zadeva, v paket CLX pa poleg tega sodijo še volan s servooja-čevalnikom, zatemnjena stekla, opozorilni ton za prižgane luči, nosilci strešnega prtljažnika in odbijači v barvi karoserije. Ze serijsko je v vseh escortih zračna varnostna vreča za voznika in samozatezni varnostni pasovi, spet pri testnem avtomobilu pa nič elektrike za odpiranje stekel in nastavitev ogledal. ^prenovljena oblika +mo-tome zmogljivosti -^armaturna plošča/ -skromna serijska oprema pri paketu CLX -obdelava prtljažnega prostora -stresanje motorja ob vžigu Notranjost: popolna prenova Kombi s petimi vrati je že po tradiciji družinski avtomobil ali prevozno sredstvo modernih poslovnežev in s takšnim escortom si je mogoče privoščiti družinski piknik ali potovanje z veliko krame, hitenje na poslovne sestanke ali pa obisk večerne gledališke predstave. Edino, kar moti ob prostorni potniški kabini z zelo dobrimi sedeži in od 460 do 860 litrskem prtljažniku, je žaluzija za zakrivanje tistega, kar se vozi v tovornem prostoru, ki jo v tem avtomobilu ni. Ford escort: nova podoba v zrelih letih V pestri paleti različnih motorjev je med zanimivejšimi zagotovo 1,8 litrski dizelski agregat s turbinskim polnilnikom, še posebej v dovolj posrečeni kombinaciji s kombijevsko karoserijo. Motor se ob obotavljivem vžigu zoprno strese, značilno dizelsko klenkanje pa je z dobro izolacijo učinkovito zadušeno. Dokler se ne segreje, potrebuje kar nekaj časa, da sprosti vseh 90 konjskih moči, toda, ko pri dobrih 2500 vrtljajih svoje delo začne opravljati turbinski polnilnik, ta escort postane skoraj športno poskočen avtomobil. Zato so tudi hitrostna povprečja lahko zelo dobra, končna hitrost blizu 175 kilometrov na uro povsem zadovoljiva, bencinska bilanca pa z natanko 7 litri plinskega olja zelo ugodna. In ob tem, da je podvozje, pri novem escortu popravljeno do te mere, da ni več zoprnega poskakovanja po grbinah, da je volan prijetno neposreden in celoten avtomobil bistveno lažje vodljiv, je jasno, da vožnja ostane v dobrih spominih. CENA do registracije: 32.578 DEM (Summit Motors, Ljubljana) S tem pa so pri Fordu prililim še dodatno olje na ogenj avtomobila, ki je v svoji zadnji izdaji zdaj res zelo soliden. Naslednjič se bodo namreč escorta lotili povsem pri temeljih. TEHNIČNI PODATKI: kombi, 5 vrat, 5 sedežev. Motor štirivaljni, dizelski s turbinskim polnilnikom, postavljen spredaj prečno, poganja prednji kolesi, 5 stopenjski menjalnik, 1749 ccm, 66 KVV/90 KM. Mere: d.4300 mm, š.1700 mm, v. 1461 mm, medosna razdalja 2525 mm, prostornina prtljažnika 460/860 I. Najvišja hitrost 172 km/h (tovarna), 175 km/h (test). Poraba goriva po ECE: 4,8/6,8/7,4 I plinskega olja na 100 km. Poraba na testu: 7,0 I. MEŠETAR Uporabnost: kombijevski zadek • M. Gregorič Novi pravilnik o trgovanju s škropivi Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. J°fy Osterc je izdal pravilnik o pogojih, ki jih morajo izpolnjeva" gospodarske družbe, zadruge in samostojni podjetniki PV proizvodnji oz. trgovanju s fitofarmacevtskimi sredstva Pravilnik, ki bo začel veljati v prvih junijskih dneh, natančn0 določa pogoje glede kadrov, opreme in načina prodaje. Trgovci, ki na debelo ali na drobno trgujejo s fitofarru?" cevtskimi sredstvi, morajo imeti v stalnem delovnem razmer) delavca s končanim visokošolskim študijem kmetijstva ' rastlinske smeri. Ta delavec je odgovorna oseba, ki mora bu v trgovini na drobno (v kmetijski apoteki) najmanj šest ur n teden. Hkrati je lahko zaposlen v največ treh kmetijs*1^ apotekah, v hribovskem in gorskem območju pa v najve štiririh. Fitofarmacevstka sredstva lahko pod nadzorom fakultetno izobraženega delavca izdaja tudi delavec s končano najmanj štiriletno srednjo kmetijsko šolo rastlinske smeri. 3 fitofarmacevtskimi sredstvi, ki sodijo v prvo skupino strupo lahko trgujejo le trgovci na debelo, ki pridobijo poleg dovoljenja še posebno pooblastilo ministra za kmetijstvo* gozdarstvo in prehrano. Tovrstna sredstva morajo biti skladišču shranjena v posebni omari, ki se zaklepa. Objekti, ki so namenjeni za sprejemanje, skladiščenje, hranibP' izdajanje in prodajo fitofarmacevtskih sredstev v kmetijski" apotekah, morajo imeti ustrezen prodajni, skladiščni in garderobni del, sanitarije s tekočo vodo in delovni prostor za odgovom osebo, v skladišču pa med drugim tudi posebno neprepustno-nevnetljivo in nekorozivno pokrito posodo za skladiščenj ostankov in embalaže ter poseben ograjen prostor za skladiščenj sredstev, ki jim je potekel rok uporabe. , Fitofarmacevtska sredstva je dovoljeno prodajati le v kmetijsfcfj' apotekah, lahko pa tudi od vrat do vrat ali v potujojjg prodajalnah, vendar le, če izpolnjujejo tudi predpise, ki ureiaL trgovino, promet s strupi in prevoz nevarnih snovi. Sredstva, kis izdelana na bazi naravnih snovi, razna nizko koncentriran razpršila in različne vabe je dovoljeno prodajati tudi v cvetlic*' nah in prodajalnah z neživilskim blagom ter v posebnem del trgovin z mešanim blagom. Trgovci, ki s fitofarmacevtskimi sredstvi trgujejo na debelo' drobno, se morajo pravilniku prilagoditi najkasneje v enem letjjj že na dan uveljavitve pravilnika pa morajo imeti v rednem delovnem razmerju fakultetno izobraženega delavca. . Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je hkrati pravilnikom izdal tudi seznam fitofarmacevtskih sredstev, ki imaj veljavno dovoljenje za trgovanje v Sloveniji. Cene kmetijskih zemljišč V kamniški občini je za kvadratni meter pašnika P'^S bonitetnega razreda treba odšteti 132 tolarjev, za pašnik drugeg razreda 113 tolarjev in za pašnik tretjega razreda 94 tolarj^ Pašnik četrtega razreda je po 75 tolarjev, petega po 57, šestega P 38, sedmega in osmega razreda pa po 19 tolarjev. Cene, ki jj navajamo, so izhiščne ali začetne, sicer pa so odvisne od štev''01 ekonomskih vplivov. Nov avtosalon Renault v Zireh Podjetje Avto Frelih iz Žirov ima že dolgoletno tradicijo na področju avtomeha-nike. Oče sedanjega lastnika in direktorja podjetja Milana Freliha je že leta 1970 v Zireh odprl delavnico, v kateri so opravljali splošna avtomehanična popravila in servise. Leta 1990 je delavnico prevzel Milan Frelih in z ustanovitvijo podjetja so se začeli pogovarjati z novomeškim Revozom za pooblaščeni servis za vozila Renault, servis so pridobili že v sredini naslednjega leta, nekaj mesecev kasneje pa so odprli še trgovino z originalnimi rezervnimi deli. Dejavnost so razširili še s prodajo celotnega programa vozil Renault, ki jih prodajajo kot agent podjetja Alpetour Remont iz Kranja. Zaradi razširitve dejavnosti so letos dogradili nov prodajni salon avtomobilov Renault, ki so ga odprli v petek, v prenovljenem servisu pa opravljajo vsa garancijska in druga popravila. Poleg prodaje vozil, ki jih je mogoče kupiti tudi na kredit ali leasing, servisa in prodaje rezervnih delov ter v RENAULT dodatne opreme, nudijo tudi kvalitetne kleparske storitve, ročno pranje avtomobilov in hitri servis, tako da je lastnikom avtomobilov na voljo vse na enem mestu. Avtosalon vozil Renault podjetja Avto Frelih je odprt vsak dan od 9. do 15. in od 16. do 18. ure, ob sobotah pa od 7. do 13. ure, servis pa od 7. do 15., ob torkih in četrtkih do 20 ure., ob sobotah pa od od 7. do 13. ure. Za vse informacije o prodaji in servisu so na voljo na telefonski številki 691-321. OPEL V KRANJU SAMO KORAK DO NOVEGA OPLA CORSA že za 17.900 DEM serijski airbag, ojačitve v vratih, samozatezni varnostni pasovi, elektronska zaščita motorja pred krajo; po želji: centralno zaklepanje, električna nastavitev in ogrevanje zunanjega ogledala, servo volan serijski airbag, ojačitve v vratih, samozatezni varnostni pasovi, radio kasetnik s 6 zvočniki, centralno zaklepanje, elektronska zaščita motorja pred krajo; po želji: ABS, servo volan, električni pomik stekel UGODNI KREDITI in TKSTNE VOŽNJE avtotehna W DELOVNI ("AS: SALON AVTOMOBILOV od '> dO 18, ure, ob tobotth od K. do 13. ure, SERVIS IN PRODAJA RK/.I.RVNlH Dl i < >v ob delavnikih od 8. do 16. ure KRANJ, Koroška 53» tel. 064/212-191,224-621, faks 064/212-1»? VREME Za danes nam vremenoslovci napovedujejo občasne padavine, ki se bodo ponoči še okrepile Tako se bo vreme nadaljevalo še v sredo in delno tudi v četrtek. LUNINE SPREMEMBE Ker je včeraj mlaj nastopil ob 11.27, bo po Herschlovem vremenskem ključu veliko dežja. 4. Gorenjsko prvenstvo harmonikarjev Začelo se bo z razstavo Tekmovanje harmonikarjev je prireditev, ki jo pripravlja prek sto domačinov Resnice. Besnica, 29. maja - Turistično društvo Besnica ima celo leto precej raznovrsten in obsežen program. Tekmovanje harmonikarjev pod pokroviteljstvom Gorenjskega glasa pa je največja prireditev, za katero "živi cela Besnica". ZBIRAMO STARE RAZGLEDNICE Prejšnjikrat smo tule objavili staro razglednico, na kateri je bila gostilna Pri Bajdu v Seničnem pod Kriško goro, blizu Golnika in Križ. °Krat smo prejeli kar precej vaših odgovorov in ugotovili, da bi lahko gostilna, ki je bila sliki, stala vsepovsod po Gorenjskem, saj je bilo oiiko različnih odgovorov. No, nekaj jih je bilo vendarle pravilnih in med "lirni smo izžrebali naslednjih pet, ki bodo prejeli nagrade v vrednosti P° ;000 tolarjev: 1. Maja Šmid, Zq. Duplje 13, Duplje; 2. Žiga Lipovec, 34, Tržič; 3. Marta Leontic, Pristava, Tržič; 4. Janez Ribnikar, P°dvasca 37, Tržič; 5. Tončka Šenk, Belska c. 6, Preddvor. Čestitamo! Tokrat pa gremo spet v hribe. In sicer tja, kjer se je pred kratkim "ekaj dogajalo. Kaj in kje pa morate ugotoviti vi in nam odogovore Poslati do petka, 2. junija, na naš naslov Gorenjski glas, Zoisova 1, ^000 Kranj. Pet pravilnih izžrebanih odgovorov bo izžrebanih za Ograde v vrednosti po 1.000 tolarjev. Tudi letošnja že četrta har-monikarska prireditev s fraj-tonarji za gorenjskega prvaka in za uvrstitev na 15. zlato harmoniko Ljubečne se bo začela ob 13. uri z razstavo glasbil v osnovni šoli v Besnici. Tekmovanje harmonikarjev pa se bo potem začelo ob 14. uri. Letos bodo harmonikarji razdeljeni v pet starostnih skupin. Nastopoli pa bodo tudi gostje iz zamejsva. Janko Mohorič V programu med tekmovanjem pa bodo nastopili tudi člani domačega moškega pevskega zbora pod vodstvom Petra Bogataja, kralj orglic Andrej Blumauer, ci-trarki Tanja in Katja Kokalj z Ovsiš, lajnar Zdravko Debeljak iz Železnikov in foklorna skupina KUD Mali vrh. Po tekmovalno-kulturnem delu harmonikarske prireditve pa bo tudi letos nastopil s koncertom Alpski kvintet. Začetek koncerta Alpskega kvinteta bo ob 18. uri. "Janko Mohorič, ki je že več kot 40 let blagajnik Turističnega društva Besnica, pravi da je pri vsaki prireditvi treba delati. V Besnici so člani društva tega vajeni. Harmonikarska prireditev pa je tako velika m je postala tako priljubljena v kraju, da z njo danes živi praktično cela Besnica. "V takšnem delovnem razpoloženju zato tudi najtežje stvari niso pretežke." • A. Zalar NAGRADNO VPRAŠANJE: Kdo je bil napovedovalec-povezovalec programa na lanskem 3. prvenstvu harmonikarjev v Besnici. Odgovore pošljite na naslov GORENJSKI GLAS, 64000 Kranj, Zoisova 1 do 5. junija. Izžrebali bomo dve vstopnici za prireditev v Besnici. Napovedovalec je bil Nojvfiibvit«iiiidi| iOjWpo§iroijev«e|obl8§8 fs storitev bo GoreBfskem Tel.: 223-111 Fax:222-917 Če si zaveden strankarski človek in če greš v predvolilno kampanjo z dušo in srcem in Kagari še s kančkom lastnega kapitalčka, potem... Potem si Poč neznansko vesel, če na volitvah tudi zmagaš. Tako vesel, da svoje veselje kažeš '"di navzven, vpiješ hura in m} smo mi - pa ti seveda tega nihče ne more zameriti. Vsak naj se veseli svoje zmage. Čeprav volilne. A vsaka lepa reč, tudi Zadovoljstvo in veselost, prehitro mineta. Dobro - veseli smo bili, zdaj pa veselo na delo, da bo kaj sadu imelo. V Vsakdanje reči, v vsakdanje Probleme in tegobe, kajti zdaj nastopi garanje, kajti volivci, ki si jim kaj veš kaj vse obljubljal, ne pozabljajo. Tako naj bi bilo - pa ni! Namreč: kaj vem koliko Mesecev je te minilo od volitev, pa se še kar ven in ven ponavlja: mi imamo pa [oliko županov, torej je toliko ln toliko naših občin, mi imamo pa toliko vladnih resorjev, torej so naši štromar-P pa vodovodarji pa ceste pa kaj vem kaj še vse. Strankok-racija brez primere - je oni dan na to opozoril sam predsednik države in dejal, da ga Pa to poudarjanje na "mi 'mamo pa to, mi imamo pa °no v vladi" med številnimi Zoprnijami zelo moti. Aha - poreko oni, ki so Zdaj gre pa Kučančku *e v nos, da se spotika ob nas", ker smo na volitvah Preveč dobili! V nos gor ali dol - poglejte v Prenekateri občinski svet in pri priči vam bo jasno, kdo smo mi, ki imamo našega župana, in ki smo v večini. In ki je naša tudi občina! In ki jo bomo vižali po svoje, kot bomo mi hoteli! Mi sedimo pokončno, vzvišeno, pripravljeni na številne žrtve in odrekanja! Vsako stvar, ki jo predlaga šibka in nadležna opozicija, bomo dvakrat preg-riznili, za vsakršno ceno! Naj se ve, čigava je občina! in filozofirajo modrosti, ki jih skupščinska dvorana še ni slišala, župan kar koprni od vseh problemov, s katerimi ga Zasipajo volilci in ustanove, ^esar župani še niso spoznali, spoznavajo zdaj: obveznosti, ki so jih prej imeli izvršni sveti, so kompletno padli na Županovo glavo. Kdo sprejema projektante, kdo vsaj za silo odloča o kakšnih nujnih financah in drugih problemih, Tema tedna Naša je občina Strankokracija brez primere je tudi nepojenjujoče hvalisanje vseh naših strank, koliko da so osvojile občin. Naše so občine, mi imamo toliko pa toliko županov... Prelepo, da bi bilo res! Zupan, ki je seveda naš, pa sedi tam ves nesrečen! Koliko bi tisti trenutek dal, da ni ne vi in ne mi, ampak čisto navaden vaški ali mestni župan, ki se mu problemi grmadijo na glavo. Medlem ko se vi in mi s statutom ure in ure tolčejo po glavi, iščejo pike in vejice ki ne trpijo odlašanja: župan! Saj se nam bodo pred našimi očmi zdaj zdaj zgrudili.. Občinski sveti pa pihajo v meglo in se gredo otroški vrtec: to je naša občina! Imeti eno občino je breme, ne pa ponos! Nekaj časa gre Že za ponos, potem gre pa za zoprnije, da jim ni para, ker kronično ni financ! Še tiste, ki so, bi ali bo v najkrajšem času pobrala nenasitna država. Pa bo potem pika in amen.Če še ne veste, se rahlo pozanimajte, katera stranka vas v vaši občini trenutno poseduje! Čigava last ste pravzaprav postali, kajti če si stranke dobesedno jemljejo v last in posest občino, ste njihova lastnina tudi vi. Moj župan je, recimo, iz moje stranke. In zdaj naj imam prvenstveno neke privilegije in bonitete, saj je ja naju dveh občina! In midva bova odločila, kar pač bova odločila, saj sva zmagovalca na volitvah. Hvala lepa! Res hvala lepa! V vsesplošni blaginji, v blagostanju bi se bilo Kar fletno takole repenčiti, ob praznih občinskih blagajnah in ob prihajajočih socialnih nemirih se je pa res najbolje kar poskrili. V zadnjo mišjo luknjo, kajti brez denarja ni nobene muzike. Še najmanj pa so razmere zrele za kakšno vihravo in nepojenjujoče slavje na našo zmago in na našo občino. Volilcem je presneto malo mar, koliko denarja občinam pobere država. Tu in zdaj hočejo cesto in asfalt - in samo dvakrat se bodo obrnili na "mi". In če ta "mi" ne bo zrihtal, je oplel, naj se še tako poslavlja: moja je občina! Zato bi bilo bolje, ko bi zmagoslavje nad osvojeno trdnjavo občino stranke čutile le v srcu, jezik pa bi v tem primeru stisnile za zobmi... • D. Sedej KOLOVRAT DOMAČIH Poslušate ga lahko vsako nedeljo ob 14.30 uri na valovih Radia Tržič - 95.0 FM - 1584 AM - 88,9 FM. Pokrovitelj nedeljske oddaje, 28. maja: Atomske Toplice - Podčetrtek - tel. 063/829-000. In nagradno vprašanje: Napišite vsaj dve storitvi, iz bogate ponudbe Atomskih toplic: Odgovor napišite na dopisnico, obvezno prilepite kupon in ne pozabite pripisati vašega naslova. KUPON "KOLOVRAT DOMAČIH" Odgovor: Moj naslov: DOPISNICE z odgovori pošljite do petka, 2. junija 1995, na naslov: Radio Tržič, Balos 4, 64290 Tržič. Nasvidenje v Podčetrtek in na valovih Radia Tržič. Voditelj oddaje: Marjan Murko 0#tSK2 5P> "Zlati mikrofon" Radia Žiri Lestvico pripravlja Boštjan Rupar Predlogi meseca maja so: 1. RANJENO SRCE - Štajerskih 7 2. JODLAVTOMAT- Gamsi 3. ŠOFER - ansambel Dore 4. PA BREZ ZAMERE - Ptujskih 5 5. LJUBEZEN V MAJU - Igor in Zlati zvoki Vaše glasovnice na dopisnicah pričakujemo do konca tedna na naš naslov: Radio Žiri, Trg svobode 2, 64226 Žiri. Glasujte in izberite svojo pesem. Glasovnica: Glasujem za skladbo: Moj predlog: Moj naslov: (Le kaj je tam zgoraj. Srečanje slovenskih citrarjev - Ermanovec '95 "Naše gore list" Dolgo časa smo prireditelji srečanja slovenskih citrarjev na Er-manovcu čakali na katerega od citrark in citrarjev z loškega konca. Lani se je prva za to opogumila Mojca Cuder iz Virmaš in prišla na prireditev, letos pa bomo lahko zaploskali tudi mladi citrarki Meti Volčič iz Gorenje vasi pri Retečah. Tudi ona je iskreno hvaležna svojemu prvemu učitelju Viktorju Planincu iz Tržiča, zdaj pa Vidi Učakar. Nastopila je že na tekmovanju citrarjev v Grižah, na Ermanovec pa letos prihaja prvič. Najprej je igrala na citre svojega starega očeta - stare so bile 80 let - prvi učitelj Viktor Planine pa ji je izdelal nove. Nanje tudi zdaj igra. Meta pa prizna, da ji je na njeni glasbeni poti veliko pomagal tudi njen oče, saj sta bila v Tržiču najmanj 150- krat, prevozila pa sta najmanj 10.000 kilometrov. Meta bo na Ermanovcu zaigrala dve zares lepi skladbi: polko "Vandrovček" ter ono "Po jezeru". Pokrovitelji so: Pivovarna Union, Gorenjski glas, Radio Žiri, Radio Cerkno in Termopol Sovodenj Letos junija bo že 5. srečanje slovenskih citrarjev. Pet pravilnih odgovorov smo nagradili z Glasovimi majicami. Izžrebanci so: Ivan Prevodnik, Temniška 36, Naklo; Vojko Poljanec, Partizanska 5, Žiri; Gorazd Čadež, Sovodenj 22, Sovodenj; Aleš Gosar, Kovorska c. 19, Tržič in Marija Česen, Zoisova 9, Kranj. NAGRADNO VPRAŠANJE V nedeljo, 4. junija, ob 14. uri bo torej na Ermanovcu 5. srečanje slovenskih citrarjev - Ermanovec 95. Kdor zna našteti vsaj tri izmed njih, naj to takoj napiše na dopisnico, saj je rok za oddajo v ponedeljek, 5. junija. Pet izžrebanih dobi Glasovo majico! Nad hrano pa kot v renesansi Gorenjski "graščak" podjetnik Nicolas Oman, sicer lastnik gradu Grimšče in znamenite Riklijeve vile na Bledu je tudi najemnik gostinskih prostorov na Blejskem gradu. Bled - Oni dan je vabil na "renesančno večerjo", s katero naj bi poleg grajske poroke popestrili turistično ponudbo na Blejskem gradu. Na gradu Grimšče v okviru podjetja Residence že drugo leto zapored potekajo poroke na nekoliko drugačen način, namreč s čisto pravima grofom in grofico, ter njihovim spremstvom. V prihodnje naj bi tovrstne poroke prirejali tudi v Viteški dvorani Blejskega gradu, v kateri je bila nedavno tudi novinarska konferenca, na kateri sta nam najemnik tamkajšnjih gostinskih prostorov Nicolas Oman in vodja gostinstva in turizma v njegovem podjetju Residence Esma Planinšek predstavila projekt oživitve turistične in gostinske ponudbe na Blejskem gradu. "Grad je lani obiskalo 120.000 gostov in prav žalostno je, da se tam ne dogaja skoraj nič oziroma nič," je menila slednja. Problem je predvsem v ozkih pogledih blejskih turističnih veljakov, ki nemalo težav povzročajo tudi Omanu, ki kot je povedal, ima denar in ga je pripravljen vlagati v projekte oživljanja Blejske- Grof, grofična, spremstvo... ga gradu, ki je po njegovem mnenju gorenjski biser, ki se ga nekateri, žal premalo zavedajo. Prodajalna z unikatnimi ročno izdelanimi pleteninami, prenovljena slaščičarna, prodajalna izdelkov domače obrti in pivnica v grajskem stolpu, so v načrtu oziroma že obratujejo. Oni dan smo bili priča tudi najnovejšemu "preporodu" Renesančna večerja na Blejskem gradu, namreč gostitelj, sam grof z grofično' in pripadajočim spremstvom nas je prav prijazno sprejel in nas pogostil s tako imenovano "renesančno večerjo". Lakaji so na mize nosili same dobrote, pripravljene po izvirni recepturi iz 15. in 16. stoletja. "Izviren", posebno za današnji čas, ko že poznamo "beštek", je bil tudi način našega prehranjevanja. Ker nam v skladu z grofovsko tradicijo niso postregli z jedilnim priborom, smo hrano zapopadli kar z golimi rokami. Nekaj iz jerebic, špinačni zavitek, nekakšna mesna pašteta, krap, polna miza dobrot, ki jim niti ne vem imena je zasenčil bogato aranžiran in obložen pladenj z odojkom, kopunom, raco, kuro... zelenjavo in sadjem, za zaključek pa niso izostale tudi sladice. Zares nekaj posebnega tale renesansa, bi si rekel takole na koncu. Posebno če te sprejme igralska skupina v kostumih in z jezikom izpred petsto let. "Renesančno večerjo" bodo na Blejskem gradu prirejali ob vikendih, za ceno 160 DEM po osebi, in če vas je v vaši družbi vsaj deset, si jo lahko privoščite tudi vi. • Foto: Gorazd Šinik Odgovor na vprašanje Kaj storiti, če ste opazili KLOPA? Predvsem brez panike! sedaj precej majhna. ODSTRANJEVALEC KLOPOV Pr«tn» co; 4. 53.V;? P»f3C! 0 M & faks 063 /23 034 Možnost, da zbolite, je vendarle V svetu je poznano približno 800 vrst klopov, izmed katerih 8 vrst uvrščamo med prenašalce povzročiteljev polezni. Zaenkrat še ni raziskano, kako klop gostitelja zazna, ker je slep, najverjetneje pa je, da zazna toploto in premikanje. Klop na človeku išče pot na nežne predele kože, zlasti pogosto se poskuša naseliti na zadnji strani kolenskega sklepa, pod pazduho ali v dimljah. Najpogostejša bolezen, ki jo klop pri nas povzroča, je borelioza. Bolezen pa izbruhne v močnejši obliki, če posledice ugriza klopa, začnemo zdraviti prepozno. Prva faza bolezni se največkrat začne s kožnimi spremembami. Te se pojavijo 7 do 14 dni po klopovem ugrizu, običajno na mestu ugriza. Najprej je koža rdeča, rdečina, ki je lahko za dlan velika, začne nato v sredini bledeti, robovi pa ostanejo rdeči in se širijo, Čez nekaj tednov ali mesecev po okužbi pa se pojavijo znaki, ki kažejo prizadetost živčnega sistema, srca, sklepov in mišičja. Pomembno opozorilo! Klopa odstranite takoj! Danes ne velja več v preteklosti uveljavljeno mnenje, da je potrebno klopa najprej zadušiti. Najbolj preprost, hiter in zanesljiv način odstranjevanja je mogoč z odstranjevalcem klopov. To je posebna priprava, nekakašne klešče, katerih učinkovitost so potrdili tudi švedski in ameriški medicinski strokovnjaki. Zato bodite previdni in pametni, pokličite 063/723-034 in si klešče priskrbite še danes. Nato pa veliko užitkov v prelepi naravi! SREDA, 31. MAJA TVS 1 10.30 Otroški program: Hroš-čosned, ameriška risana nanizanka 10.55 Miti, skrivnosti in mistika, zadnji del nizozemske dokumentarne serije 11.35 Iz življenja za življenje 12.00 Irska, 2. oddaja: Ritem Dublina 12.30 Slovenski magazin 13.00 Poročila 14.20 Mednarodna obzorja: Kolaboracionisti Evrope 15.10 Opus 16.00 Vojna povratnika, angleška nadaljevanka 17.00 TV dnevnik 17.10 Otroški program 18.00 RPL - studio Luwigana 18.45 Pari, TV igrica 19.30 TV dnevnik 2, Vreme 19.56 Šport 20.05 Forum 20.20 Film tedna: Postaja, italijanski film 22.10 TV dnevnik 3, Vreme 22.26 Šport 22.30 Žarišče 22.55 Sova; Princ z Bel-Airam ameriška nanizanka; Inšpektor Morse, angleška nanizanka TVS 2 13.00 Euronevvs 15.00 Zgodbe iz školjke 15.30 Prvi krog, kanads-ko-francoska nadaljevanka 16.30 Videošpon 17.15 Sova, ponovitev 18.40 Odkrivanje zemlje, ameriška izobraževalna serija 19.15 V vrtincu 20.00 Tri desetletja Alfija Nipiča, 1. del 20.55 Športna sreda 22.30 Kronika Exodosa 22.45 Omizje HTV 1 7.45 TV koledar 7.55 Poročila 8.00 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.05 Šolski program 11.30 Pustolovščine gozdne družbe, risanka 12.00 Poročila 12.15 Emparatriz, nadaljevanka 13.00 Rdeči prah, ameriški film 14.45 Šolski program 15.55 Sedmi planet 16.05 Ljubezenske zgodbe 16.30 Hrvaška danes 17.00 Učimo se o Hrvaški 17.30 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 18.15 Kolo sreče 18.50 Pozor, steklo 19.20 Loto 19.30 TV Dnevnik 20.10 Iz strankarskega življenja 20.55 Željka Ogresta in gostje 22.00 Poslovni klub 22.45 Dnevnik 23.05 Slika na sliko 23.35 Jazz 0.25 Sanje brez meja HTV 2 17.20 TV koledar 17.30 Slika na sliko, ponovitev 18.00 Skrivna orožja, dokumentarna serija 18.25 Sinatra, ponovitev ameriške nadaljevanke 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 20.10 Cheers, ameriška humonstzičnannanizan-ka 20.40 Sinatra, ameriška nadaljevanka 21.30 Prekršek, kanadski barvni film 23.10 Svetovni dan športa, reportaža KANALA 10.00 Spot tedna 10.05 A snop 10.15 Luč svetlobe, ameriška nadaljevanka 11.05 To trapasto življenje, ponovitev 11.55 A snop 12.05 Spot tedna 12.10 CMT 15.15Spot tedna 15.20 A shop 15.30 Male živali 16.30 Na vodnih poteh ZDA, ponovitev 17.25 Ra čunalniška kronika, ponovitev 17.55 Album show 18.45 A shop 19.00 Poročila 19.10 Luč svetlobe 20.00 Pariš, ameriška nanizanka 20.50 Vreme 20.55 Unpato 22.00 Dance session, oddaja o plesu 22.40 Epikurejske zgodbe 22.55 Album Show 23.45 Spot tedna 23.50 A shop 0.00 CMT AVSTRIJA 1 6.05 Naš hrupni dom 6.30 Otroški program, ponovitev 8.50 Umor, je napisala, ponovitev 9.40 Knight rider 10.35 Vesoljska ladja Enterprise 11.15 Planet opic, ameriški zf film 13.00 Otroški program 15.35 Vesoljska ladja Enter-prise16.2 Knight Rider 17.10 Strašno prijazna družina 17.25 Naš hrupni dom 18.05 Grad ob Vrbskem jezeru 19.00 Pri Huxta-blovih 19.30 Čas v sliki/Kultura 20.00 Pogledi od strani 20.15 Za ljubezen ni recepta, nemška komedija 21.50 Kraj zločina 23.25 Čas v slkiki 23.30 Preiskava je končana, italijanski politični triler 1.10 Strašno prijazna družina 1.35 Vsak dans Shiejokom 2.35 Dobrodošli v Avstriji 4.25 Calamitv Jane, ponovitev ameriškega TV vestema AVSTRIJA 2 7.00 Vreme 9.00 Čas v sliki 9.05 Vsak dan s Shiejokom, ponovitev 10.05 Škoda za očeta, ponovitev 10.55 Bolnišnica Chicago Hope, ponovitev 11.40 Raji živali 12.00 Vreme 12.10 Ura iz parlamenta 13.00 Čas v sliki 13.10 Hot shots 14.00 Pravica do ljubezni 14.20 Moč strasti 15.05 Umor, je napisala 16.00 Vsak dan s Shiejokom, talkshow 17.00 Čas v sliki 17.05 Dobrodošli v Avstriji 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki/ Kultura 20.00 Šport 20.15 Avstrija II 21.45 Pogledi od strani 22.00 Čas v sliki 222.30 Brigita Cimarolli 23.05 Prostitutke in zvodniki 0.25 Stiltskin Live, posnetek koncerta iz Munchna 1.15 Pogledi od strani/Videonoč TELE-TV KRANJ ... Videostrani 18.45 Test slika 19.00 TV napovednik TELE-TV 19.03 EPP blok - 1 19.10 OTROŠKA POROČILA 6 19.30 OBJEKTIV GORENJSKE 13 (ponovitev informativne oddaje) 19.50 Utrip Kranja 20.00 Danes na videostraneh 20.03 EPP blok - 2 20.10 KOLESARSKI MARATON BRITOF -JEZERSKO 20.40 OBISK OB IZGRADNJI PRVE PLOŠČE NOVE STAVBE FAKULTETE ZA ORGANIZACIJSKE VEDE NA ZLATEM POLJU 20.55 EPP blok - 3 21.00 ŽUPAN Z VAMI (v živo) 21.45 GORENJSKA - FOTOMO-NOGRAFIJA FRANCETA STELE-TA 22.00 STREL 23, odaja za mlade in mlade po srcu (v živo) 23.00 Videostrani TV ŽELEZNIKI 19.00 Odrska predstava dramskega krožka OŠ Železniki 20.00 Športna oddaja 20.50 Brez komentarja MMTV 7.00 Video strani - panorama 8.30 MMTV SHOP, televizijska prodaja 9.30 Video strani - panorama 12.00 MMTV SHOP, televizijska prodaja 13.30 Video strani -panorama 16.00 MMTV SHOP, televizijska prodaja 17.15 ŽIVA SCENA, glasbena oddaja, ponovitev 19.00 KUHAJMO SKUPAJ, kulinarična oddaja 19.30 MMTV SHOP, televizijska prodaja 20.05 MED PRIJATELJI, oddaja o nar-odnozabavni glasbi 21.00 ČEBELE IN ČEBELARSTVO, informativno svetovalna oddaja 21.30 NAROČNE UMRO, angleška drama; igrajo: Christopher Plummer, James Mason, Donald Sutherland; režija: Bob Clark; Realistična in prepričljiva verzija Jacka Razparaca. Sherlock Holms in dr. VVatson raziskujeta umor prostitutke. Preko raziska-veprideta do Budkhingamske palače, kar presega meje običajnega zločina in zadane v državne interese. Gre za napet in vzburljiv film, ki se uvršča med najboljše stvaritve Sherlock Holmsa. 23.00 MMTV SHOP, televizijska prodaja 23.20 Video strani 1.00 Deutsche Welle LOKA TV Videostrani (non stop) TV ŠIŠKA 19.50 Napoved sporeda 20.00 Telemarket, EPP 20.10 Veni vidi -kulturni magazin (koncert MePZ SVOBODA iz Stražišča) 21.00 Video boom 40 - slovenska glasbena lestvica 22.00 Telemarket 22.10 Napoved sporeda za četrtek 22.20 Videostrani 21.20 - 21.25 Reklamni blok 21-25 - 24.00 Videostrani R KRANJ 5.30 Dobro jutro r.w r'*?ek* dnevnega tiska 9.00 Gorenjs* včeraj, danes 10.40 Informacija zaposlovanje 11.20 Vsakdani skrbi - kontaktna oddaja l*r Osmrtnice - zahvale 13.00 Pese' tedna 14.00 Gorenjska dan« 15.30 Dogodki in odmevi * 16.20 Kozmetični nasveti Zden* Kahne 17.00 Lestvica diskotek Gauloisse blondes 17.20 Gost m programu 18.00 Gorenjska dane: jutri 19.30 do 24.00 Večen program - Parnas - Večer kultu R TRŽIČ Oddajamo na UKV frekvencaj 95 MHz z oddajnika Kovor-v 88,9 Mhz z oddajnika Orao, stereo tehniki, in iz °ddaJ..5s4 Kovor na srednjem valu KHz. ob- vestilom,"ob 16.30 informacija^ Ob 17.00 sledi beseda o knjig3'' nekaj kasneje, ob 17.30 pa bor" govorili o novostih s fi!"15 platen. Predstavili bomo tudi n kaj zanimivosti iz sveta glasbe, 18.25 pa pričakujemo obisk P' dstavnikov skupine DOn Juan- Ob 16.10 lahko prisluhnete nsK* R JESENICE 5.00 Dobro jutro 5.30 Vreme napoved 7.00 Druga jutranja J" nika Radia Slovenija 7.20 r«£ porodnišnici 8.00 Nočna kroni* (OKC) 8.30 Telegraf 9.00 Horos kop 10.00 Aktualno 10.30 Nov£ 11.00 Pogovor 12.00 BBC novic* osmrtnice 13.00 Minute za \KL\ telje NZ glasbe 14.00 Mek»y tedna 14.30 Popoldanski teleflff 15.00 Poročila 16.00 Zdravnik^ nasvet 16.30 Osmrtnice, dornac novice 17.00 Pogovori8.00 WJ čila 18.30 BBC novice 1** Pogled v jutrišnji dan RŽIRI (H 5.30 Prva jutranja kronika v Slovenija 5.40 Napoved Pr0|«(| ma - servisne informacije «>. Noč ima svojo moč 7.00 No^, in dogodki 7.30 Minute za naj^ UIUOUU H_L,„QlC pOSlbod.^. 'j. Dopoldanske novice 11.00 Ku^ ni paberki 12.00 Škofjeloški^ 13.30 Morda še niste slišali 14' Brezplačni mali oglasi 15.00 yj!A godki danes - jutri 15.30 £ Slovenija 16.30 Zrcalce, zrcale^ 17.00 Glasbeno popoldne: D0°L 19.00 BBC - jezikovni tečaj 19' Odpoved programa R RGL KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: # MHz - LJUBLJANA: 105,1 MH' 5.00 Jutranji program - ]' Tamara Vonta 5.15 Novice e-Novice 7.00 Horoskop 7.15 ^ vice 7.35 Vreme 8.00 Dopoldne Majdo Juvan 8.15 Napoved J", godkov 8.30 Jutro je tudi takS' 9.30 Kam danes 10.15 No^ 11.00 Anketa 12.00 BBC novi", d 13.15 Nov glasbena oddaja . 14.05 Pasji radio 14.15 NoV' 14.30 Glasbena oddaja I* d Popoldanski vodeni progra^ Edito Žugelj - Trček 15.15 n£ komentira in obvešča 15.45^j, vosti Alpetour-Remont1«>- j' Spoznajmo se 16.25 Nagra^ uganka 17.00 Naj-naj Pe.s, CENTER amer. akcij. kom. ULIČNI BOJEVNIK ob 18. in 20. J* STORŽIČ amer. akcij. krim. ZASEBNI DETEKTIV SHAME ob I'" 19. in 21. uri ŽELEZAR amer. drama VSE, KAR SI ŽELIŠ ob 18■ , 20. uri ŠKOFJA LOKA amer. znan. fant. film ZVEZDNE STtZt v ob 18.30 in 20.30 uri V SOTOČJU Priloga Gorenjskega glasa o občinah Tržič in Naklo (14) Začetek izgradnje mestne obvoznice Po novem mostu na Balos edavna odločitev občinskega sveta za izgradnjo obvoznice bo v marsice Uvala na življenje Tržičanov. Zato opisujemo načrtovano naložbo ■m JZJČ' .m ■ SEBENJE Duplje, mq/a - Moški pevski zbor Dupljaiiski zvon so ustanovili na prehodu iz leta 1929 v leto 1930. Sprva je v njem pelo le sest krajanov, nato pa jih je bilo kmalu 15. Po drugi vojni so zbor pridražili KUD Triglav Duplje, po katerem je aobil novo ime. V jubilejnem letu ima 28 pevcev. V prvem desetletju je zbor vodil šolski učitelj Alojz Ncčimer, vendar so oblasti kmalu prepovedale petje v šoli-Pevci so se preselili v Kocjanovo čevljarsko delavnico. Prvega zborovodjo je zamenjal Tržičan Edo OŠabnik, kateremu je do leta 1941 pomagal tudi glasbenik Oto Zazvonil, Po drugi vojni je vodstvo prevzel do Ošabnikove vrnitve Leon Janškovec, pozneje pa se je zamenjalo še nekaj zborovodij. V letih 1971 - 1986 je dupljanskc pevce vodil TrŽiČan Franci Šarabon. On je ponovno zborovodja od lanu ko je zaradi zdravja opustil delo z zborom Jože Mohar iz Šenčurja. Na začetku je imel zbor le 6 pevcev, v letu 1976 jih je bilo kar 44, letos pa je v njem 28 moških. "Večinoma smo člani zbora domačini, med nami sta le dva pevca od drugod. Odkar se je letos pridružil Kulturno umetniškemu društvu Triglav še ženski zbor Dupljankc, imamo v kraju še več veselja za petje. Moški zbor se je v zadnjih petih letih zelo pomladil, pred tremi leti pa smo mlajši prevzeli tudi vodstvene dolžnosti," sta namesto predsednika Aleša Leona povedala člana upravnega odbora Robert Rozman in Jernej Markič. "Prepevamo v glavnem slovcnsftc narodne in umetne pestn«-Na vajah se zbiramo v dupljanski šoli enkrat na teden, pred nastopi pa še večkrat. Lani smo se vztrajno pripravljali za občinsko revijo zborov v Kranju, a nam je bolezen zborovodje preprečila nastop. Potlej je bilo slišati namigovanja, da smo prenehali peti, kar pa ni res. Skupaj z ženskim zborom smo nastopili na božičnih koncertih v Zgornjih Dupljah in Strahinju. Vsako leto pripravimo za kulturni praznik nastope 'Pod vaško lipo', kjer imamo veliko poslušalcev. Upamo, da oP. tako tudi na koncertu 10. junija 1995 ob 20. uri v gasilskem domu v Dupljah. Takrat bomo proslavili 65-letnico delovanja zbora s koncertom, med katerim bomo peli pesmi od začetnih do 'današnjih dni. Naš nastop bodo popestrila Dekleta |Z Bukovice, nekaj skrivnosti pa naj ostane za presenečenje obiskovalcem," sta sogovornika povabila tudi naše bralce. Uspešnost zbora potrjujeta tudi dve priznanji; Prešernova plaketa in velika plaketa občine Kranj. Čeprav gre za amaterske pevce, ki vadijo in nastopajo ob Študiju in delu. mnogi radi prisluhnejo njihovemu petju. Najbolj zvesta člana sta Andrej Tonorš in Lucijan Snedic, ki nastopata ze 50 let, od petja v zboru pa se je pred leti poslovil Franv Teran, najstarejši pevec v Dupljah. • S. Saje ČETRTEK, 1. JUNIJA i--- TVS 1 9.30 Otroški program 9-30 Čarodejev klobuk, otroška nadaljevanka 9-45 Oscar Junior 10.00 Odkrivanje zemlje, ameriška izobraževalna serija 10.30 4 x 4 - o živalih in ljudeh 11.15 Po domače 13.00 Poročila 15.55 Vse, kar imam rad, ponovitev zadnjega dela slovaške drame 17.00 7V dnevnik 17.10 Otroški program: Živ žav 18.00 Regionalni studio Maribor 18.40 Štiri v vrsto, TV igrica 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, Vreme 19.55 Šport 20.05 Komisar Rex, avstrijska nadaljevanka 21.00 Tednik 22.00 TV dnevnik 22.16 Šport 22.20 Žarišče 22.40 Poslovna borza 22.55 Sova Večen sanjač, ameriška nanizanka; Inšpektor Morse, angleška nanizanka TVS 2 13.00 Euronevvs 14.45 Kinoteka: Ciklus filmov Franka Capre: Arze-nik in stare čipke, ameriški film (čb) 16.35 V vrtincu 17.20 Sova, Ponovitev 18.45 Že veste 19.05 Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov 19.20 Tok, tok, kontaktna oddaja za mladostnike 20.05 Večerni gost: Dr. Zlatica Hribar 21.05 Umetniški večer: Deset velikih pisateljev: Thomas Mann, angleška nanizanka 22.05 °či kritike 23.05 Kronika Exodos-a 23.20 Stiletnici filma naproti: Portret Andreja Tarkovskega, švedski dokumentarni film 1.00 Kolesarska dirka Giro d'ltalija, Posnetek HTV 1 **5 Tv koledar 7.55 Poročila 8.00 Dobro Šolski nemška serija 22.00 NYPD blue -Newyorški policisti 22.50 Murphy-jeva vojna, britanski film 0.30 Cas v sliki 0.35 Strašno prijazna družina 1.00 Vsak dan s Schiejo-kom, ponovitev 2.00 Dobrodošli v Avstriji, ponovitev 4.00 Murphyje-va vojna, ponovitev 5.30 Raji živali AVSTRIJA 2 7.00 Vreme 9.00 Čas v sliki 9.05 Vsak dan s Schiejokom, ponovitev 10.05 Avstrija II 11.35 Slika iz Avstrije 11.55 Vreme 12.05 Raji živali 12.30 Brigitta Cimarolli -Playmate, ponovitev 13.00 Čas v sliki 13.10 Reportaža, ponovitev 14.00 Zemlja in ljudje 14.25 Moč strasti 15.10 Umor, je napisala 16.00 Vsak dan s Shiejokom 17.00 čas v sliki 17.05 Dobrodošli v Avstriji 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki 20.00 Šport 20.15 Ko zaigra godba, domača glasba 21.10 Vera, talk-show 22.00 Čas v sliki 22.30 Šiling, oddaja o gospodarstvu 23.00 Mučeniki za sveto goro 23.40 Burn out 0.40 Pogledi od straniA/ideonoč TELE-TV KRANJ R KRANJ 5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 10.40 Informacija -zaposlovanje 11.20 Kdo bo koga 12.30 Osmrtnice - zahvale 13.00 Pesem tedna 14.00 Gorenjska danes 14.30 Planinsko športni kotiček 15.30 Dogodki in odmevi RS 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.20 Music machine 19.30 do 24.00 Študentski program Radia Kranj R TRŽIČ Oddajamo od 16. do 19. ure na UKV stereo 88,9 MHz (oddajnik Grad) ter 95 MHz (oddajnik Kovor) ter na srednjem valu 1584 KHz. Poleg obvestil ob 16.10, informacij ob 16.30, pripravljamo še nekatere druge zanimivosti. Sledila bo oddaja Pod kozolcem, katere pokrovitelj je pripravil presenečenje nagrajencu. Tudi šaljiv-ci naj se pripravijo. Zaključili bomo z novostmi iz uredništva Gorenjskega glasa. TVS 1 10.15 Pot v šolo, nizozemska nanizanka 10.45 Zabava, zabava, zabava, izobava 10.55 Roka ročka 11.45 Svet narave, angleška poljudnoznanstvena serija 12.35 Že veste 13.00 Poročila 14.25 Kam vodijo naše stezice 15.25 Film tedna: Postaja, ponovitev italijanskega filma 17.00 TV Dnevnik 17.10 Otroški program 18.00 Regionalni studi Koper 18.45 Hugo, TV igrica 19.10 Risanka 19.30 TV Dnevnik, Vreme 19.56 šport 20.05 Poglej in zadeni 21.40 Turistična oddaja 22.00 TV dnevnik 22.30 Žarišče 22.55 Sova: 22.45 Brooklynski most, ameriška nanizanka; 23.15 Inšpektor Morse, angleška nanizanka 0.10 Dobrodošli gospod Chance, ameriški film ... Videostrani 18.55 Test slika 19.00 TV napovednik TELE-TV 19.03 EPP blok - 1 19.10 MIHA PAVLIHA, otroška oddaja (v živo) 20.00 Danes na videostraneh 20.03 EPP blok - 2 20.10 NAŠ GOST: VLADIMIR LAH (v živo) 21.00 UTIRP TRŽIČA 21.15 SKAVTSKE OBLJUBE 21.25 EPP blok - 3 21.30 HALO, MAJA! (v živo) 23.30 Videostrani R JESENICE TVS 2 TV ŽELEZNIKI 18.00 Brez komentarja 19.00 Otroška oddaja 20.00 Glasbena oddaja 20.50 Brez komentarja MMTV 5.00 Dobro jutro 5.30 Vremenska napoved 7.00 Druga jutranja kronika Radia Slovenija 7.20 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika (OKC) 8.30 Telegraf 9.00 Horoskop 10.00Gibljive slike 10.30 Novice 11.00 Aktualno 12.00 BBC novice, osmrtnice 12.30 Zimzelene melodije (Drago Ariani) 14.00 Melodija tedna 14.30 Popoldanski telegraf 15.00 Poročila 15.30 14. lekcija angleščine ONE TO ONE 16.30 Osmrtnice, Domače novice 17.00 Mavrica (vodi: Alenka Bole Vrabec) 18.00 Voščila 18.30 BBC novice 18.50 Pogled v jutrišnji dan Dobro jutro 10.00 Poročila 10.05 £jnski program 11.30 Pustolovš- enako pa velja tudi za prireditelje športnih tekmovanj oz. Portnih stav. Vsi morajo za organiziranje klasične igre na srečo Pndobiti dovoljenje ministrstva za finance. Takšno dovoljenje ni Potrebno le tedaj, če je tombola ali srečelov del zabavnega oz. ulturnega programa in če skupna vrednost srečk in posamezna dobitka ne presega določenega zneska. V tem primeru je °v°lj> če prireditelj osem dni pred prireditvijo obvesti o tem Pravni organ za notranje zadeve. Prireditelj mora izkupiček od Prodanih srečk v znesku, ki zagotavlja izplačilo dobitkov, eponirati pri banki in sme z njim razpolagati le z dovoljenjem jttada za nadzor prirejanja iger na srečo (pri ministrstvu za "nance). Od dohodka, doseženega s prodajo srečk in zmanjšala za vrendost dobitkov, mora plačati 5 odstotkov fondaciji za inanciranje dejavnosti invalidskih in humanitarnih organizacij fondaciji za financiranje športnih organizacij. Zakon določa tudi pravila klasičnih iger na srečo in ureja Zfebanje dobitkov. • CZ. Sava na sejmu v Salzburgu Pojutrišnjem že šesti krog Kranj, 30. maja - Agencija Republike Slovenije za plačilni promet, nadziranje in informiranje bo pojutrišnjem (v četrtek, 1. junija) organizirala in opravila letošnji šesti krog obveznega večstranskega pobotanja terjatev in obveznosti (multilateralna kompenzacija). Že decembra lani je Agencija za vseh letošnjih 12 meseceh določila datume obveznih večstranskih pobotov. V vseh petih letošnjih večstranskih pobotih je število dolžnikov, ki so prijavili svoje obveznosti, vsakič presegalo število 3000 - največ pravnih oseb je obveznosti prijavilo prav v prejšnjem, petem krogu 6. maja (3533), ko je bil rekorden tudi skupni znesek prijavljenih obveznosti (63,773 milijarde tolarjev). Od januarja do maja letos je v pet večstranskih pobotanj, preko Agencije RS za plačilni promet, nadziranje in informiranje, svoje zapadle obveznosti prijavilo skupaj 17033 dolžnikov v skupnem znesku 300 milijard tolarjev, od katerih je bilo pobotanih kar 17,7 odstotka oziroma 53 milijard SIT. Obvezna večstranska pobotanja bodo letos - poleg junijskega pojutrišnjem - še 29. junija (julijski krog), 3. avgusta, 31. avgusta (septembrski pobot), 5. oktobra, 2. novembra in 30. novembra (decembrski pobot). Za telefonski priključek vsi enako Ljubljana - Upravni odbor podjetja Telekom je na petkovi seji sklenil, da bo od 1. junija dalje v vsej Sloveniji veljala enotna cena telefonskega priključka - skupaj s triodstotnim prometnim davkom 102.959 tolarja. Cena bo veljala za vse nove telefonske naročnike, ki so od kabelskega razvodišča oddaljeni do 160 metrov, medtem ko bodo za vsak meter naročniškega voda nad to razdaljo plačali po dejanskih stroških. Pomembno je še to, da bo cena ostala nespremenjena najmanj do 31. decembra letos. V večini poslovnih enot Telekoma Slovenija se bo cena priključka s poenotenjem cen znižala, in sicer na območju poslovne enote Murska Sobota skloraj za polovico, v Novi Gorici za približno 30 odstotkov, v Trbovljah za 25 odstotkov... V Kranju in Mariboru bo cena ostala na približno enaki ravni, kot je bila doslej, v Ljubljani in v Kopru pa se bo povišala. Ob tem, da povprečni stroški gradnje telekomunikacijskega omrežja na priključek znašajo okoli 400 tisoč tolarjev, so bile doslej med posameznimi poslovnimi enotami zelo velike razlike v cenah telefonskega priključka. Najdražji je bil na območju murskosoboške omrežne skupine (190.001 tolar) in najcenejši v omrežni skupini Ljubljana (63.001 tolar). Poenotenje cene telefonskega priključka je prvi korak k postopnemu znižanju cene novega priključka in k uveljavitvi priključne takse, kakršno poznajo v večini evropskih držav. V Telekomu načrtujejo, da bi v prihodnje postopoma zniževali ceno novega priključka in hkrati povečevali cene telekomunikacijskih storitev, ki so za zdaj v notranjem prometu kar osemkrat nižje od evropskega povprečja. V naslednjih treh letih naj bi dosegli vsaj polovično raven povprečnih evropskih cen. • CZ. KOLIKO JE VREDEN TOLAR NAKLIM/PRODAJNI N.AKUPS1/PR0DAIN! NAKUPNI/PRODAM MENJALNICA 1 DEM 1 ATS ! 100 ITL A BANKA (Jesenice, Kranj.Tržič,) AVAL Bled AVAL Kranjska gora CREDITANSALT d.d. Lj COPIA, Kranj * EROS(Stari Mayr), Kranj GEOSS Medvode GORENJSKA BANKA (vse enote) HRANILNICA L0N, d.d.Kran) HIDA-tržnica Ljubljana HRAM ROŽICE Mengeš IURIKAJ iN VEST Škofja Loka LEMA Kranj MIKELSt razišče PBS d.d. (na vseh poštah) R0BSON Mengeš SHP-Slov. hran. in pos. Kranj SKB (Kranj, Radovljica, Šk. Loka) 80,92 SLOGA Kranj SLOVEKBJATURIST Boh. Bistrica 79,55 SLOVENIJATURIST Jesenice 80,70 ŠUM Kranj 81,30 TALON Žel. postaja Trata, Šk. Loka 81,30 80,70 81,20 81,00 81,00 81.10 81,30 81,30 79,55 81,25 81,30 81,20 81,00 81,25 81.30 81,35 79.35 81,15 81.30 TALON Zg. Bitnje TENTOURS Domžale TROPICAL Kamnik-Bakovnlk UBK d.d. Šk. Loka VKILFAN Kranj WILFAN Radovljica, Grajski dvor VVILFAN Tržič POVPREČNI TEČAJ 81,65 81,60 81.60 81,50 81,40 81,60 81,60 81,74 81,25 81,55 81,45 81,70 81.54 81,60 81,75 81,40 81,30 81,60 81,65 NE POSLUJE VEČ 11,09 81,60 11,30 81.60 11,50 81,60 81.60 81,50 81,50 81,70 81,60 81,60 81,40 81,56 11,27 11,50 11,43 11,40 11,46 11,45 11,50 11,09 11,35 11,50 11,54 11,35 11,50 11,46 11,49 10,70 11,45 11,50 11,35 81,30 81,00 81,25 80,08 81,40 81.30 81.30 80,97 11,50 11,50 11,45 11,48 11,36 11,53 11,50 11,46 11,40 11,61 11,59 11,57 11,60 11,52 11,60 11,57 11,63 11,50 11,55 11,59 11,55 11,60 11,56 11,60 11,48 11,55 11,56 11.73 11,55 11.57 11,60 11,60 11,65 11,54 11,60 11,60 11,57 11,48 11,58 6,80 6,80 6,80 6,70 7,10 6,90 6.90 6,51 7,00 6,95 6,85 6,90 6,75 7,00 7,10 6,38 7.00 6,80 6.85 6,51 7,00 6,90 7,00 7,00 7,00 6,95 6,75 7,00 7,00 7,00 6.88 7,30 7,20 7.25 7,20 7.25 7,15 7,10 7,35 7,15 7.10 7,00 7,30 7,05 7,20 7,35 7,28 7,15 7,20 7,20 7.30 7.10 7.15 7.15 7,40 7,10 7,25 7,10 7,15 7,10 7,20 Pri Šparovcu v Avstriji Je ATS ob nakupu blaga po 11,40 tolarjev. Podatke za tečajnico nam sporočajo menjalnice, ki si pridržujejo pravico dnevnih sprememb menjalniških tečajev glede na ponudbo In povpraševanje po tu|lh valutah. HRANILNICA LON ZARAĆUNA 0,3% PROVIZIJO Priznanje Celjskega sejma Tehtnici srebrni znak Celeia Celje - Celjski sejem je ob zaključku 13. spomladanskega obrtnega sejma v Celju podelil tradicionalna sejemska priznanja. Srebrni znak Celeia je prejela Tehtnica iz Železnikov, ki se je na sejmu predstavila z električnim posnemalnikom za maščobe v mleku EP 80. Kot piše v obrazložitvi, je to nov izdelek na domačem in tujem trgu. Njegova posebnost je v tem, da lahko posnema zaželeno količino maščobe v mleku; sicer pa je tudi lepega izgleda, zanesljiv in natančen. Posebno sejemsko priznanje je prejela tudi Srednja tesktilno obutvena in gumarska šola iz Kranja, in sicer za celostno podobo in svežino predstavitve. • CZ. r KMEČKI STROJI MŠT kovin Otchma PRODAJNI CENTER STARI DVOR ŠJcofjo Loko, Kidričevo 26, TeL:064/634-800 Kranj - V Salzburgu je bil Pr.ed nedavnim mednarodni S?iem embalaže, transporta in skladiščenja. Med približno jnsto razstavljala se je na transportnem delu sejma kot edino slovensko podjetje prestavila kranjska Sava. V času TRGOVINA KRIM „ VISOK0130 «el.: 743-090,43-218 VAM PO KONKURENČNIH CENAH NUDI BLUZE, KRILA HLAČE IN KOSTIME VSE IZ LASTNE llw PROIZVODNJE IN UVOŽENIH MATERIALOV sejma je bilo več seminarjev o razvoju, logistiki in transportnih sistemih, podelili pa so tudi avstrijske državne nagrade za vzorno embalažo. Zmagovalec je poleg diplome prejel še 150 tisoč avstrijskih šilingov, ki jih je prispeval salzburški sejem. • P.P. Z IGRO DO NAGRAD 090 45 09 Cena 58,50 SIT/ 0,5 min QC11511J e HLADILNIK 32.040 PRALNI STROJ 48.600 ► 15% POPUST za hladilnike in sušilne stroje svetila uvoz vrtne kosilnice DO 8% za ostalo blago TRGOVINA S POHIŠTVOM *ia Gorenjskem sejmu v Kranju Telefon: 064/222-268 Od 15.5 do 15.6,1995 organizira AKCIJSKO PRODAJO POHIŠTVA _ kuhinj, dnevnih sob, otroških x 7' sedežnih garnitur - od 52.000 SIT Galje, spalnic - od 57.000 SIT dalje B POPUST DO 25%. UGODNE CENE, »KEZPLAČNA DOSTAVA, STROKOVNI NASVETI L)®lovni čas:od 9.do 11.30 in od 14.do 19.ure —~~——____gpp°ta od 9. do 12. ure. *\ VELIKA vv IZBIRA PO UGODNIH CENAH OB NAKUPU NAD 10,000 SIT POPUST ALI PLAČILO DO 5 ČEKOV V teh dneh za najmanj 10 % nižje cene oblačil, nahrbtnikov in opreme SALEVVA, vezi in smuči za turno smuko SILVRETA in HAGAN, oblačil in perila NUNAR, nogavic in perila MICO, nahrbtnikov, šotorov in spalnih vreč HALTI, devetih modelov obutve za trekking PLANIKA, kolekcije oblačil Cerro Torre UNIVERZALE. Vsak dan predstavitve in strokovna svetovanja posameznih proizvajalcev. 990 KMETIJSTVO UREJA: CVETO ZAPLOTNIK Srečanje kmetijskih in živilskih šol Bodoči kmetijci ohranjajo tradicijo Strahinj, 27. maja - Srednja mlekarska in kmetijska šola iz Kranja je bila gostiteljica letošnjega tradicionalnega srečanja kmetijskih in živilskih šol Slovenije. Na šolskem posestvu v Strahinju pri Naklem so se srečali dijaki enajstih srednjih kmetijskih šol iz vse Slovenije. Glavni namen srečanja je bil, da so se mladi spoznali med seboj, se spoprijateljili in pokazali svoje znanje v zabavnih tekmovanjih. Letošnje srečanje je bilo že peto po vrsti, vsako leto pa poteka v drugem kraju. Pobudo za tovrstno srečevanje je dala Skupnost kmetijskih in živilskih šol Slovenije, ki združuje vse šole te usmeritve, od kmetijskih, živilskih, vrtnarskih, gospodinjskih do gozdarskih. Skupnost skrbi za strokovno izpopolnjevanje učiteljev in učencev, ravnatelji preko nje koordinirajo medsebojno delo, se povezujejo z ministrstvom za kmetijstvo in izmenjujejo izkušnje izobraževalnega dela. Poleg tega so v skupnosti sklenili, da bodo vsako leto pripravili srečanje dijakov tovrstnih usmeritev. Kot je dejal predsednik skupnosti, njihov namen ni le, da mladi tekmujejo med seboj, ampak da se predstavijo, spoznajo med seboj in primerjajo eno šolo z drugo. Vsaka od enajstih udeleženih šol je najprej v kratkem kulturnem programu predstavila svojo šolo in domači kraj. Pokazali so nekatere stare kmečke običaje in pokrajinske noše in tako dokazali, da ohranjajo tradicijo. Pripravili so tudi pokušino peciva in vina, ki ga sami pridelujejo. Višek srečanja pa so bila zabavna tekmovanja, v katerih so mladi morali pokazati tudi nekaj strokovnega znanja. Tako so se pomerili v šestih igrah: prepoznavanju sadja, zbiranju semen, ugotavljanju sestavin v kruhu, ročni molži, žaganju polen in prevažanju bal. V skupnem seštevku so se najbolje odrezali dijaki Srednje kmetijske šole Rakičan iz Murske Sobote. • U. Peternel, slika: G. Šinik Kdo je odkril Udornico Potarje - Polemika o tem, kdo naj bi odkril jamo Udornico v Potarjih nad Lomom pod Storiičem, se nadaljuje. Najprej smo zapisali, da je "Tičev Joža po zaslugi starega očeta vedel za zanimivost in je tudi preprečil, da bi gozdarji jamo pri urejanju vlake zasuli". Nato se je oglasil Milan Kaštrun, prav tako iz Potarjev, in povedal: "Tisto, kar ste zapisali o tem, kdo naj bi jamo odkril in preprečil, da bi gozdarji jamo pri urejanju vlake zasuli, ni čisto res. Jamo sem odkril jaz. Pa brez zamere!" In na to se je pred dnevi spet oglasil Jože Meglic, po domače Tičev, in nam napisal takole: "Kmalu bo minilo petdeset let, odkar mi je stari oče pokazal in povedal, kje je ta jama in čemu je služila. Moj stari oče je bil pokojni že več kot deset let, ko je Milan Kaštrun prišel na Potarje. Kaštrun sploh ni lastnik kmetije, na kateri je jama, kot navaja, ampak njegove tri hčerke, in še te samo delno." • CZ. 63302 GRIZE Telefon: 063/715-735, 713-155, 713-210 TRGOVSKEGA POTNIKA zaposlimo za območje Kranja in Gorenjske, za prodajo tehničnega blaga in blaga široke potrošnje. Pogoji: - dokončana vsaj srednješolska izobrazba trgovske ali tehnične smeri, - delovne navade in veselje do terenskega dela, - sposobnost komuniciranja s poslovnimi ljudmi, - imeti mora svoj osebni avtomobil. Nastop službe je možen takoj. Poskusno delo je 3 mesece. Prijavo z obrazložitvijo dosedanjih izkušenj je treba poslati v roku 8 dni po objavi na naslov podjetja. Nova turistična kmetija na Škofjeloškem Pri Zakrašniku uredili šest apartmajev Cvetka in Franc TuŠek z Lenarta nad Lušo, nedaleč od smučišča Stari vrh, sta ob kmetiji zgradila novo stavbo, v kateri je šest apartmajev prve kategorije s skupno 25 ležišči. To je že sedemnajsta turistična kmetija na območju nekdanje škofjeloške občine. Lenart nad Lušo - Ko so v petek na Zakrašnikovi kmetiji odprli nove apratmaje, so v sodelovanju s škofjeloško kmetijsko svetovalno službo pripravili skromno slovesnost, na katero so med drugim povabili predstavnike občine, gospodarje okoliških kmetij, ki se že ukvarjajo s kmečkim turizmom, novinarje... Kot je ob odprtju novih apartmajev povedala Majda Luznar, svetovalka za kmečko družino in dopolnilne dejavnosti v škofjeloški kmetijski svetovalni službi, se je kmečki turizem na Škofjeloškem naprej začel razvijati v okolici smučišča Stari vrh, tudi potlej pa se je širil predvsem na območjih, kjer so v bližini smučišča (Sorica, Davča). Urejanje turističnih kmetij je lepo potekalo do osemdesetih let, v času od 1985. do 1990. leta se je povsem ustavilo in je ponovno oživelo šele v začetku devetdesetih let, ko je država za pospeševanje kmečkega turizma spet namenila nekaj denarja. Nekatere kmetije so tedaj dokončale prej začete naložbe, na drugih so začeli razmišlja- ti o preurejanju ali novogradnji. V zadnjih letih se število turističnih kmetij spet povečuje. Zakrašnikova je že sedemnajsta na Škofjeloškem, njihova skupna zmogljivost je 180 do 200 ležišč. "To niso gostilne, ampak pristne turistične kmetije, ki poleg drugega "ponujajo" tudi domačo hrano in domačnost," poudarja Majda Luznar. Cvetka in Franc Tušek gospodarita na kmetiji s 35 hektarji zemljišč, od katerih je štiri hektarje travnikov, ostalo je gozd. Ukvarjata se predvsem z gozdarstvom, s kuhanjem oglja, z ovčerejo, od 1977. leta pa tudi z rejo kokoši nesnic (imajo jih okoli Tuškova družina: Cvetka, Franc in njuna sinova Mihael in Martin. Turistične kmetije "rastejo" tudi drugod po Škojje-loškem. Kmet Peter Ambrožič iz Davče je pred nedavnim odprl brunarico na smučišču Črni vrh, Marta in Peter Banič s Hotavelj sta uredila apartma s petimi ležišči, Milena Frelih iz Podporezna pa pet sob s petimi ležišči. dva tisoč) oz. s prodajo jajc. Ker taka kmetija po njuni oceni da na leto le okoli 20 do 25 tisoč mark (bruto) dohodka, kar ni dovolj za Nova stavba s šestimi apartmaji. normalno življenje, sta ob koncu osemdesetih let začela razmišljati o dopolnilni dejavnosti, s katero bi izboljšala dohodkovni položaj kmetije. Po zgledu nekaterih kmetij z okolice Starega vrha sta se odločila za kmečki turizem. Pred petimi leti sta ob gospodarskem poslopju in hiši začela graditi stavbo, ki sta jo dokončala letos. Za začetek sta dobila nekaj nepovratnih sredstev, potlej sta nadaljevala z lastnimi prihranki. V stavbi je šest apartmajev s po tremi do petimi ležišči, vsak ima tudi balkon, s katerega je lep pogled na pokrajino škofjeloškega hribovja. V spodnjih prostorih bosta uredila še kuhinjo in restavracijo. Ob tem, da je v bližini smučišče Stari vrh in veliko možnosti za sprehode po naravi in za izlete na okoliške hribe, razmišljata tudi o dodatni ponudbi - o izgradnji manjšega bazena, balinišča, morda tudi teniškega igrišča... "Še postelje posteljemo in uredimo nekatere malenkosti, potlej pa bomo že lahko sprejeli prve goste," pravi Franc in poudarja, da pri pridobivanju gostov računajo tudi na pomoč zadružne turistične agencije Vas. Na začetku bodo morali za delo poprijeti vsi (na kmetiji so poleg Cvetke in Franca še njuna sinova Mihael in prvo-šolec Martin ter Franceva mama Pavla), čez nekaj let naj bi turistični del kmetije prevzel starejši sin Mihael, ki se na blejski srednji šoli za gostinstvo in turizem uči za kuharja. Cvetka bo, kot pravi, še naprej trgovala z jajci (vsako soboto jih prodaja tudi na škofjeloški tržnici), sicer pa zna narediti tudi marsikaj, kar bi teknilo gostom: staro ljudsko zdravilo terjak, ki ga je menda treba kuhati tri dni, pa pijačo iz kurjih "mlinčkov", različne kompote, dobrote iz jagne-tine... • C. Zaplotnik Cerkljanska zelena bratovščina Kdaj gospodarji na svoji zemlji? Cerklje - V Cerkljah so že leta 1967 ustanovili svojo lovsko družino. Ker zelena bratovščina ni imela svojega lovišča, okoliška so namreč vključena v Zavod za gojitev divjadi Kozorog Kamnik, z zakonom o lovstvu, ki še velja, ni mogla več samostojno obstajati. Danes cerkljanski lovci delujejo kot samostojna sekcija turističnega društva, priprava nove lovske zakonodaje pa jim je dala upanje, da bodo končno samostojno zagospodarili na svojem terenu. V četrtek so se v prostorih Zadružnega doma v Cerkljah na okrogli mizi zbrali cerkljanski lovci, ki so skupaj z županom Francem Čebuljem v svoje vrste povabili predstavnike parlamentarnih strank, občin, naslednic stare kranjske občine ter državnega sekretarja iz ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Franca Ferlina, ki se srečanja ni udeležil. Razlog za sestanek je bila bojazen domačih lovcev, da bo nov zakon omogočil gospodarjenje z lovišči "tujim" gospodarjem, domači lovci pa bodo kot tolikokrat doslej ostali praznih rok. Glavna zahteva v razpravi je bila, da naj bo občina tista, ki podeljuje koncesije za lovišča. Lovišča so po mnenju vseh razpravljalcev stvar lokalne skupnosti, vmešavanje države na to področje je vprašljivo. Prav vmešavanje države je bilo in je še vedno glavna ovira za samostojnost cerkljanske zelene bratovščine, ki se v šali imenuje za Palestince -skupnost brez lastnega lovišča. V to, da so zahteve skupnosti po lastnem lovišču upravičene, ni dvomil noben razpravljalec, prav tako pa so si bili vsi enotni, da bi gojitveni zavod Kozorog Kamnik prej ali slej moral postati stvar zgodovine. Razlog njegove ustanovitve to že dolgo je, saj po besedah kranjskega župana Vitomiria Grosa že dolgo ne služi več za lov prebežnikov čez mejo, prav tako pa so se zmanjšale zahteve po lovu v protokolarne namene. Izrazita komercialna usmerjenost lova Je na tako velikem področju domačir.ov vprašljiva, saj je zaradi velikosti primeren nadzor nemogoč. Precej pikrih je bil° izrečenih tudi na račun slabe oskrbe divjadi v zimskih mesecih, zaradi česar imajo precej škode kmetje. Lovskih po*1, ki jih je bilo na tem področju nekdaj na pretek, danes ni več moč najti, komer' cialni lovci pa naj bi plenili takorekoč kaf s ceste. O tem, kakšna bo usoda kamniškega Kozoroga, bo najbrž ponovno morala odločiti vlada. Do takrat pa cerkljanski lovci lahko le upajo, da jim ho novi zakon prinesel več dobrega ko sedanji. • U. Špehar Legende, zgodovina, poezija... Utrinki s Starega vrha Javorje - Krajevna skupnost Javorje je precf nedavnim s pomočjo občin Gorenja vas in Škofja Loka izdala in založila knjižico z naslovom Utrinki s Starega vrha. V njej so povedke z Loškega pogorja, pisanja o tem, kako so nekdaj kosili na Koprivniku ter kosili in pasli živino na Starem vrhu, zapisi o znanih ljudeh, predstavitve kulturnih spomenikov in turističnih poti na območju Starega vrha in okolice, slovar narečnih besed in več pesmi. • CZ. Kmečka pokojnina 18.764 tolarjev Ljubljana - Upravni odbor Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje je pred nedavnim sklenil, da starostna ali družinska pokojnina, odmerjena po zakonu o starostnem zavarovanju kmetov, znaša od 1. marca dalje 18.764 tolarjev. Kmetje bodo razliko med pokojnino, ki jim je bila izplačana za marec in april, in novo določenim zneski prejeli pf| majskem izplačilu pokojnine. Upravni odbor zavoda je še sklenil, da se mesečne preživnine, odmerjene po zakonu 0 preživninskem varstvu kmetov, povečajo s 1. marcem za 2,7 odstotka in da se tudi v tem primeru upravičencem razli ka izpl3' ča pri majskem izplačilu. • CZ. Gozdna učna pot Visoko Visoko pri Poljanah Kranjsk0 gozdarsko društvo in kranjska obnipC* na enota Zavoda za gozdove Slovenije bosta v v petek dopoldne na Visokem pri Poljanah odprla gozdno učno p° Visoko. Po kulturnem programu bo ogled dela učne poti in prjateljsk0 srečanje. • CZ. ___ SCOTT "to je to - dob'r kolo" Največja izbira koles na Gorenjskem: - kolesa: gorska, treking, dirkalna - znamke: SCOTT, MARIN, SCHVVINN itd. - popravilo koles, rezervni deli in oprema - posebna ponudba dirkalnih koles - rollerji VALY- ŽAGAR, Betonova 16 a, Kranj, Kokrica, tel. 064/215-750 AIR SYSTEMS d.o.o. Kranj proizvodnja jadralnih padal in šola letenja Savska cesta 14, 64000 Kranj tel/fax 064/225-492 ali 064/634-025 Himalajska odprava ANNAPURNA I '95 končno doma GORA JE BILA TOKRAT MILOSTNA K uspehu je pripomoglo tudi dobro skupno delo, je ocenil vodja odprave Tone Škarja. PBJIfINJE ■llfi!183TiXrriXL Brnik, Jezersko, 27. maja - "Izpolnili smo glavne cilje na odpravi "» se srečno vrnili. Zadeva bi se lahko končala slabše, saj je Annapurna z grozečimi plazovi odganjala tudi nas. Veeno nam je bila milostna in nam dovolila vzpon na zadnji od 14 osemtisočakov za Slovenijo in celo smučanje z njenega vrha. Poudariti pa moram, da že lep čas nisem vodil tako dobre ekipe," jc med drugim dejal vodja odprave Tone Skaija po vrnitvi iz Himalaje. "Po 45 letih od prvega vzpo- Tone Škarja, 58-letni vodja na Annapurno I smo tudi odprave. Slovenci stopili na njen vrh. Od "Za uspeh se imamo zahvaliti takrat ni človek nič sposobnejši, gora pa nič lažja. Je enako ali še D?lj. nevarna nevarna s svojim Srhljivim snegom in ledom. t>lede na znane žrtve na Anna-Purni smo z izidom lahko zadovoljni. Letos mineva 35 let °d prve slovenske himalajske Himalaji za veono osiaio ze 5cm r — vm-zM ——- odprave, 30 let od prve odprave naših imenitnih alpinistov. Zato udeležencj odprave med tiskovno konferenco • Foto: S. Saje l Nepalu in 20 let od vzpona so se med tiskovno konferenco po sestopu v Katmandu spom- temu, ker je vsak na odpravi počel tisto, kar je najbolje znal, pa zaradi česar je na odpravo tudi šel," je pred občinstvom na Jezerskem ponovil Škarja. Obenem je ocenil, da jim je bila ta nevarna gora milostna, saj je v Himalaji za vedno ostalo že šest Slovencev na prvi osemtisočak, Makalu. Prav ob teh obletnicah smo se vzpeli na zadnjega od 14 osemtisočakov in dosegli prvi ^nučarski spust z osemtisočaka. Čeprav je prvenstvena smer zaradi bolezni Oprešnika odpadla, zaradi tega ni okrnjen uspeh odprave. Dosegli smo ga z ekipo, ki jc delovala ves čas enotno." ie na Brniku izjavil Pogled na severno steno An »apurne iz tabora 1 (5100 m). *oto: Viki Grošelj r~-----r- nili tudi Bregarja, Zaplotnika, Berganta, Frantarjeve, Rozmana in Kekca. Kot je še dodal, je lahko med uspehom in katastrofo le majhen korak. Annapurna je grozila vsak dan s pošastnimi plazovi, vendar jim razen Drejčevih ozeblin ni prizadela zalega. Ko je vodja opazoval oba KarniČarja pri delu, je vedel, da bi odnehala samo takrat, če bi jima padlo kaj prav na glavo. Enkratnosti vzpona na zadnji osemtisočak se bodo najbrž zavedeli šele pozneje, za smučanje pa je moč že sedaj reči, da izvira iz dolge tradicije planinstva. "Vesel sem, da sva z Drejcem za rep ujela osvajanje osemtisočakov. Tako smo tudi Jezerja-ni postali sestavni del slovenskih uspehov v Himalaji. Tudi prvenstveno smučanje v enem dnevu z vrha do vznožja stene je dokaz najine pripravljenosti, ki sva jo zbirala v mnogih domačih in tujih gorah. Če bo Drejc ohranil prste na nogi, bova gotovo še skušala narediti kaj pomembnega v alpinističnem smučanju," je napovedal starejši od bratov, Davo Karničar. ^IHOBIUZEM RALLY SATURNUS JELJHAN PRI VRHU, JEMC ODSTOP AvSJ°Jna' 27. maja - Zmagovalec letošnjega Rallyja Saturnus je strijec Willy Sleng s sovoznikom Michaelom Moserjem in p °U|°bilom ford escort cosvvorth. Med 90 prijavljenimi točk •' U ^vst"Jc' Italije, Češke, Hrvaške in Slovenije je v D VanJu za slovensko državno prvenstvo slavil državni prvak UvrstU '^an' Tomaž Jemc pa jc drugič zaporedoma ostal brez irn^,°sadki Jemc - Bricelj je avtomobil nagajala že prvi dan, ko sta za v3 HC^Ve- s P°g°nom> zato sta imela, kar precejšen zaostanek 0(j odilnimi, dokončno pa je zaradi zlomljene osi v turbini 2rn^0Vedal v soboto na predzadnji hitrostni preizkušnji. Skupni sen ^°Va'cc. Stenng je bil najhitrejši v večini hitrostnih preizku-2 I' na odlično četrto mesto pa se je suvereno in tokrat brez težav pe|.yt0m°bilom v cilj privozil aktualni državni prvak Darko sezo h • ^ dru&e posadke so imele kar nekaj nezgod. Po treh Sijvnah je.na Saturnusu spet nastopil nekdanji državni prvak hjt n fru^> vendar se mu je njegov avtomobil na eni od felic"S r Pre!zkuScnJ vžgal, v soboto pa je zgorela tudi škoda Zrna'3 J'ndricha Štolfe. V skupini N naj bi zmaga pripadla konc °\a Opatije Janiju Trčku, vendar je tehnična komisija po Jralrt *C 48°tovila, da ima njegov escort pretanek stabilizator d0s.a '.n Sa diskvalificirala, na kar je Trček vložil priziv, in če bo tavu dokumente o ustreznosti vozila, bo pokal obdržal, dnj zrr,ag° za DP na Saturnusu se državnemu prvaku Peljhanu po n,0Fm nicstu v Zcltvvegu in odstopu v Opatiju ponovno obetajo Prece°Stl Z3 naslov' medtem ko bo moral Tomaž Jemc vložiti kar goren lJ-i?a' ^a sc DO s Pctcga mesta povzpel proti vrhu. Od sovo? S£ Posadk sc je solidno uvrstil Miran Strikovič s gosta "d Bogdanom Pušnikom, čeprav je bila za njuno mazdo B0: ^"nna zavesa, solidno pa je v cilj privozila tudi posadka tearna " MatJa? KoroSak \z kranjskega Mazda Y.C.C. rally esen«^^^1 " skupna razvrstitev: 1. Stengg - Moser (A, ford HosenKC°SW^' 2 SPerrer " Diekmann (A, opel astra), 3. (SLq y^ger -.Schwartz (A, ford escort cosw.). 4. Peljhan - Kacin Vog suh Udeleženci odprave: Tone Škarja - vodja, Viki Grošelj - namestnik vodje, Damijan Meško - zdravnik, Tomaž Humar, Davo in Drejc Karničar, Janko Oprešnik (vsi člani iz Slovenije), S tipe Božič (Hrvatska) in Carlos Car-osolio (Mehika); vzponi na vrh Annapurne (8091 m): 29. 4. 1995 - Davo in Drejc Karničar ter Mehi-čan Carsolio, 6. 5. 1995 -Tomaž Humar; smučanje z vrha do približno 4500 m višine: 29. 4. 1995 - brata Karničar. Člani odprave so plezali v klasičnem stilu, brez uporabe dodatnega kisika. Namestnik vodje, 43-letni Viki Grošelj, je oznanil, da z Annapurno končuje svoj projekt osvajanja osemtisočakov. Kot je ocenil, zmago celotne slovenske alpinistične vrste proti posamezniku z rezultatom 14 : 10 ne jemlje kot poraz; srečen je, da je sodeloval pri vzponu na prvi in zadnji osemtisočak za Slovence. Kamničan Tomaž Humar je obžaloval, da se nista mogla z Jankom lotiti prvenstvene smeri, vendar mu že prvi vzpon na osemtisočak pomeni izpolnitev velike želje in vztrajnosti. Janko Oprešnik je za največjo srečo označil to, da se je kljub slabemu počutju živ vrnil z gore, Jezer-janom pa se je zahvalil za sprejem, karšnega ni pričakoval niti v sanjah. • Stojan Saje NAJBOLJŠI KRANJČANI SO OSTALI DOMA Minuli petek in soboto so imeli plavalci v Kamniku letno državno sprintersko prvenstvo, na katerem se je zbralo 379 plavalk in plavalcev in 13 slovenskih klubov. Med njii je bilo tudi 23 Triglavanov, Radovljičanov je bilo 12, Kamničanov pa 29. Pri tem je potrebno omeniti, da so Kranjčani nastopili brez članske ekipe, manjkale pa so tudi tri najboljše mladinke oziroma kadetinje, Radovljica je nastopila brez sester Kejžar, Kamničani pa so imeli na bazenu vse, ki trenutno kaj veljajo. Na sprinterskem prvenstvu se plavajo samo 50-metrske discipline. V petek so plavalci tekmovali v štirih kategorijah - dečki, kadeti, maldinci in člani, v soboto dopoldne so bila na sporedu finala za posamezne kategorije, popoldne pa absolutna finala. V absolutnem finalu so si Gorenjci priplavali tri medalje - Radovljičan Milenkovič srebro v hrbtnem, Kamničanka Dukovič prav tako srebro v prsnem, kadetinja Triglava Kovač pa je bila v tej disciplini tretja. V absolutnem finalu sta plavala še Kamničan Jončeski, ki bil je sedmi v kravlu in Radovljičan Blatnik, ki je bil v hrbtnem stilu osmi V finalih po posameznih skupinah pa je bilo takole - dečki: Stare je bil šesti v kravlu, Pestar sedmi v delfinu, sedmi je bil tudi Šter v hrbtnem in osmi Draksler (vsi TK) v prsnem stilu. Deklice: Berra je bila tretja v delfinu in hrbtnem, Pirihova (vse TK) pa peta v delfinu in osma v kravlu. Kadeti: Jončeski (KA) je bil prvi v delfinu in kravlu ter tretji v prsnem plavanju, Justin je bil drugi, Jenko pa tretji v hrbtnem, Pire (vsi RPB) šesti v hrbtnem in osmi v delfinu, v kravlu pa je bil osmi Prodnik (KA). Kadetinje: Kovačeva je bila prva v prsnem, Bregarjeva (obe TK) osma v delfinu, Medic (RPB) tretja v hrbtnem, Jončeski (KA) pa šesta. Mladinci: Blatnik (RPB) je bil tretji v kravlu in četrti v hrbtnem, Vidic (KA) pa šesti v prsnem. Mladinke: Dukovičeva je zmagala v prsnem in bila sedma v kravlu, Rnjak osma v prsnem in Grojup (vse KA) peta v delfinu. Člani: Milenkovič (RPB) je zmagal v hrbtnem plavanju, med članicami pa jc bila Radovljičanka Jerebova četrta v prsnem in peta v hrbtnem palavnju. • (I.B.) Janez Grilc najboljši med profesionalci - Bled golf & country club je bil konec tedna organizator turnirja Johnnie Walker za nagrado Slovenije. V večini kategorij so bili med več kot osemdesetimi tekmovalci najboljši domači golfisti, svojevrsten podvig pa je uspel Marinu Trojanovu iz Zagreba, ki je z enim udarcem poslal žogico v 13. luknjo. Sicer pa je bil med profesionalci najboljši Janez Grilc (Bled) s 149 udarci, drugi je bil Daniel Kraljic (Arboretum) s 154 udarci, tretji pa Marko Lamberger (Bled) s 158 udarci. Ostali rezultati: brutto- Dejan Rozman 67 (Bled), netto A Damjan Murgelj 78 (Rogaška), netto B Grega Frandolič 84 (Bled), netto C 81 Bojan Valter (Bled). Najbliže zastavici je bil z 1.05 metra Marko Smrekar, najdaljši udarec pa je imel Uroš Gregorič (oba Bled). • V. Stanovnik, slika: G. Šinik - »cnvvartz t A, lora eseori cusw.;, t. r (.iii.au -olf), 6. Trček - Češenj (SLO, ford escort), 9. Valant gfmc (SLO, nissan pulsar), 11. Hočevar - Kocijančič (SLO *«ni impreza). . • M. Gregorič HOKEJ ŠPORTNA MESEČNA REVIJA za vroča dogajanja na ledu V petek, 26. maja, je izšla nova, 8. številka revije HOKEJ, v kateri med drugim lahko preberete: - Ekskluzivne zgodbe s svetovnih hokejskih prvenstev skupine A v Stockholmu in skupine B v Bratislavi ter o gostovanju slovenske kadetske reprezentance v Kanadi - Ekskluzivni intervju: Saku Koivu, najboljši igralec svetovnega prvenstva skupine A, Paul Arsenault, trener Acroniks Jesenice - Končnica državnega prvenstva: Olimpija Hertz končno na vrhu - Uspehi mlajših selekcij: slovenske lekcije kanadskemu in ruskemu hokeju - V NHL se bliža vrhunec sezone - Cena Valentar: "Igral sem na dežju, na snegu, igral sem za pivo in sendvič!" Po letni skupščini Smučarske zveze Slovenije NAJVEČ RAZPRAVE 0 DELU NADZORNEGA ODBORA SZS Velenje, 28. maja - Z letno skupščino Smučarske zveze Slovenije je bila uradno zaključena sezona 1994/ 95. Po potrditvi poročil o tekmovalnih dosežkih in delovanju SZS (brez razprave) in sprejetju programa za sezono 1995/96, sta dokaj 'mrtvo' skupščino poživila le poročilo nadzornega odbora in nadomestne volitve Članov izvršnega odbora SZS. Pri tem so morali po hitrem postopku spremeniti člen statuta, ki določa število podpredsednikov. Da so lahko izvolili dva podpredsednika (Dušan Senčar n Marjan Rekar), so najprej povečali število podpredsednikov na pet (drugo leto morda na šest?). Za člana IO je bil izvoljen poleg Celjana Šoparja in Podobnika iz Ljubljane še Lojze Gorjam- iz Kranja. Hudo kritiko je doživelo poročilo nadzornega odbora, ki mu predseduje Lado Gorišek. Kar štirje delegati so imeli dokaj tehtne pripombe na vsebino poročila, v katerem je kar mrgolelo netočnih podatkov, neresnic in stvari, ki ne sodijo v poročilo. Zaradi tega je bilo sprejeto močno okrnjeno in smiselno popravljeno besedilo poročila. Hkrati pa je bil sprejet sklep, da se takoj pripravi poslovnik o delu nadzornega odbora. Vsekakor je bilo pričakovati, da bo po vsem tem g. Gorišek odstopil. Dopolnili pa bodo tudi nadzorni odbor z dvema novima članoma, da bo zadoščeno statutu, ki določa pet članov nadzornega odbora. Na skupščini so razglasili najboljše smučarje in klube za sezono 1994/95. V alpskih disciplinah: Jure Košir, Špela Pretnar in SK Branik iz Maribora, v skokih: Franci Petek in SK Triglav - Tcling iz Kranja, v tekih: Robert Kerštajn, Nataša Lačen in TSK Valkarton iz Logatca, v nordijski kombinaciji: Franci Jekovec, v biatlonu: Matjaž Pokljukar, Andreja Grašič in TSK Merkur iz Kranja in v akrobatskem smučanju: Jože Ivačič. Najvišja priznanja (Bloški smučar) so prejeli Jure Košir, Franci Petek in Lojze Gorjanc. Plaketo SZS za pomoč in zasluge pri razvoju smučarske organizacije pa so z Gorenjskega prejeli; Matjaž Hafner, Jože Kniilc, Ssk Stol in SK Alpctour. Diplome SZS pa sta prejela Vinko Janša in Tone Oblak. • J. J. DD NJE TRIUMF TRIGLAVA V SUPER LIGI Schattendorf, 27., 28. maja - Kegljavci Triglava Iskra Emeco so v tem majhnem avstrijskem mestecu na meji z Madžarsko osvojili še eno dragoceno lovoriko v letošnji, že tako uspešni sezoni. Na mednarodni sceni so, v konkurenci odličnih moštev iz Madžarske, Češke, Slovaške, Avstrije in Slovenije, v velikem finalu Alpske super lige premagali madžarski ELEKTHERMAX in osvojili 1. mesto. • V. O. UREJA: Vilma Stanovnik KlOflOMET Prva državna nogometna liga ŽIVILA V KVALIFIKACIJAH PRIMORJE AJDOVŠČINA : ŽIVILA NAKLO 4 : 2 (1 : 1), strelca za Živila Demirovič v 19. in Marušič v 61. minuti, za Primorje pa Vrabac v 3. minuti, Želko v 50. minuti, Fegic v 70. in Rosic v 88. minuti. Naklanci so bili v Ajdovščini na pragu neodločenega izida. V izjemni nogometni predstavi, v kateri so Naklanci presenetili z odprto in napadalno igro, so domači, ki se borijo za uvrstitev med tistih osem moštev, ki bodo ostala v prvi ligi, dvakrat povedli, Naklanci pa so dvakrat izenačili. Poraz za Živila tokrat ni tragičen. Ker je bil kočevski Gaj poražen, so Naklanci zanesljivo v kvalifikacijah. Če bi pa vsaj približno tako igrali vse tekme prvenstva, kot so zadnje, pa se najverjetneje ne bi borili samo za kvalifikacije za obstanek v prvi ligi, ampak za uvrstitev med prvih osem. V sredo, 31. maja, bo zadnji krog prvenstva. Živila bodo igrala doma z Muro. Obeta se odlična predstava. Navijači Živil in ljubitelji dobrega nogometa ob 16.30 vabljeni na kranjski stadion. Živila so v Ajdovščini igrala v postavi Lalič, Kečan, T. Pavliuč, B. Pavlic, Verbič, Ahčin, Hristov, Grašič, Mitev, Demirovič in Marušič. Hristova je zamenjal Gruden, Demir-oviča pa Jožef. V drugi ligi je Filc Mengeš igral doma z Slovanom iz Ljubljane neodločeno 0 : 0, z enakim izidom pa se je končala tudi tekma Napredka iz Domžal v Radečah. • J.K. Gorenjska nogometna liga SAVA ZMAGALA V ŽIREH Kranj, 28. maja - V gorenjski nogometni ligi je bil odigran XX. krog. Rezultati v članski A ligi: Bitnje - Polet 1:2, Lesce Bled Stiks - Železniki 1:0, Zarica - Britof 2:0, Trboje - Visoko 1:2, Alpina - Sava 1:3 in Jelovica LTH -Šenčur 2:3. Na lestvici še naprej vodi ekipa Visokega s 37 točkami, sledi ekipa Bitenj s 27 točkami, tretje pa so s 26 točakmi Lesce Bled Stiks. • V.S. 'OMETI Kfl LANGERHOLCEVA IZPOLNILA NORMO Kranj - V nedeljo je bil v Bologni v Italiji mednarodni atletski miting, na katerem je nastopila tudi Brigita Langerholc iz kranjskega Triglava. Langerholčeva je v teku na 400 metrov dosegla čas 54,70, s čimer je za dve desetinki popravila osebni rekord in izpolnila normo za nastop na letošnjem evropskem mladinskem prvenstvu Šestnajst tekmovalk in tekmovalcev domačega atletskega kluba Triglav je v soboto nastopilo v Ljubljani na drugem dnevu kvalifikacij za Pokal Atletske zveze Slovenije. Med vsemi se je najbolj izkazal Tomaž Janežič, ki je zmagal v metu diska (48,60). Mojca Golob je z drugim mestom v metu kopja in z rezultatom 44,64 metra še enkrat potrdila, da je resna kandidatka za nastop na olimpijskih dnevih mladih v Angliji. Tretje mesto so osvojili Damjan Rozman v teku na 800 metrov (1.56,11), Tina Bergant v enako dolgem ženskem teku (2.21,43) in Rožle Prezelj v skoku v višino (200). Na nehvaležno četrto mesto so se uvrstili Bojan Klančnik v metu diska (38,52), Suzana Jenko v metu kopja (32,24) in Saša EberI v skoku v daljino (528). Meta Klančar je bila peta v metu kopja, veteranka Ana Jerman pa peta v teku na 800 metrov. V metanju diska, ki sicer ni veljalo za kvalifikacije, je bil Edi Okič med mlajšimi mladinci tretji, njegov klubski kolega Mitja Ančik pa peti. C. Z. BALINARSKI TURNIR TROJK Stražišče, 29. maja - "Trim Sava" iz Stražišča je organizator balinarskega turnirja trojk, ki bo v soboto, 3. junija, z začetkom ob 9. uri. Balinarji Pant bodo poskrbeli, da bo tekmovanje športno, zadnji rok za prijave pa je 15 minut pred začetkom tekmovanja ob balinišču, kjer bo poskrbljeno tudi za okrepčilo. V.S. kokomet mmmm^atmmiiT Škofjeločankam ni uspelo - V odločilni sobotni tekmi z ekipo Polja rokometašicam Lokastara ni uspel podvig, to je uvrstitev v prvo rokometno ligo. Srečanje so namreč izgubile z rezultatom 21:23 (10:12), čeprav so vseskozi igrale zelo borbeno. Izkušenejše Ljubljančanke so večino prvega dela srečanja vodile, razpoložena Silva Ilič pa je zabila kar 11 golov. Pri domačih se je izkazala odlična mlada vratarka Tanja Bizjak, zal pa je bilo v napadu preveč napak in zapravljenih priložnosti, ki so odločale o končnem zmagovalcu. Kljub temu Ločanke v letošnjem prvenstvu niso razočarale, novo priložnost za uvrstitev v elitno ligo pa bodo imele že prihodnje leto. V. Stanovnik, slika: G. Šinik V Škofji Loki je bilo 3. državnogprvenstvo v powerliftingu KAZALI SO MIŠICE, PODIRALI REKORDE Tekmovanje v povverliftingu oziroma triatlonu moči je v športno dvorano Poden v Škofji Loki privabilo vrsto najmočnejših Slovencev in tudi njihovih občudovalcev in občudovalk * Domačini dobri organizatorji in odlični tekmovalci Škofja Loka, 27. maja - Zveza za triatlon moči, ki je že tretje leto polnopravna članica evropske in svetovne zveze ter težkoatletska sekcija pri Parti- zanu Škofja Loka sta bila organizatorja tokratnega državnega prvenstva v triatlonu moči kot poslovenjeno pravimo v svetu vse bolj popularnemu povverliftingu. Najboljši slovenski tekmovalci so postavljali tudi nove slovenske rekorde v posmeznih disciplinah. Tekmovanje, kot se za triatlon spodobi, poteka v treh disciplinah: počepu, tezno leže (bench press) in vleku od tal. Pri počepu tekmovalec naloži ročko z utežjo iz stojala na rame, stopi korak nazaj ter po sodnikovem znaku gre v globoki počep in nazaj do iztegnjenega položaja. Pri disciplini, imenovani tezno leže, tekmovalec leži na vodoravni klopi, dvigne utež s stojala, po sodnikovem znaku spusti ročko do prsi, jo ustavi in nato dvigne nazaj. Pri vleki od tal pa tekmovalec dvigne ročko z utežjo od tal do iztegnjenega položaja nog in trupa. Po sodnikovem znaku lahko spusti ročko na tla. Tudi tekmovanje v Škofji Loki je potekalo po takšnem 67,5 kilogramov, Boštjan Ju; vančič (Ljubljana) v kategoriji do 75 kilogramov, Silvo Berton-celj (Ivančna Gorica) v kategoriji do 82,5 kilogramov, Slavko Fojkar (Škofja Loka) v kategoriji do 90 kilogramov. Andrej Perko (Škofja Loka) v kategoriji do 100 kilogramov, Drago Jeseničnik (Celje) v kategoriji do 110 kilogramov, Artur Fischbacher (Ljubljana) v kategoriji dp 125 kilogramov ter Oskar Cergol (Postojna) v kategoriji nad 125 kilogramov-V absolutni konkurenci, 2}e~?, na mednarodne točke, je Dl najboljši Artur Fischbacher* pred Slavkom Fojkarjem ,n Dragom Jeseničnikom. Gledalci so navdušeno p°z' dravljali najboljše tekmovalce, ti pa so se jim oddolžili z novim' državnimi rekordi. Dobro org3' nizirano prireditev so omogoči11 sponzorji: generalni sponzor Lokatarde, pletilstvo Vene, ze' STUDENTI USPEŠNI TUDI NA ŠPORTNIH PRIZORIŠČIH Kranj, 29. maja - Na kranjski Fakulteti za organizacijske vede te dni zaključuje prvo leto delovanja Akademsko športno društvo Organizator. Cilj društva je, da študentom nudi še dodatno možnost športnega udejstvovanja, poleg rednih ur športne vzgoje. AŠD Organizator je tako v tem letu pripravilo prvenstva fakultete v plavanju, odbojki, košarki, badmintonu, tenisu in namiznem tenisu, najboljši posamezniki pa so fakulteto nato zastopali še na prvenstvu Univerze v Mariboru. O uspehih plavalcev smo že poročali, saj je bilo tekmovanje že aprila, ostali pa so se pomerili na prvenstvu Univerze, ki je bilo maja. Organizatorji tudi tokrat niso razočarali in so iz Maribora prinesli kar deset medalj. Nogometaši so osvojili »zlato, košarkarice srebrno, košarkarji, odbojkarji in odbojkarice pa bronasto. Uspešni so bili kranjski študenti tudi v posamičnih panogah, kjer so srebrne medalje osvojili Urša Jereb, David Prevodnik (namizni tenis), Maša Gorše, Damjan Klevišar (tenis) in Sašo Kališčar (badminton). Športno društvo pa ni usmerjeno le v tekmovalni šport, temveč organizira tudi večdnevne izlete. Tako so letos študenti odšli na turno smuko na Komno, ter v Avstrijo na alpsko smučanje. Ne počivajo pa niti med počitnicami, saj meseca avgusta odhajajo na tečaj vožnje s kajaki na Sočo. • Grega Košir zaporedju disciplin, novi državni prvaki pa so po treh obračunih postali: Jure Kalan (Škofja Loka) v kategoriji do 60 kilogramov, Darko Polajnko (Škofja Loka) v kategoriji do liščna lekarna Sivka, FS Spori? Čarman konfekcija, QMI Škot' ja Loka, Ares škofja Lok3, Alarm Črnuče, Ljubljanske mlekarne in drugi. V. Stanovnik, slike: G. Šil"" niStvo M@MiZMi.TEHis«tt:miiniin kalanova odlično v lipici DRŽAVNI PRVAK NA OBISKU Lipica, maja - V drugem krogu Pokala Slovenije v dresurnerj! Križe, 29. maja - V soboto, 27. maja, je bil v Križah odigran III. TOP turnir RS za pionirje v sezoni 94/95. Igrlao se je v treh kakovostnih skupinah. Vsaka kvalitetna skupina je imela dve skupini po šest igralcev. V I. kvalitetni skupini je zmagla Tokič NTK Šampionka Nova Gorica, drugi je bil Kocuvan NTK Moravske Toplice Murska Sobota,tretjiTvrtkovič NTK Ilirija Ljubljana in četrti Kogoj NTK Logatec. Najboljši kriški igralec v tej kvalitetni skupini je bil Žepič, ki je zasedel 11. mesto. V II. kvalitetni skupini je zmagal Golobic NTK Ilirija Ljubljana, drugi je bil Rikanovič NTK Gradiš Jesenice, tretji Legiša NTK Preserje in četrti Aljančič NKT Križe. V III. kvalitetni skupini pa je zmagal Lukančič NTK Logatec, drugi Nišavič NTK Kajuh Slovan Ljubljana, tretji Jazbec A. NTK Križe in četrti Žitnik NTK Olimpija Ljubljana. V tej skupini je igral še en kriški igralec Jazbec Ž., ki je osvojil 11. mesto. V petek, 26. maja, pa je v kriški klub prišel na trening državni slovenski prvak Robi Smrekar in prikazal tudi nekaj demonstracij vrhunskega igranja namiznega tenisa. To je bilo klubu Križ v veliko čast, mladi pa so pri tem tudi uživali. • M. Snedic jahanju za mladince in člane, ki ga je odlično organiziral dom urica mtmmmammm \ V RADOVLJICO NA TURNIR TROJK! Radovljica, 29. maja - Košarkarski klub Didakta iz Radovljice bo tudi letos organiziator odprtega slovenskega prvenstva v ign trojk. Tekmovanje bo 24. junija na igrišču TVD Partizana v Radovljici. Organizatorji pismene ali telefonske prijave sprejemajo do petka, 16. junija, na naslov Marjan Geltar, Cankarjeva 33, Radovljica ali po telefonu 061/125-10-90 (dopoldne) oziroma 714 - 014 (zvečer). Prijavnino v višini 10 000 SIT bo moč plačati po položnici, ki jo pošlje organizator in sicer do žrebanja, ki ho v soboto, 17. junija, ob 21. uri v Caffe baru Diesel na Prešernovi ulici v Radovljici. Zmagovalne ekipe in posamični zmagovalci bodo prejeli pokale in praktične nagrade v tolarski protivrednosti 400.(KM) SIT, organiziran pa bo tudi srečelov. Organizatorji in tekmovalci bodo s prijavnino udeleženi tudi v humanitarni akciji "Športniki za športnike", s katero bodo omogočili učencu Davidu iz osnovne šole s prilagojenim učnim programom Helene Puhar Kranj, pot na specialno olimpiado v ZDA. David namreč dosega odlične rezultate v teku na 100 metrov. • V.S. klub je nastopilo 39 tekmovalk in tekmovalcev iz osmih slovenskih klubov, kar dokazuje, da dresurno jahanje postaja pri nas čedalj bolj popularno. V nalogi L5 za člane je bil tudi tokrat najuspešnejši Blaž z VVhisperjem in ni imel konkurence, za svoj nastop so ga sodmf ocenili s 654 točkami. Za Kranjčanom sta se uvrstili še BngJ Sauer F. Caprilona KK Lipica s 651-tirni in tretja Anica Rojec Feliksom KK Ljubljana s 627 točkami. Med mladinci v nalogi L5 je zmagovalka iz prvega krog3' Kranjčanka Polona Kalan, ki nastopa za KK Lipica, za las zgreši' prvo mesto in s konjem F. Allegrom 30 s 541 točkami uvrstila takOJ za Alešem Peterlinom Štrumf KK Ljubljana, ki je za svoj nastop dobil 547 točk. Tretja je bila Oljana Ozbič P. Vea IV KK Lipica J 514 točkami. V drugi prijateljski tekmi pa je druga predstavnic KK Kranj v nalogi L5 Marjana Markun z Grandom med nastopajočimi osvojila sedmo mesto. . . Organizator III. kroga Pokala Slovenije v dresurnem jahanju J KK Kranj. Ker pa klub nima ustreznih prostorov za oranizacijo, fl bo verjetno pripravil v Lipici, 24. junija. Do takrat se bodo n* jahači pomerili še na dveh tekmovanjih in sicer 4. junija f1. Bajnofu pri Novem mestu in nato še na svetovnem pokalu v 14PB od 9. do 11. junija, kjer bo prvič nastopil v nalogi Št. George tu Blaž Kalan KK Kranj s konjem Whisperjem. • Nenad Antoni* HOTAVELJSKA GRCA Hotavlje, 29. maja - Športno društvo Marmor Hotavlje bo OO začetka junija do 16. oktobra organiziralo rekreativno akcijo, ki so jo poimenovali "Hotaveljska grča 95". Namen akcije je izboljšanje rekreativne dejavnosti na območju Hotavelj in v novo nastali občini Gorenja vas - Poljane. Udeleženci akcije so lahko vsi, ki so starejši od petnajstim let, prijavite pa se na naslov: Marko Peternelj, Hotavlje 6v (tel. 681 673). Prijavnina za dijake in študente je 1(KX) SIT, za ostale pa 2(MK) SIT. Akcija bo obsegala pohode na Blego*. Slajko in Ermanovec, kolesarjenje ter kros "Hotavlje 95"- Vsi, ki se bodo prijavili za akcijo (rok prijave je 30. maj-/-bodo ob prijavi dobili evidenčni karton akcije, v katereg3 bodo dajali žige, s katerimi bodo dokazovali, da so opravi'' posamezne naloge. Vsak kandidat, ki bo opravil vse nalog* ali pa bo namesto kolesarjenja oz. teka opravil en dodate11 pohod na Bledoš, bo prejel medaljo in palico "Hotaveljsk* grča 95". Za štiri ali manj opravljene naloge pa bodo udeleženci prejeli majice. • V.S. t flRSTVO totinkA UREJA; Vilma Stanovnik DIRKA PO VINSKI CESTI cestiS P" Kranju 90 pa je bil uspešen le Boris Margeta, ki je -to-avu, pri is.ranju vu pa je un ua^vavu i^i... b——- {-,Segel drugi gol za svojo ekipo. Prav v zadnjih dveh četrtinah je S°ste izdala tudi kondicija, kar so Triglavani znali izkoristiti. , Triglav že jutri, v sredo ob 20. uri gosti v pokritem olimpijskem °azenu zmagovalca pokala Micom Koper in ob novem trenerju tlakuje tudi zmago in s tem potrditev, da je bila igra v pokalu le arj dan ekipe. • Jože Marincek Železniki, 29. maja - Plavalni bazen v Železnikih bo to nedeljo, 4 junija, s startom ob 11.uri, organizator tekme v sprint triatlonu Tekma bo sestavljena iz 750 metrov plavanja (v plavalnem bazenu v Železnikih), 20 kilometrov kolesarjenja (od bazena do Podrošta in nazaj), in 5 kilometrov teka (od bazena proti Rudnemu in nazaj). Pri bazenu bo tudi končni cilj triatlona. Proga tekmovanja je izbrana tako, da ustreza tekmovalnim pravilom, potekala pa bo po cesti s tranzitnim prometom. Na križiščih bo povsod ustrezna kontrola. Organizatorji tekmovanja, ki ga je v svoj koledar sprejela tudi Triatlonska zveza Slovenije, na prireditvi pričakujejo več kot sto tekmovalcev, med njimi tudi najboljše slovenske triatlonce. Zato so k sodelovanju pri pripravi prireditve v Železnikih povabili tako domačo Študentsko organizacijo, kot nogometaše PIK KLUB bazena Železniki Občino oziroma KS Železniki, domače turistično društvo delovne organizacije, podjetnike in obrtnike. Tekmovalci in tekmovalke se bodo pomerili v mladinskih članskih in veteranskih kategorijah, pogoi pa je, da imajo licenco, ki jo lahko kupijo tudi uro pred startom. Startnina za tekmovanje je 2 tisoč tolarjev, treba pa se je prijaviti do petka, 2. junija. Tisti, ki se bodo prijavili na dan tekmovaja, bodo imeli slabše štartne pogoje (nastop v zadnji skupini). Nagrada za tekmovalca z najboljšim časom v generalni razvrstitvi je 25 tisoč tolarjev, za drugo mesto 16 tisoč tolarjev in za 3. mesto 10 tisoč tolarjev. Tekmovalci bodo dobili tudi praktične nagrade. Vse dodatne informacije o tekmovanju dobite v plavalnem bazenu v Železnikih oziroma po telefonu 064/66-381 (Bojan Leben). Organizatorji tekmovalcem, spremljevalcem in gledalcem obljubljajo tudi dobro postrežbo in zabavo z znanimi slovenskimi športniki. • V.S. NAGRADNA IGRA: uganite in zaslužite teniški Lopar Fischer NA TENIŠKE POČITNICE Z JAKI ŠPORTOM Otroci se v družbi radi učijo, tako tenisa kot jujih jezikov in vsega drugega. Zato bomo gos spet organizirali teniske počitnice na "•edu in prvič tudi v športnem kampu v "bervelachu v Avstriji," pravi Dejan Jaki, rener tenisa iz Maribora, ki je lani in P'edlani tudi na Bledu poskrbel, da „ teniški navdušenci nepozabne počit kolesarjenje in še marsikaj. Tisti, ki bi se radi učili več jezika in manj tenisa, pa bodo imeli za tenis dnevno 1 do 2 uri, za učenje jezika pa tri ure. Poleg tega bo ves dan varstvo, cena 550 DEM (lahko tudi na več obrokov) pa vključuje še bivanje in hrano. "Mnogi starši otrok z niče. EE*1?^ttdTiurBi^*^Erbel, da so imeli S?L^% ? T K °\fmkctm Pr°gramu miadi teniški „avH„^„Vi „Pno/abne oočit- m sPra^vah, ah lahko v teniški kamp pripeljejo otroke, ne da bi prenočevali v hotelu. Za tiste, ki so doma res blizu Bleda, je to mogoče, v tem primeru, ko ima otrok ves športni Erogram in jezikovne aktivnosti, vendar brez rane in nočitve, je cena 330 DEM, če pa ima v kampu hrano, je 400 DEM. Program tenisa (tri do štiri ure na dan) brez jezikovnega programa in ostalih športnih aktivnosti, nočitev in polnega penziona, z zaključnim turnirjem v tenisu pa stane 250 DEM. O vseh podrobnostih se lahko pozanimate tudi po telefonu 064/725-030 ali mobitelu 0609/630-425, na isti številki pa tudi že sprejemamo prijave za teniški kamp na Bledu in športni kamp v Obervellachu v Avtriji," pravi Dejan Jaki. Ker so počitnice v Obervellachu v Avstriji letos v organizaciji Jaki športa prvič, so izbrali le en termin - od 2. do 12. avgusta. Kamp je namenjen otrokom od 7. do 16. leta starosti, poleg dveh ur tenisa dnevno pa se bodo dve uri •učili nemškega jezika, poleg tega pa bodo imeli vrsto možnosti za športne in zabavne dejavnosti. Cena bivanja v šotorih v kampu, polni penzion, ure tenisa, jezika in ostalih aktivnosti je 570 DEM, možno pa jo je poravnati v več obrokih. Jaki Šport, ki sodeluje tudi s podjetjem VITA, d.o.o., ki je generalni zastopnik za FISCHER v Sloveniji, pa bo podaril loparje Fischer trem srečnežem, ki bodo pravilno odgovorili na vprašanje: Katero leto bo letos Jaki šport organiziral teniški - jezikovni kamp na Bledu? Odgovore na vprašanje pošljite na naše uredništvo - Gorenjski glas, Zoisova 1, Kranj (za teniško nagradno igro) do 15. junija. JANEŽIČ PETI V ST. P0ELTNU Kranj, 28. maja - V soboto je bila v avstrijskem St. Poeltnu tekma v kratkem triatlonu, ki se je je udeležilo 120 tekmovalcev, med njimi tudi Gregor Janežič (Triglav Kranj). Janežič je v absolutni konkurenci osvojil peto mesto, v najmočnejši kategoriji pa je bil tretji. Nastop je omogočilo Dežni-karstvo Jenko Kranj. • T. H. Naši nekdanji športniki Lidija Pšenica VZKLIKALI SO: PŠENIČKA, PŠENIČKA... Nikoli mi ni bilo žal, da sem tekla, kajti nikdar ne bi videla toliko sveta, kot sem ga kot državna reprezentantka v teku na smučeh. Za tekačico na smučeh Lidijo Pšenica iz Mojstrane so bila leta od 1959 do 1968 leta njenih slovenskih in državnih mladinskih in članskih rekordov. Na 5 in 10 kilometrov je bila desetkrat ali mladinska ali članska državna prvakinja, da niti ne omenjamo štafete ali številnih mednarodnih tekaških tekmovanj, kot je bil denimo pokal Kurikkala ali Clavere, kjer je trikrat premagala vso, tedaj močno žensko tekaško konkurenco. Bila je na predolimpijskih pripravah za Grenoble, a tedaj je rodila sina Tomaža in kasneje prenehala z aktivnim tekom na smučeh. Lidija je že trideset let trgovka v Delikatesi v Mojstrani. Poznajo jo mladi in stari, a ne toliko zaradi nekdanje športne slave, ampak zato, ker je "naš Lidk" simpatičen, zgovoren in prijeten in pomaga domačinom na poljih in njivah. Če Lidija vidi, da je starejšemu cekar v roki pretežak, urno priskoči in pomaga. Energijo kar izžareva in je nenehno pri kakšnem delu. 'Sedeti pa res ne morem. Če nisem kje pri košnji ali na njivi, grem pa do Peričnika," pravi Lidija in se takole spominja nekdanjih športnih dni: "Nikoli mi ni bilo žal, da sem tekla. Če je danes športnikom motivacija tudi denar, saj so profesionalci, je bila tedaj moja motivacija v tem, da bi videla čimveč sveta. In bili so krasni časi, ko smo se tekači tako lepo razumeli med seboj! Nismo imeli nobenih skupnih priprav in treningov, po 20 kilometrov na dan sem kar sama tekla. Bilo je hecno, kako smo trenirali: če sem tam v Kotu ali v Krmi videla klubskega kolega, ki je tudi treniral, sem se mu kar skrila. Ko je pred tekmo zaskrbljeno dejal, ah, saj nisem nič treniral, sem ga zbodla: "Kako nisi nič treniral, če sem te pa videla!" Hočem reči: tudi to je bila neke vrste motivacija, da smo med seboj zagrizeno tekmovali. Elan tedaj še ni delal tekaških smuči, zato smo z dnevnicami, ki smo jih kot državni reprezentanti dobili, kupovali odlične švicarske "millerce". Slava? Ah, poznali so nas že, po vsej državi! Ko sem zmagala na državnem prvenstvu pod Durmi-torjem in se naslednje leto vrnila, so me otroci prepoznali in vzklikali za mano: Pšenička, Pšenička! Dobivali smo diplome in kolajne in nič praktičnih daril ali celo nagrad. Kje pa! Ža mi je, da v Mojstrani ni več tekačev na smučeh. Zime so danes z malo snega, tek pa je poleg kolesarjenja eden najbolj napornih športov. Zaradi desetletnega treninga nimam težav, le pred leti so mi dvakrat operirali koleno, kar pa jc verjetno posledica napornega teka. Ponosna sem na smučarja Jureta in Alenko in kadar zaigra naša himna, imam zmeraj solze v očeh. V zasebnem življenju pa mi je v veliko zadovoljstvo, da imam tako skrbnega in pozornega sina Tomaža." • D. Sedej PONOVNO PORAZ IN ZMAGA Tenisači so odigrali še dva kroga v prvi teniški ligi. Edini gorenjski prvoligaš, Elan Triglav je iztržil polovičen uspeh. V Mariboru je tesno izgubil, ker zaradi nesporazuma ni nastopil Doberšek. V nedeljo so brez izgubljene igre premagali Domžalčane in imajo po štirih krogih polovičen uspeh. Vseeno pa ni vprašljiva njihova uvrstitev v končnico. Branik : Elan Triglav 5:4 Posamezno: Tkalec : Por 6/3, 1/6, 2/6, Pavlinič : Urh 3/6, 6/7, Janškovec : Jaki 6/2, 6/0, Šantl: Mulej 3/6, 6/3, 6/4, Martinčevič : Klevišar 6/3, 6/1, Karner : Ošabnik 6/2, 6/1. Dvojice: Tkalec/ Pavlinič : Urn/Janškovec 4/6, 1/6, Iztok Božič/Santl : Por/ Klevišar 6/4, 7/6, Martinčevič/Karner : Mulej/Ošabnik 7/6, 6/1. Elan Triglav : Univerzale Domžale 9:0 Posamezno: Por : Jerman 6/4, 6/1, Urh : Prešeren 6/0, 6/4, Janškovec : Gegor Mulej 6/2, 6/1, Doberšek : Ogrinc 6/1, 6/3, Boštjan Mulej : Oven 6/3, 6/2, Žezlina : Slavinec 6/1, 6/0. Dvojice: Por/Žezlina : Jerman/Prešeren 6/2, 6/1, Janškovec/B. Mulej : G. Mulej/Ogrinc 6/1, 6/1, Ošabnik/Doberšek : Oven/ Slavinec 6/1, 6/1. • Martin Dolanc JAKI 5?0RT lenrHOTEU, APARTMAJI, KAMPI, DOMAČA GOSTIŠČA Informacije in rezervacije: Agencija SOČA RAFTING Nova Gorica TEL: 065/32-221/32-039 športni center SOČA RAFTING v hotelu ALP BOVEC TEL: 065/86 040 KOMENTAR Kdo je socialdemokrat? Jože ISTovalc, p>vtt>licist Počasi, toda vedno bolj te-^meljito se stranke pripravljajo na prihodnje voli t v e . Najmočnejša opozicijska stranka, Janševi socialdemokrati so imeli čerti kongres v soboto v Topolšici. S kongresom Janševih socialdemokratov se nadaljuje bitka s Kocijančičevo Združeno listo socialnih demokratov. Gre namreč zato, katera stranka se bo tako doma, kot tudi v tujini uspela uveljaviti kot socialdemokratska. Najprej po potrebno poudariti, da gre, kljub podobnemu imenu za dve popolnoma različni stranki. Združena lista izvira iz nekdanje Komunistične partije, zato je tako po izvoru, kot tudi po članstvu stranka nekdanje komunistične nomenklature. Janševi socialdemokrati pa oživljajo tradicijo izvirne slovenske socialdemokracije, ki je nastala že konec prejšnjega stoletja in katere najpomembnejši voditelji so bili Etbin Kristan, Albin Prepeluh in pisatelj Ivan Cankar. Celo po drugi svetovni vojni so nekateri socialdemokrati upali, da bo mogoče spet oživiti social- demokratsko stranko, toda UDBA je v kali zatrla vsak poskus političnega organiziranja. Leta 1987, ko je komunizem že začel razpadati, je France Tomšič ob štrajku v Litostroju predlagal ustanovitev Socialdemokratske stranke, ki sta jo v začetku leta 1989 ustanovila z dr. Pučnikom. Socialdemokrati so bili poleg Slovenske demokratične zveze med najpomembnejšimi strankami Demosa, saj je dr. Pučnik vodil koalicijo Demos, ki je uspešno izpeljala osamosvojitev Slovenije. Na drugih demokratičnih volitvah, decembra 1992 so socialdemokrati doživeli hud poraz. Na kongresu naslednje leto je vodstvo stranke prevzel dinamičen voditelj Janez Janša in socialdemokrati so bili spet v središču pozornosti javnosti. Po odstavitvi Janeza Janše marca lani je začelo članstvo stranke naraščati in danes ima stranka že okoli 13.000 članov. Na kongresu v Topolščici so socialdemokrati sprejeli tudi nov program, v katerem nasproti surovemu liberalizmu zagovarjajo nekatere temeljne vrednote, kot so svoboda, krščanska etika in predvsem socialne vrednote. Privatizacija nekdanje družbene lastnine se je spremenila v prigrabizacijo in manjšina je obogatela na račun večine. Zato se socialdemokrati zavzemajo za pra-v ičnejš o razdelitev nacionalnega dohodka, da bi tudi revnejši imeli boljše možnosti za nakup stanovanja, za šolanje otrok ali za zdravstveno varstvo. Predvsem pa se socialdemokrati zavzemajo za ukinitev neupravičenih privilegijev iz preteklosti, kot so izjemne pokojnine in drugih ugodnosti, ki jih še danes uživajo nekdanji kom unistični funcio-narji. Predsednik socialdemokratov Janez Janša poudarja, da z Združeno listo sploh niso konkurenti. Člani Združene liste so namreč večino vsi tisti, ki so v preteklosti uživali najrazličnejše privilegije, medtem ko so člani socialdemokratske stranke tisti, ki živijo od svojega dela. Zato bo zanimivo spremljati kako bo na nov program Janševih socialdemokratov reagirala Združena lista. PREJELI SMO Učna ura o birokraciji Ljudem, ki niso nikoli imeli opravka z birokrati, bo naslednja zgodba zvenela dolgočasno. Sama pa zaradi ženske, ki ji je zaradi nerazumne birokratske odločitev v trenutku razpadel Življenjski sistem, čutim potrebo, da o preživetem spregovorim javno. Zaposlena sem kot socialna delavka v Tovarni obutve "Peko" Tržič. V preteklih letih sem se v službi srečala z mnogimi ljudmi, ki so postali tehnološki presežki. Tudi A. Z. je postala v novembru J993 tehnološki presežke. A. Z. je zaradi posledic otroške paralize, ki jo je prebolela 1957. leta, invalid. Kljub temu da je invalid, je v odpust privolila, saj je vedela, da bo v dveh letih izpolnila pogoje za polno upokojitev. Ob odpustu je imela sicer šele 26 let delovne dobe. Ker pa je prebolela otroško paralizo, ima po določilih 212. člena zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, pravico do benificirane delovne dobe. V marcu 1995 je A. Z. na ZP1Z - območna enota Kranj, pri vodji matične evidence, fospe Prašnikarjevi preverjala daj v letu 1995 bo izpolnila pogoje za upokojitev. Iz Urada za delo - enota Tržič so vložili zanjo zahtevek za predhoden izračun pokojnine. Zgledalo je, da je vse v redu. 19. maja pa je delavka Urada za delo hčerki A. Z. sporočila, da ZPIZ mami ni priznal pravice do beneficirane delovne dobe oziroma, da mama ne izpolnjuje pogojev za upokojitev Kaj je A. Z. doživljala od sobote 19. 5. do ponedeljka 22. 5., ve le sama. Dogodki so od ponedeljka dalje potekali takole. Takoj po 7. uri zjutraj sem v telefonskem razgovoru z gospo Buhovo, referentko na odseku za izvajanje zavarovanj pri ZPIZ skušala ugotoviti, zakaj pravica ni bila priznana. Gospa Buhova je trdila, da ni nikjer v spisu zavarovanke izrecno opredeljena otroška paraliza. Predlagala je, da lečeči zdravnik naredi nov predlog za invalidsko ocenitev zato, da bvi se prebolela bolezen izrecno opredelila. Izbrani zdravnik zavarovanke je nekako pristal v pripravo novega predloga, čeprav mu odločitev ZPIZ-a ni bila razumljiva, saj so vsi dokumenti Že v spisu. Vodja matične evidence gospa Prašnikarjeva, ki je želela pomagati, se je odločila, da bo prosila predsednika invalidske komisije za pregled spisa in podajo dodatnega mnenja, če bo leta mogoča žena osnovi dokumentov, ki so na razpolago. V torek, 23. 5. 1995, zjutraj me je gospa Prašnikarjeva obvestila, da predsednik invalidske komisije iz razpoložljive dokumentacije ni mogel potrditi diagnoze. Predlagala je, da zavarovanka pridobi ustrezna potrdila zdravnikov. To sem sporočila A. Z., ki pa mi je povedala, da je vsa potrdila in izvide že predložila, celo od-pustnico iz bolnišnice po končanem zdravljenju v letu 1957. Ta dokument je pridobila po tistem, ko so člani invalidske komisije v letu 1992 podvomili, da je šlo pri njej za otroško paralizo, češ da te bolezni v letu 1957 v Sloveniji ni bilo več. Ko sem pregledala papirje, s katerimi razpolagamo v Peku, sem ugotovila, da je otroška paraliza citirana celo v odločbi ZPIZ, ki jo ie izdala Centrala ZPIZ na sedežu v Ljubljani. Vse skupaj mi je bilo vedno manj razumljivo. V torek popoldne sem se pogovarjala s tajnico invalidske komisije, ki je prisostvovala pregledu zavarovankinega spisa, ki ga je opravil predsednik invaliSke komisije dr. Belehar. Ugotovila sem, da je prišlo do nesporazuma glede tega, katero diagnozo je sploh treba Iskati. Predsednik komisije je iskal neko drugo diagnozo, ki jo seveda ni našel, otroška paraliza pa ni sporna. Tako tajnica invalidske komisije. V sredo zjutraj me je A. Z. obvestila, da njen zdravnik ne bo naredil novega predloga za invalidsko ocenitev, ker se mu to ne zdi potrebno. Obljubil pa ji je, da bo skušal pri dr. Beleharju ugotoviti, kaj je predmet spora. Takoj potem sem ponovno klicala gospo Buhovo. Prebrala sem ji stavek iz odločbe ZPIZ: ("iz predložene medicinske dokumentacije je razvidno, da je zavarovanka v zgodnji otroški dobi prebolela otroško paralizo..."), ki se ga je gospa Buhova spomnila. Ni zanikala niti tega, da je v izvedenskih mnenjih, ki jih izdajajo invalidske komisije po invalidskih ocenitvah, zasledila diagnozo. Kaj še manjka, mi ni znala povedati. Zavrnila pa je mojo prošnjo, naj se pogovori s predsednikom invalidske komisije. Z njim se ona nima kaj pogovarjati. Predlagala mi je, naj se jaz pogovorim z njeno vodjo, gospo Ažmanovo. Gospa Ažmanova pa takole: kako si lahko zamisli, da bi oni nekomu priznali pravico kar avtomatično, na podlagi zakona. To vendar ni mogoče. Ker v spisu ni bilo zahtevka zavarovanke, da ji pravico priznajo, ji jo pač niso. Mogoče tudi ni popolne medicinske dokumentacije. No, če pa že ie, pač ni zahtevka. Referentka, ki je primer reševala, res ni dolžna zavarovanke poučiti, da manjka zahtevek. To ni dolžnost ZPIZ-a. Čigava je, ne ve. Ljudje se morajo svojih pravic sami zavedati, tudi do postopkov, kako pravice pridobiti, se morajo sami dokopati. Nepoučenost ni razlog, da bi nekomu pravico kar priznali, čeprav osnove za to obstajajo. Nepoučenost ni opravičilo. Če posameznik o pravici ni poučen, mu pač ni priznana. Tako me je gospa Ažmanova, vodja odseka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, poučila KAJ JE TO BIROKRACIJA. Jaz, na ta edini način, ki mi je prišel na misel, poučujem naprej • tiste, ki boste imeli opravka z državnimi službami. Ne bodite začudeni, jezni, žalostni, če vam nečesa, kar vam pripada, ne bodo priznali. Nekateri so tam samo zato. In za konec, gospe iz Zavoda.' Nikar me po vseh mojih prizadevanjih, moledovanjih, prepričevanjih, ne začnite ve prepričevati, da sem vas narobe razumela. Vse, kar je napisano, se je zgodilo in bilo izrečeno. Upam le, da je zgodba z A. Z. končana. Bojim pa se, da se bodo podobne zgodbe, vse dokler ne boste doumele, da so spisi LJUDJE, še dogajale. Magda Plementaš Lombar Branjevstvo Janez. J* oštra /c, publicist Če postajajo v slovenski politiki stvari preglednejše, še ni rečeno, da so tudi kaj bolj jasne in predvsem bolj resne. Kakor da bi se balo, da bi se pojme politike razvrednotil in poenostavil, če bi se nenehano ne hranil z zakulis-jem, predvidenimi predvidevanji nepričakov anih posledic, ki amaterizem ovija v branjevski profesionalizem barantanja in veselja nad samim seboj. Dobro plačano ljubiteljstvo se je na politični scnei razraslo in se ustaljuje, legalizira vsemu v posmeh. Ker tako pač mora biti, v takšnem stanju smo: v popolni razpuščenosti, kjer se pa v kalnem najlažje ribari. Manipulira, zlorablja, pozablja in spreneveda tudi, ko gre za javni . interes. Še zlasti, ko gre za javni interes, ki postaja čedalje bolj domena odtujenih, nedržavotvornih strankarskih vplivov in ozkih videnj. Nepopustljivih in zagledanih v svoj prav, pa čeprav se vse že podira. Naj se podira, se bo vsaj videlo, kdo je podiralec in kdo bo potem začel spet vse znova. Revolucionarno, totalitarno - rešiteljsko. Takšen recept nas sicer spominja na komaj minulo obdobje in na neki drug sistem, a kaže, a je postal nacionalna posebnost in stalnica, ko se več ne obvladuje ne družbenih, ne gospodarskih itd., ne političnih procesov. Le da demokratični centralizem zamenjuje totalitarna demokracija; nesmisla, ki sta in najdeta skupni izvor prav v zanikanju demokracije, pluralizma in pro-gresizma. V situaciji, kjer ni razmejitev med državnimi in strankarskimi interesi ali se celo istovetijo, seveda ni normalno pričakovati pravzaprav najbolj normalne predpostavke, da bi vsaj vladna koalicija deklaraivno opravičevala svojo vsedržavno vlogo, upravl-jalsko vlogo na podlagi sprejetega programa zainteresiranih partnerjev, brez nenehnih izsiljevanj, spreminjanj in dopolnjevanj Že sprejetega programa z ideološko obarvanimi strankarskimi zahtevami. V imenu ljudstva, v spregledovanju lastne participacije ali na predpostavkah bodočega volilnega deleža. Smešno je, če je sprejemljivo, da vladna stranka deluje kot opozicija, da računa predvsem na glasove opozicije, a vztraja v vladi, ki jo v resnici onemo- goča kot celoto. Sedenje na dveh stolih kot politična strategija in taktika se sprejema kot vrhunec politične modrosti in postaja politična & meritev. Vrlina samoumevnost. Višek p°K tične zvijačnosti, podoba tist* zdajšnjih politikov iz bivšeg sistema, ki so s svojo pris°' nostjo v partiji zrušili komunizem. Da se gredo zda] različne stranke in slav0 prikrit lasten interes, ki s hkrati izumitelji in vzdržev^ ci pojma tranzicije. In verjamejo samim sebi, svoj poslanstvo pa mitizirajo. Delitev oblasti na zakono;^ dajno, izvršilno in sodno 1 razumljena karseda svojsk"' Da jih obvladaš, podredi premešaš in zamešaš njihov pristojnosti. Onemogoča s na vse pretege njihova ucin kovitost, krivdo za stanje pa se seveda priplStil drugim, ki jim takšno stanj baje tudi najbolj odgovarja Za vse se namreč na}« izgovor. Celo za to, a vladw koalicija ne razpade. Sa] resnici tudi ne more. Ker " prizadetim strankam ne bilo korist. Da ni v korist držav*' ni nikomur mar. Koalicija v pač životarila do prihodnP volitev, neučinkovita bo ' bolj, usmerjena pa predvsem v predvolilne namene. > Komu sem stopil na žulj? Najprej so me strašili po telefonu. Potem ko so ugotovili, da me ne morejo preplašiti, so tokrat uporabili nov prijem. Oglasil se je namreč moj "soimenjak", ker se oni sami ne upajo več oglasiti. Po stilu sodeč spominja pismo iz Domžal na podobne epistole Jožeta Dež-mana. Gospodje poskušajte se spomniti kaj izvirnega, predvsem pa se oglasite z argumenti in imejte toliko poguma, da se boste podpisali s pravimi imeni in priimki, ne pa, da se skrivate za osebami, ki ne obstajajo. Jože Novak, Kranj Odprto pismo Gospodu Umeku, ministru za promet in zveze, in v vednost gospodu Peterletu, predsedniku SKD, ter javnosti Pišem vam v prepričanju, da mi boste kot državljanki Slovenije in davkoplačevalki vsaj prisluhnili, če že ne odgovorili. V čem je problem? Lipniš-ka cesta. Že več kot dvajset let. Veliko obljub, še več izmikanja in sprenevedanja, rešitev problema nekje v daljni lepši prihodnosti. Takih "lepših prihodnosti" je bilo v četrt stoletja že veliko. Cesta razpada. Tudi zato, ker po njej dnevno vozijo težki tovornjaki, zvrhano polni najkvalitetnejšega materiala za izgradnjo cest za vso Slovenijo - razen za Lipniško dolino. Eksploatirajo nas - kot za-morčke. Gospod Umek, problem poznate. In sedaj k bistvu. Otvoritev nove ekonotnske šole v Radovljici. Svečan dogodek za celo regijo. In kot se spodobi -kar dosti firbcev, kar nekaj pomembnežev, lep program, dobra predstavitev dijakov 3. letnika gostinske šole... Ljudje poslušajo, ploskajo, si ogledujejo šolo, malo jedo, malo pijejo, zijajo okrog sebe, klepetajo, krožijo, lobirajo... Med njimi jaz. In gospod Janko Jan - glavni inšpektor za ceste. Pa pristopim. In lepo pobaram glede ceste v Lipniš-ki dolini. Kajti luknjasta, nevarno zožena, posedena, izpodkopana cesta je tudi moja skrb. Kot mami mi ni vseeno, po kakšni cesti hodijo ali se vozijo moji otroci. Kot učiteljici mi ni vseeno, kako nevarna je pot v šolo za 300 učencev. Kot občinski svetnici mi ne sme biti vseeno, kakšna je kvaliteta življenja prebivalcev Lipniške doline. Samo narišite si, da sem od vašega podrejenega dobila prijazen odgovor! Leden pogled in prezirljive besede: "Z vami se o tem ne bom pogovajral. O tem se nisem pri volji pogovarjati!" In je še pomenljivo pogledal svojega sogovornika, gospoda Vladi-mirja Černeta, župana radovljiškega. Za trenutek sem ostala brez besed. Le zakaj, hudiča, se pa z menoj o tem ne bo pogovarjal. Kdo pa je gospod Jan? In kdo sem jaz? Saj sva vendar oba samo človeka, ki jima ne sme biti vseeno. Na moje vprašanje, zakaj se o tem noče pogovarjati, je odgovoril: "Ker skačete županu (op. Vladimirju Černetu) v hrbet." Precej butasto sem ga morala pogledati, kajti gospod Jan mi je še enkrat zatrdil, da ne odobrava "skakanja v hrbet gospodu Županu in pika." Gospod Umek, vaš in naš inšpektor hudo zlorablja svoj položaj. Ali to pomeni, da boste našim težavam resno prisluhnili šele takrat, ko se bomo metali na popek pred človekom, ki je gospodu Janu pri srcu. O gospodu Černetu zaenkrat še nimam tako slabega mnenja, da bi lahko verjela, da stričkom iz prestolnice nemočno joka na ramenih in 'špeca svoje svetnike nekomu, ki ni niti njegov volivec niti občan. Res pa je tudi, da nikomur, ki se ne obrne stran, ne moreš skočiti v hrbet. Vprašam vas, gospod Umek, ali je Janko Jan sedel na svoj zdajšnji stolček zaradi svoje strokovnosti (le kje, vrabca, tiči!) ali zaradi prijateljskih in strankarskih zvez. S takim odnosom dela sramo- to takoprijateljem kot strani-Taki tipi, kot je gospod Jan' dajo vedno dovolj gradiva & šiišljanja, kako moraš sam pravemu človeku v Ljubijo, zlesti v rit, pa boš kaj doseg*1 Gospod Umek, komu nfl ljudje iz Lipniške doli»e z zemo v rit, da se boste resn° in obvezujoče pogovarjali nami o cesti? Pa lepo pozdravljeni 1 mirno spanje. Nam ga krati nikoli izpolnjene obljube g° podov iz sedanjosti in tova išev iz preteklosti. V Lipnici, 16. maja 1995 Anica Urbanija članica SKP . občinska svetnica v Radovlj1 Obeležitev petdesete obletnic zmage nad fašizmom in nacizmom Na Jesenicah smo se od vali pozivu, naj člani S y, venske nacionalne stranke svojih okoljih položijo na partizanske spomenike ^ prižgejo svečke na grobov padlih za svobodo Slovens* ga naroda. Občinski odW Jesenice je to storil v Sp minskem parku na P^av^UtJ-Jesenicah, ob Spomeniku *g• cev na lir ušici, na Koro Beli in v Planini pod GwlCj0 Ob tem naj pripomnirn, * sem rojena v t. i., '..fr. časih napredka"; v 60. l£ ^ Na svoji koži nisem doživ'1' ■ niti 2. svetovne vojne povojnih dogodkov. ^erlM, moram reči, da sem ves da lahko svobodno g°v° fi, Slovensko, svoj materni)e ..^ da lahko moja otroka hoa \ v Slovenske šole, da be časopise v Slovenskem JeZ'ro-da poslušam radijske V grame in gledam televil1) u Slovenščini, skratka, dOHjj Slovenski jezik uradni j v državi, kjer živim. „j, Saj niti pomisliti ne sm , da ne bi bilo tako, tako razmišljajo tudi "\ i,. Slovenci; lahko pa se za"u ■ mo, kaj bi bilo, če Par^zly 2. svetovni vojni ne bi * Nadaljevanje na 27. sit Soli, če bi zmagali nacisti in fašisti s svojimi pomagači in "priležniki". Niti pomisliti ne bi smeli na svobodno Slovensko govorico. In ko danes te ljudi poslušam, pa če Pomislim, da bi grozote 2. svetovne vojne doživljala na svoji koži v vrstah partizanov, bi me samo misel na t. i. "spravo" (beri: predpredvolil-«0 nabiranje točk) oblil mrzli pot. In naj bo moja misel vsem, ki so ponosni na samostojno Slovenijo in tako, kot SNS delujejo v dobro Slovencem v Sloveniji in si življenja brez svobodne Slovenske besede ne morejo predstavljati, v globok, res zelo globok razmislek - kaj bi bilo, če bi... In zato - prav je, da se spomnimo vseh, ki so v 2. svetovni vojni padli v boju v vrstah partizanov, saj so padli za svobodno Slovenijo in za slovenski jezik. Na Jesenicah, 15. maja 1995 Irena Krivec Jesenice Ob 50-letnici konca druge svetovne vojne Glede na poročanje o slovesnostih ob 50-letnici konca druge svetovne vojne, ki večinoma ni ustrezalo dogodkom in na pisne odmeve nekaterih bralcev v vseh slovenskih časopisih Vam v objavo pošiljam odgovor na kritike Slovesnosti ob 50-letnici konca druge svetovne vojne, ki je bila 9. maja zvečer v Kranju. Slovesnost sem organiziral "t župan, torej kot organ ko --' <.uyun, iuicj n.c/1 u/jm Mestne občine Kranj ob pomo * za to pristojnih občinskih uslužbencev in nastopajočih. Zavedal sem se, da bodo reakcije v stilu ravnanja komunističnih povojnih oblastnikov, so oblastovlal s pomočjo terorja, laži, revolucionarnega Prava in predvsem sovraštva. Da> predvsem sovraštva, ki so Sa spretno vsadili med ljudstvo Ze v medvojnem času in ga spretno negovali v vsem povojnem obdobju. Zavedal sem se tudi, da bodo vse druge slovesnosti v Sloveniji podrejene istim, povojnim političnim ciljem. Tudi ne more biti drugače, saj vladajo Sloveniji fW« politične sile kot takrat. Le zaradi pohlepa po lastnini imajo drugo nianso. Vendar ne smemo spregledati dejstva, da je nespravljiva zadrtost orodje tistih iz vodstva borčevske organizacije, ki želi skupaj z nekdanjimi sedanjimi, nekoliko pomlajenimi oblastniki na temelju sovraštva obvladovati Slovenijo. Meni, županu mestne občine Kranj, pa je veliko bolj pomembno, da končno vsi Slovenci in tudi drugi občani zadihamo svobodno, brez strahu pred oblastvenimi sankcijami, kadar jih ne predvideva zakon, in predvsem, da vsakdo izmed nas sme povedati svoje mnenje, ne da bi žalil sodržavljana ali svojo domovino. Kot majhen narod na interesno izredno občutljivem delu Evrope zato nujno potrebujemo medsebojno spravo in razumevanje ne glede na obremenjujočo preteklost. Seveda spravo na temelju zgodovinske resnice, kakršnakoli že je. To je bil glavni razlog za kranjsko slovesnost. Datum 9. maj pa smo izbrali, ker je bil takrat konec druge svetovne vojne in ker je bil na ta dan izpod nacifašizma osvobojen Kranj. Zdelo se nam je nemoralno organizirati slovesnost kasneje, na dan ustanovitve slovenske udbe, kot je bilo to v primeru državne prireditve. Na posamezne besne reakcije nekaterih znanih in manj znanih zmerjavcev po naročilu ne bom odgovarjal. Za odlično organizacijo je zaslužna ga. Nada Bogataj, izredno je program povezoval in ga s svojimi mislimi obogatil g. Janez Dolinar, Moški pevski zbor Kranj in Pihalni orkester občine Kranj s solistom Stankom Praprotnikom pa so poskrbeli za nepozabne pevske in glasbene vložke. Vsem nastopajočim govornikom se zahvaljujem za občutene in v spravnem duhu izrečene besede in obenem obžalujem, da sta sodelovanje odpovedali glavni sprti strani, Zveza borcev Kranj in Nova slovenska zaveza. Sam sem nastopil kot kranjski župan in sin partizana iz Gorskega Kotarja, kamor smo se med vojno kot pregnanci zatekli. Prepričan sem, da so spravno izvenele tudi moje besede: "Petdeset let! Za človeka mnogo, za zgodovino malo." Petdeset let je minilo, odkar sta se tako silovito mešala: neizmerno veselje in nepopisna žalost. Neizmerno veselje, ker se je končala svetovna morija in sta bili poraženi dve za svet tako pogubni ideologiji: nacizem in fašizem. In nepopisna žalost za izgubljenimi svojci, prijatelji in znanci, ki so padali na vseh straneh v bojih ali tudi kot žrtve izdajstev, umorov ali osebnega sovraštva. Petdeset let je minilo, odkar je bilo izpod nemške okupacije osvobojeno naše lepo mesto -Prešernovo mesto. Petdeset let je tudi minilo, odkar so bile poražene vse tri slovenske vojske, dve ob koncu spopadov, tretja pa po končani vojni z razorožitvijo in vpeljavo tujega poveljevalnega jezika. Bili smo narod, ki je imel v medvojnih spopadih na žalost tri med seboj sprte vojske. Kot, da nesreča z okupacijo in razkosanjem Slovenije ni bila dovolj velika. Pred petdesetimi leti so se začeli vračati domov tudi tisti Slovenci, ki so bili pod tujimi zastavami, prisilno pod okupatorskimi in prostovoljno pod zavezniškimi. Minilo pa je tudi 50 let, ko je Sloveniji po porazu nacifašizma zavladal revolucionarni boljševizem in to na najbolj brutalen način. Z brezkompromisnim in neusmiljenim pobijanjem svojih političnih nasprotnikov. Kako preroške so bile Prešernove besede: "Slovenec že mori Slovenca brata". S temi žalostnimi, nepotrebnimi in v premnogih primerih zločinskimi zlasti povojnimi dejanji smo izgubili mnogo vsi Slovenci. Prišlo je do zgodovinske razdeljenosti med nami. To nam ne more biti ne v ponos ne v korist, občutek zmage dobrega na dzlim v svetovnem spopadu se je v tem vsaj pri nas zameglil. Je pa svetovni spopad za vsak narod težka preizkušnja. V tem stoletju sta bila že dva. V prvem je bil spopad narodov. Tedaj smo Slovenci zaradi tradicionalno nerodnih in neodločnih politikov izgubili precejšen del živega narodovega telesa. V drugem svetovnem spopadu -spopadu ideologij - smo se Slovenci že začeli pobijati med seboj. Sedanje razmere z množico kriznih žarišč in okrumih lokalnih vojn, ki so večinoma posledica civilizacijskih razlik, kažejo možnost tretjega svetovnega spopada - spopada civilizacij. Daj Bog, da do tega ne pride in da zmagata razum in mir. Tudi zato je potrebna sprava med Slovenci in obžalovanje za nečastna medvojna in zlasti povojna dejanja. Upam, da bo kljub težkim bremenom zgodovine do tega prišlo, da bo slovenski narod v prihodnjih težkih časih enomejši in odpornejši. Pri tem naj nam bodo svetal vzgled TIGR-ovci, ki so se prvi uprli fašizmu in delovali domoljubno in svobodoljubno brez vpliva Slovencem tujih ideologij. Vzgled naj nam bo tudi fenomen slovenske Osamosov-jitvene vojne, ko je slovensko ljudstvo z enotno voljo, pogumom in neizmerno iznajdljivostjo svojih vojakov strlo neprimerno močnejšega nasprotnika kljub skepsi svetovne javnosti in omahljivosti nekaterih slovenskih politikov. Drage Slovenke in Slovenci! Vse to je potrebno, da našo državo Slovenijo ohranimo samostojno in gospodarsko uspešno. In ne pozabimo, da smo to dolžni storiti zaradi svojih vnukov, ki nam morebitne napake ne bodo nikdar odpustili. Dolžni pa smo tudi spominu na naše prednike, ki so svojo in našo državo sanjali tisočletje od časa kralja Sama in kneza Koclja, slovenskih držav Karantanije, Panonije in Kranjske. Spravljeni med seboj ter odločni in prijateljski do sosedov se bomo tudi mi mogli veseliti velike zmage nad fašizmom in nacizmom. Otresti se moramo le še novodobnega komunizma, pomešanega s kor-porativističnim gospodarstvom, ki ob nepazljivosti ljudstva in neizmerni sli po oblasti nekaterih more pripeljati do neke nove vrste fašizma." Na koncu sem se prisotnim, ki jih je bilo bistveno več, kot je bilo objavljeno, zahvalil za zbrano sodelovanje in predvsem zato, ker so se kljub mogočni protipropagandi in skromni propagandi slovesnosti udeležili in premagali polsto-letni prastrah pred enoumno resnico. Kranj, 20. velikega travna 1995 Vitomir Gros, dipl. inž. župan Mestne občine Kranj in nam nisi in nikoli ne boš enakopraven. Spremeniti morate ustavo, da bomo mi s svojim kapitalom lahko kupovali vaše nepremičnine, vašo zemljo, sicer so vam vrata v Evropo zaprta. Smo res samostojni, kakšne grožnje in ponižanja še lahko pričakujemo? Nisem in nočem biti pesimist, saj se zavedam, da naših gora, ravnin in morja ne bomo nikoli prenašali v Evropo, nikamor ne bomo prestavljali naših domov, tovarn in simbolnih kozolcev, saj geografsko smo na evropskih tleh, pa če nam to priznajo ali pa ne. Tako mene kot druge Slovence pa vodi "v Evropo" želja po evropskem življenju, evropskem standardu in evropskih užitkih, ki nam jih medijsko prikazujejo v najlepši luči. Zame ne obstaja le alternativa Evropa - Balkan, ampak tudi srednja, samostojna in neodvisna dobroso-sedsko odprta pot. Toda, če mi ne bomo znali spoštovati sebe, ceniti svojo domovino in njene naravne lepote, jih tudi drugi ne bodo cenili. Za "Evropejce" smo le majhna, glede na njihov položaj, še ekološko sprejemljiva zelena oaza in košček novega tržišča za njihovo hiper-proizvodnjo. Zavedam se, da me nihče v Evropi nima toliko rad, da bi mi iz usmiljenja dal pet DEM; ampak mi jih bo dal, če bo prepričan, da bo dobil Z Azurom pred Ažurno obalo Kabaret in še mnogo drugega e m o na GLOĐTOUR f.'ianJ/ka Gora.Borovska 90 Ll- °64/881-055,fax. 064/881-979 Počasi sem se po stopnicah odzibal v enega od mnogih "adijskih salonov. Kabaretni Program. Plesalke so se prekopale v nežnem ritmu robe, čarovnik je svojo as>stentko prežagal na dvoje \n jo nato tudi ponovno (Pravilne klobuku, *" J" nat tevi.lno) sestavil.* Zajci v pavja peresa skar-atka pravi kabaret. Ker nisem ravno pretiran ljubitelj tovrstne zabave, sem se premaknil malo bolj proti krmi. Klasična plesna glasba. Pari so se divje vrteli, bartender je v ritmu mešal pijače. No ja, zanimivo, a ni moja zvrst glasbe. Zamenjal sem prizor-jS6e. Casino. To bo tisto. Pri blagajni kupim nekaj žetonov in se odpravim iskat srečo. Gledam in se čudim. Dekle Poleg mene v avtomat vrže Žeton, potegne ročico in dva Padeta ven. Nato vrže v avtomat dva, ji vrže tri. J a. dobro, enostavno. Žeton V avtomat, potegnem za ročaj, sličice se zavrtijo in - NIC. Hm! Dobro, še enkrat. Tokrat vržem v avtomat dva žetona, potegnem, držim, držim, še malo in - nič, dvakratno! Delam mogoče kaj narobe? Ne, ona počne natančno isto, le da ji tokrat iz avtomata pade za pest žetonov. Zamenjam avtomat in - nič. Enostavno nič. Verjetno so vsem igralnim avtomatom moji žetoni veliko bolj teknili kot njeni. Ker so mi avtomati požrli že vse žetone, novih pa nisem imel niti najmanjšega namena kupiti, sem se zopet prestavil v zgornji ladijski salon. Moderna zabavna glasba je donela po vsej ladji, in že rahlo okajen t sem se spravil na plesišče. Za konec še nasvet. Če ste spili kozarček preveč hoditi previdni pri plesu. Kaj lahko se vam lahko zgodi, da se vam tla zamajejo pod nogami. In to dobesedno. Kapitan je proti jutru nalo iz čiste žlehtnobe obrnil ladjo. Gostje so kar naenkrat sredi {ilesnega koraka nemo obsta-i. Počasne misli nikakor niso mogle ugotoviti, ali se ladja guga ali pa je kriva le pijača. Pravzaprav je bilo krivo oboje. O vsem tem se lahko prepričate tudi sami na križarjenju s kranjskogorskim Globtourjem, ki bo pod grškim soncem od 3. in 10. junija že od 999.000 jtalijans-kih lir naprej. • U. Špehar Evropi, če nas izsiljuje, recimo: "Hvala ne!" Marsikdo bo ob tem naslovu pomislil na "balkansko usmerjenost" pisca, ki v okviru dveh možnosit Evropa -Balkan, odklanja velika pričakovanja evropskega raja. NE! Za tem naslovom se skriva trezna presoja o položaju Evrope in Slovenije v njej. Sem ponosen Slovenec, ki se mu je ob razglasitvi samostojne Slovenije orosilo oko, saj sem se takrat počutil kot svoboden gospodar na svoji zemlji. V meni je oživel duh Cankarja in Prešerna in zaželel sem si, da bi jima lahko izrekel: "To, kar sta vidva Želela, sem jaz sedaj doživel!" Nič več ne bom hlapec gospodarju v Beogradu, niti nikomur drugemu in tako bom spal, kakor si bom sam postlal. Žal ta moj ponos in zmagoslavje usihata ob spoznanju, da je bila osamosvojitev Slovenije le prevara, saj spoznavam, da me politična moč Slovenije pelje v okove novega gospodarja. Mladi fantje in možje, ki so dali svoja življenja v desetdnevni vojni za našo samostojnost se obračajo v grobu ob grožnjah in postavljanju pogojev naših sosedov Italijanov za vstop v Obljubljeni evropski raj. In tako bodo ravnali tudi v prihodnje. Če ne boš priden, boš kaznovan, ker si majhen vrnjenih vsaj deset. To je zakon ekonomske logike in tu moramo pogledati stvarnosti v oči. Če gre za vprašanje alter-antive Balkan - Evropa, sem brez razprave za evropski raj. Toda, zakaj mi naši politiki, ki barantajo z usodo moje domovine ne povedo, kaj me čaka po vstopu slovenske države v Evropsko unijo. Zakaj mi ne nalijejo čistega vina, da bi vedel, kakšno cneo bom moral plačati novemu gospodarju za užitke na robu evropskega blagostanja. Želim si, da bi Slovenci živeli standard evropskega človeka, toda ne za vsako ceno. Socializem je zavrl slovenski narod, da je gospodarsko, kulturno in politično zaostal za drugimi evropskimi narodi, vendar je ohranil svoj ponos in trmoglavost, zaradi katere smo kot narod do danes sploh obstali. Kdo bo v evropski zvezi narodov upošteval slovenski jezik? Tujci bodo lastniki naših vikendov, zaradi močnega kapitala tudi večinski lastniki v naših tovarnah in naše prilagajanje se bo zopet zožilo le na mezdno silo tujemu gospodarju. To spoznanjeje za mene, kot ponosnega in še svobodnega Slovenca boleča. Verjamem v Slovence, ki so s svojo delavnostjo in iznajdljivostjo v dobesedno nemogočih pogojih obnovili deželo, na katero sem zelo ponosen in želim si, da bi slovenski narod zmogel ohraniti ta položaj in uživati sadove svojega dela. Bogate in močne Evropejce povabimo, da pridejo k nam, naj se naužijejo naših lepot, toda, če bomo samostojni in neodvisni, bodo ta ogled plačali. Če bo njihova trgovs-ko-ekonomska računica pokazala pot preko Slovenije na južni Balkan in vzhodno Evropo in bodo njihovi tovornjaki uničevali naše ceste in onesnaževali okolje bodo to škodo tudi plačali. Zakaj tako na hitro "rinemo" v Evropo? Morda pa Evropa potrebuje tudi nas, naš geografski položaj za poti na jug in vzhod ali nas potrebuje tudi kot tampon med vročim Balkanom in hladno Evropo. Zakaj ne bi tudi mi postavljali pogojev, če nas je svet priznal kot samostojno in neodvisno državo Slovenijo. Prilagodimo svojo zakonodajo in standarde evropskim in se skušajmo s kvaliteto svojih proizvodov in storitev poskusiti tudi na zahtevnih evropskih, ameriških in drugih tržiščih. Švica je v osrčju Evropske zveze, pa ni njihova članica in nikjer, na nobenem področju ne kaže znakov izumiranja, zaradi njene nevključitve. Je slovenski narod manj sposoben? Tudi jaz si želim evropski in ne balkanski načina življenja, toda ne za vsako cneo, sploh pa ne za ceno izsiljevanja. Nimam rad različnih socialističnih gesel, toda geslo "Tujega nočemo, svojega ne damo!" je tudi v mojem srcu. Ne dovolimo spremeniti naše ustave in omogočiti tujcem nakup naše zemlje, saj bo to le prvi korak k tihi asimilaciji slovenskega naroda, ki se bo s časoma stopil z evropsko nacijo, če bo tako heterogena združba Evropske unije sploh lahko dolgo zdržala. Narod, ki razprodaja svojo zemljo, izgublja svoj jezik, kulturo in narodno zavest, je obsojen na propad. Upam, da tega ne bom dočakal in zato pozivam vse tiste, ki morda podobno razmišljate, da se predstavite javnosti in mi pomagate, da bomo čim dalj ohranili to, za kar so mladi fanjte in možje pred nekaj leti Žrtvovali svoja življenja. In na koncu. Kaj je v Evropi tako lepega in mamljivega? Naraščajoči kriminal vseh vrst, nekaj deset milijonov brezposelnih, mladina, ki se utaplja v drogah in alkoholu, ekološko uničena narava, tehnološki presežki v proizvodnji, nerešena nacionalna vprašanja, oživljanje neonacizma, zapolnjenost njihovega tržišča z materialnimi dobrinami. Res je, da imamo Z Evropo močnejše gospodarske povezave, predvsem po izgubi jugo-trga, toda to je v obojestranskem interesu in Slovenija tu običajno vleče krajše konce, saj naš izvoz še vedno ne dosega nivoja našega uvoza. Kdo mi jamči, da je to najboljša pot za slovenski narod, kdo mi jamči, da je sedja slovenski narod moralno, gospodarsko in politično pripravljen za vstop v tako Evropsko zvezo. Slovenski narod si bo pisal sodbo sam! V zakonito priznanih mejah, ki bodo odprte za vsakogar, ki si bo želel dobronamernega in enakopravnega sodelovanja z nami, saj smo na svoji zemlji le sami lahko dobri gospodarji, tujec pa nikoli ni bil in tudi nikoli ne more biti. Morda je evropska združitev dolgoročna nujnost, toda jaz si želim le eno: "Slovenska beseda in pesem naj se še dolgo slišita od morja preko Ljubljane do prekmurskih nižin." Ni me strah priznati sovjih občutij in upam, da tudi svobodni in neodvisni časniki ne bodo dobili prepovedi objave teh misli, ponosnega in svobodnega Slovenca, ki verjame v lepšo in bolj brezskrbno prihodnost naše dežele. Jaka Sever, Radohova vas 4, 61296 Šentvid pri Stični 064/22-11-33 SE 1 l 7 sil/mlr> 8 HALO - HALO GORENJSKI GLAS S TEL.: 223 111 AVTO ŠOLA B in B NAJ - NAJ AVTO ŠOLA. Tečaj CPP se začne v ponedeljek, 5. junija, ob 9. uri dopoldne in ob 18. uri popoldne. TEL.: 22-55-22 ŠT. 1 pri učenju vožnje z motornimi kolesi (A - kategonja). Avto šola B in B. . ... NAKUPOVALNI IZLET GARDALAND PALMANOVA, 31.5.; GARDALAND, 24.6.; MADŽARSKA - LENTI Rozman, tel.: 064/715-249 ...................................... ■ -...V:--.. ....... . ........ .............................. .• REVOK TRADE Kidričeva 2, Kranj Tel.212-367, 211-142 TV-HIFI- VIDEO SAMSUNG SAMSUNG SAMSUNG SAMSUNG SAMSUNG SAMSUNG SAMSUNG SAMSUNG SAMSUNG, SAMSUNG Posebna ponudba v mesecu juniju: Hi-Fi stolp SCM 6550 2x20W, dalj., CD 43.160 SIT- 5% popusta HI-FI stolp MAX 360 2X40 VV, dalj., CD 57.685 SIT - 5% popusta Hi-Fi stolp MAX 460 2X60 VV, dalj., CD 79.265 SIT - 5% popusta BTV 51 cm, teletekst, hiperbond 55.859 SIT - 5% popusta Na zalogi imamo ves program firme SAMSUNG, BTV od ekrana 37 cm do 72 cm, videorekorderje2 ali 4 glave, hi-fi stolp različnih moči, radiokasetofone 2 CD, videokamere, BTV z vgrajenim videorekor-derjem, fotoaparate... JEREB d o. o. tel 621-773, 682-562 ANDI, do.o. Tel: 064/632-622 POLETNA ŠOLA NEMŠČINE GARDALAND POČITNICE V ŠPANIJI AVTO ŠOLA "VIC" - MLADI VOZNIK DRINO VEC Tel: 064/731-050 VPIS V GLASBENO ŠOLO AKORDEON NAKUPOVALNI IZLETI POLETNA KONFEKCIJA NAKUP NA VEČ ČEKOV MEGGlTOURS ŠKOFJA LOKA Kapucinski trg 7 USPOSABLJANJE ZA RAČUNOVODJE KNJIGOVODSKE STORITVE ZADNIKAR, do.o. Naklo, tel: 064/47-244 2 x LEDO PIZZA S PETIMI OKUSI RIM od 15. -18. 6.- 7.600 SIT + 150 DEM, letovanje v ŠPANIJI 30.6. - 8. 7. - 540 DEM, KALABRIJA - SICILIJA 10. - 18. 7. - 640 DEM, GARDALAND 1. 7. - 4.500 SIT Obrtniki, podjetniki, društva, klubi! Ugodna ponudba poletnih majic z želenim dotiskom. Velika izbira preslikačev. Nudimo vam tudi ostale vrste tiska. za učence in dijake, prof. Meta Konstantin, tel. 064/621-998, Podlubnik 253, Škofja Loka Svet zabave 4.7.; 1 dan, 60 DEM; ŠPANIJA 8.7., 2.7., 19.8., 8 dni, polni penzion, od 399 DEM. Obročno odplačevanje! JA-MI TOURS, Kranj, tel.: 064/213-160 Šola poklicnih voznikov (B) C-E-F kat. Vožnja z vozilom Mercedes. Obročno odplačevanje! Vožnja takoj! Tel.: 21-31-60 GARDALAND (vsako soboto) cena 55 DEM ali 4500 SIT. NAKUPI: MADŽARSKA - LENTI 8. 6., PALMANOVA - PORTOGUARO, 7.6. TRST 6.6. Vpisujemo učence za leto 1995/96. Sprejemnih izpitov in starostnih omejitev ni! Možnost nakupa glasbenih inštrumentov. Tel.: 064/225-078 ali osebno v hotelu Evropa, V nadstropje Madžarska - Lenti, 3.6., 10.6. Konrad, tel.: 064/242-356 T-shirt majice po 350 SIT, tiskane po 550 SIT, majice Replay, Chiemsee, Chevrier z gumbi ali vrvico - dolg in kratek rokav od 2900 SIT, bermuda hlače 1400 SIT, fitness hlače 2900 SIT, jeans: Levi's 501, Sexes, brezrokavniki, srajce. 0.UEEN, CANKARJEVA 12, KRANJ ORGANIZIRAMO: vsak četrtek nakupovalni izlet na Madžarsko -Lenti (1500 SIT); vsako soboto v Gardaland (60 DEM); vsako zadnjo soboto v Benetke. Letni oddihi v Grčiji, Španiji, Italiji, na Hrvaškem Primorju ter slovenski obali. Vrsta drugih programov. Skupinski izlet doma in tujini. Smo poceni, pridite in se prepričajte! Kranj, tel.: 223-488, tac 223-870; Škofja Loka, tel.: 624-155, fax: 624-169 organizira Ljudska univerza Radovljica. Tel.: 715-265. Opravljamo knjigovodske, računovodske ter administrativne storitve za mala podjetja in obrtnike. Tel.: 323-909 Organiziramo DOPUSTE V ČEŠKIH TOPLICAH od 23. 6. - 30. 6., še nekaj prostih mest. 6-dnevni paket, samo 300 DEM Romantica, Kranjska, Pikantna, Morska, Kraška. Popolnoma pečena v petih minutah doma. Dobite jih v trgovinah z živili po Gorenjski. Trgovina "CVETKA" C. Staneta Žagarja, Kranj, tel: 225-162 OPREMA PRALNIC Apro - Bled, telefon/fax: 064/741-610 Nudimo vam TRENIRKE, SPODNJE DELE TRENIRK, ženske BLUZE in HLAČE ter druga oblačila za otroke in odrasle. Cene so proizvodne - Se priporočamo! Pon. - pet. 9-12,15-19, sob. 9-12 Lastniki pralnic, počitniških objektov, penzionov, hotelov... Pozor. Kompletna oprema pralnic. Profesionalni pralni stroji in sušilci od 5 do 60 kg, likalniki, druga oprema pralnic. Oprema vrhunske kvalitete, proizvajalec IPSO Belgija. Servis in rezervni deli zagotovljeni. Ugodne cene, možnost nakupa na kredit ali leasing po zelo ugodnih pogojih. • J. VSAK PETEK SOBOTO IN NEDELJO! 4S2S^en!ce> Tortoroz - 'Benetke Tenezia-Toriorose ^m^^T t t l .: 066 73 1 6D. 73 167. 061 310 320. 302 080 S HALO - HALO GORENJSKI GLAS S TEL.: 223 111 ELECTRONIC STUDIO, do.o. Ješetova 4 b, KRANJ Tel: 064 311 827 V ZALOGI IMAMO VEČJO KOLIČINO RADIATORJEV PO ZELO UGODNIH CENAH CENIK VEUA DO PRODAJE ZALOG. MOŽNOST OBROČNEGA PLAČILA. PRI PLAČILU Z GOTOVINO 10 % POPUST. Enojni cena brez PD cena s PD 520x 1200 5570,00 6127,00 650 x 800 4642,00 5106,20 650x 1400 8124,00 8936,40 Dvojni 6128,10 8180,70 9108,00 10233,30 12259,50 14309,90 16.337,20 520 x 600 520 x 800 520 x 900 520x 1000 520x 1200 520x1400 520x1600 5571,00 7437,00 8280,00 9303,00 11145,00 13009,00 14852,00 650 x 400 5704,00 6274,40 650 x 600 7019,00 7720,90 650x 1000 10750,00 11825,00 650x 1200 13932,00 15325,20 650 x 1400 16235,00 17858,00 650x1600 18582,00 20440,20 900 x 400 6428,00 7070,80 900 x 600 9653,00 10518,30 900 x 800 12887,00 14175,70 900x1000 16028,00 17630,80 900x 1200 19307,00 21237,00 GLASOV KAŽIPOT 3 Obvestila Srečanje upokojencev Slovenije Kranj - Društvo upokojencev Kranj organizira in vabi na srečanje upokojencev Slovenije, ki bo v četrtek, 22. junija, na Snežnem stadionu Branik pod Pohorjem v Mariboru. Odhod po ob 6. uri izpred Kina Center Kranj. Prijave sprejema DU Kranj, Tomšičeva 4, vsak ponedeljek, sredo in petek od 8. do 12. ure, m sicer do vključno 4. junija. »»»»»»»»»»»»» Prevoz za Žabničane Žabnica - Tudi Društvo upokojencev Žabnica bo za svoje upokojence organiziralo prevoz na Srečanje upokojencev Slovenije. Odhod avtobusa bo ob 6. uri z vseh avtobusnih postaj od Stražiš-ča do Sv. Duha. Prijave sprejemajo poverjeniki društva do vključno 4. junija. »»»»»»»»»»»»» Tudi za Preddvorčane Preddvor - Prevoz na Srečanje upokojencev Slovenije pa bo organiziran tudi za preddvorske upokojence in sicer bo 22. junija avtobus odpeljal ob 6.30 uri izpred pošte. Prijave z vplačili (prevoz in enolončnica - 1.000 SIT) podo sprejemali v petek, 2. junija, med 18. in 19. uro v Domu krajanov v Preddvoru. »»»»»»»»»»»»» Botanična ura in pohod Kranj - Planinsko društvo Kranj bo v soboto, 3. junija, pripravilo že tradicionalno zasnovano botanično uro, združeno s strokovnim pohodom Kališče - Zaplata -Jakob. Zbor gorskih stražarjev in kandidatov bo istega dne ob 10. uri v planinskem domu na Kališču, kjer bo predavanje o zaščiti alpske flore prof. Marije Štremfelj. Ob 12. uri pa je predviden odhod po botanični alpski poti. »»»»»»»»»»»»» Odkritje spominske plošče Združenje mobiliziranih Gorenjcev v redno nemško vojsko v času 1941 - 1945 Kranj bo odkrilo spominsko ploščo v trajen spomin okrog 15.000 padlim, pogrešanim in v ujetniskih taboriščih umrlim slovenskim fantom in možem, prisilnim mobilizirancem v nemško vojsko 1941 - 1945. Slovesnost s svečano mašo, ki jo bo daroval gospod ljubljanski nadškof in metrpopolit dr. Alojzij Šuštar, bo v soboto, 10. junija, ob 11. uri pred baziliko Marija Pomagaj na Brezjah. koder se boste peljali do Bovca, ki bo izhodišče ture. Cena izleta za Iskraše je 1000 SIT, za druge pa 1300 SIT. Prijave z vplačili sprejemata qa. Volga Pajk v tajništvu Iskra ERO, tel.: 221-321 int. 28 22 in na Laborah v Iskra TEL g. Matija Grandovec, tel.: (27) 3093 do srede, 31. maja, do 13. ure. »»»»»»»»»»»»» Na Madžarsko Preddvor - Društvo upokojencev Preddvor obvešča svoje člane, da bo na željo nekaterih upokojencev organiziralo nakupovalni izlet na Madžarsko, in sicer v četrtek, 15. junija, z odhodom avtobusa ob 2. uri izpred pošte v Preddvoru. Prijave z vplačili (1500 SIT) bodo sprejemali v petek, 2. junija, med 18. in 19. uro v Domu krajanov v Preddvoru. Prednost bodo imeli upokojenci, lahko pa se prijavijo tudi drugi krajani. Prireditve Izleti V Matkov kot Kranj - Planinsko društvo Kranj vabi v soboto, 10. junija, na planinski izlet nv Matkov kot z ogledom naravnih znamenitosti "Škaf" ter prikazom hoje z derezami ob vrvni ograji. Odhod bo ob 7. uri izpred hotela Creina. Prijave sprejema PD Kranj, Koroška 27, tel.: 225-184 do vključno 6. junija. »»»»»»»»»»»»» Na Rombon Kranj - Planinska sekcija podjetij kranjskih Isker organizira v soboto, 3. junija, izlet v zahodne Julijce, na 2208 m visoki Rombon. Zbor udeležencev bo ob 5. uri zjutraj pred hotelom Creina v Kranju, od Duševna revščina Radovljica - V dvoranici radovljiške knjižnice bo danes, v torek, ob 19.30 mag. Angelca Žerovnik predavala na temo svetovnonazorske praznine kot posledice duhovne in duševne revščine, vsebinske praznine v doživljanju. »»»»»»»»»»»»» Slovesnost v Doslovčah Doslovce - V rojstni hiši Frana S. Finžgarja bo v četrtek, 1. junija, ob 19.30 spominskk slovesnost ob obletnici pisateljeve smrti. Ob krajšem kulturnem programu bo o spominih na pisatelja govoril etnolog dr. Janez Bogataj. »»»»»»»»»»»»» Mala Groharjeva kolonija Škofja Loka - V sredo, 31. maja, bo od 9. urev Škofji Loki potekala prireditev, namenjena mladim gorenjskim likovnim ustvarjalcem, ki si bodo ogledali mesto, nato pa bodo prikazali tudi svoje znanje v likovnim ustvarjanju. Prireditev se bo končala z otvoritvijo razstave del udeležencev, ki bo ob 17. uri v galeriji Loškega muzeja. Razstave Odkrijmo našo deželo Kranj - V galeriji Prešernove hiše bodo jutri, v sredo, ob 18. uri odprli razstavo Odkrijmo našo deželo -Kulturno zgodovinske znamenitosti v Kranju in okolici. Razstavo je pripravil Studijski krožek Univerze za II. življenjsko obdobje v Kranju. »»»»»»»»»»»»» Jeseniški pasteli Jesenice - V razstavnem prostoru Viktorja Gregorača v kulturnem domu na Javorniku bodo v petek, 2. junija, ob 18. uri odprli razstavo pastelov slikarja Marjana Židaneka z Jesenic z naslovom Jeseniški pasteli. Pod Marijinim varstvom Preživeli prisilni mobilizir-anci v nemško vojsko se pripravljajo na dan, na katerega so čakali polnili petdeset let. Izpolnili bodo zaobljubo, ki so jo dali ob slovesu z doma, pred odhodom v vojsko in potem še kdo ve kolikokrat na fronti: "Če se vrnemo srečno domov, se pridemo zahvalit Kraljie' miru na Brezje za njeno varstvo. Če pa so božji nacrti drugačni, da bo kdo pfeJ odpoklican s tega sveta, naj « obvezno opravijo preživeli 1 svojci." ^ Več ali manj okrog 80.0W Slovencev je bilo nasilno mooi' liziranih, okrog 16.000 se jih Je vrnilo iz vojske invalidov,okrog 15.000 jih je izgubilo življenj* za nekaj tisoč se ne ve, kje & ostali, nekaj pa jih je po ujet' ništvu ostalo v tujini in si W" ustvarili družine. Preživeli mobilizirana }n svojci padlih ali umrlih, ki doma v Sloveniji ali so * zdomstvu, bodo 10. junija 1™-*. izpolnili zaobljubo. Ob 11. ur\ se bodo zbrali na trgu preA baziliko Marije pomagaj na Brezjah. Ljubljanski nadškoj in slovenski metropolit dr. Aloj' zij Šuštar bo ob sodelovanji bivših mobilizirancev darova' slovesno sv. mašo za mir. P° pridigi bo blagoslovil zahvalno spominsko ploščo v baziliki- 'a je vgrajena poleg plošče pad'irn in rešenim slovenskim fantom 'z prve svetovne vojne, katero postavili Slovenci leta 1924. Organizatorji vabijo k slov^' ni blagoslovitvi in izpolni zaobljube mnogih žrtev vojne'^ ga nasilja. Poleg preživelih zdravih ali invalidov na) slovesnosti udeleže tudi svoj padlih ali v teh letih po voj# umrlih. Tudi vsi drugi časrn*£ Marije kraljice miru so pova° jeni, da bi prišli in prosili Z mir. Naš pokojni Plečnik 1 zapisal na neki spomenik fj*^ iz prve svetovne vojne: "" Urno za pravo pamet." Čeprav smo pravkar na r zlične načine obeleževali * obletnico konca druge svetovn vojne in morije lahko ugotav jamo, da žal med Slovenci ' brati še ni konedc razdvojeno* in kaže, da smo še daleč a prepotrebne sprave. Mi preŽiv li in tudi mlajši rod bomo Marijinem svetišču na ^fl-l, kamor romajo skozi desetleij rodovi Slovencev prosili 1 molili za rešitev narodovi težav. . Organizatorji zagotavljaj • da bo za parkiranje motorn vozil in tudi za zdravniš* pomoč dobro poskrbljeno. ■ Ta dan bo moč nabav'' predelani in s teksotm ter f°l .f grofijami dopolnjeni P°na.u knjige "POD MARIJI^*) VARSTVOM - SPOMIN' SLO VENCA, NEMŠKE"* VOJAKA NA DRUGO SV* TOVNO VOJNO 1941' 1945". Knjigi na pot je nap^ spodbudno besedo poleg zg n dovinarja g. Dežmana ta nadškof in metropolit dr. Al ' zij Šuštar. Avtor knjige - $a.0 mobiliziranec, z zgodovin* točnostjo popisuje strahote' . trepljenje naših fantov - moj' zirancev. Poleg številnih f°, , grofij iz vojske ie v krt]* odtisnjena tudi slika zanva' , spominske plošče, hglagoslo jene ta dan na Brezjah.Goto^ ta knjiga ne sme manjkati nobeni knjižni polici pri .- , vencih doma, ali v tujim-Alojzij Žibert ZA OVO €\cn4 otroci jo potreboje^01 ^^^n^ prispevajte po svojih močehi ^A^^^^Žiro račun: 50101-654-41037. Objave o pomožna zdravilna sredstva ortopedski pripomočki nogavice proti krčnim žilam %JL mM' program inkontinence •^•dričova 47 a, 64000 Kranj, tel.: 064/21 87 87 dMoaiK r PRSNE PROTEZE strokovni nasveti (s potrdilom o ortopedskem pripomočku) VELIKA IZBIRA NEDRČKOV IN KOPALK Delovni čas: od 8. do 19. ure, sobota od 8. do 12. ure ELPRO&Z ALARMNI SISTEMI 'V dem... Projektiranje, inženiring, montaža, vzdrževanje in servisiranje • sistemov za zgodnje odkrivanje in javljanje požara • sistemov za zaštito proti vlomu in ropu • sistemov za video nadzor • sistemov pristopne kontrole • in drugih varnostnih sistemov Uklon: 061 140 30 55, 444 594, 140 42 5 MALI OGLASI "® 223-444 APARATI STROJI PANASONIC TELEFAXI, telefoni, tajnice in telefonske centrale, servis telefonskih aparatov. ©632-595ii446 SILOKOMBAJN za koruzo ali travo ter breji KOBILI, prodam. ©061/778- 141 12888 Prodam etažno centralno in trajno-žarečo PEČ. ©311-573_i28^t Naprodaj PRIKOLICA za traktor, dvobrazdni plug ter gumi voz. ©802-581 13167 Prodam TRAKTORSKO PRIKOLICO "KIPAR". Zg. Bela 18 13184 Ugodno prodam nov cepilec (sveder) za drva. ©720-084 13221 Prodam dobro ohranjen HOBLIC PANONIJA za 500 DEM. 13422-550 Gradbeno DVIGALO prodam. ©421-500 13237 OVERLOCKA PFAFF in SINGER, nova prodam tudi na obroke. 0215-650 13250 foto bobnar Prodam COMMODORE 64 z opremo za 10.000 SIT. ©332-241 13261 ČB TV 220/12 v, ekran 12 cm, 16000 SIT. © 332-241 13262 Prodam čevljarske STROJE za izdelavo copat. ©691-503 13265 MOTIKE za ročno okopavanje in lemeža za večje pluge ugodno prodam ali naredim po naročilu. Zg. Brnik 74, ©421-214 132B0 TARUP stroj za uničevanje krompirjeve cime in zeleno gnojenje. Kozina, ©328-238 13284 Prodam različne obnovljene ELEKTROMOTORJE. ©47-490 13297 Prodam MLIN za mletje kave -Bizerba, primeren za trgovine in samopostrežbe. ©331-849 13339 Prodam novo skobelno glavo 41 cm sikular, vrtalka. ©738-922 13356 GLASBILA Po zelo ugodni ceni 800 DEM prodam KLAVIR starejše izvedbe. ©85-350 13300 jO*SAVNA«! 0LARU Z 064/22-11-33 ! • SAVNA • SOL ARU • J/J GR. MATERIAL Prodam SMREKOVE PRIZME. ©76-474, zvečer 13230 Starejša ohranjena vratna krila, poceni prodam. ©45-057 13278 Prodam 3 kubike BELEGA PESKA za fasado. ©327-287 13352 Ugodno prodam 8 plošč pločevine 2mx1m x0,004 m. ©731-593 13358 Prodam smrekove DESKE 25 mm suhe, boljše kakovosti. ©713-168 IZOBRAŽEVANJE Učitelj uspešno instruira matematiko in fiziko. ©311-471 12768 KNJIGO SLOVENSKI PRAVOPIS novo, prodam za 19000 SIT. ©332- 241 13260 Uspešno instruiram matematiko in fiziko. ©241-278 13323 SEMENARNA Ljubljana PRODAJALNA KRANJ - PRIMSKOVO, Šuceva 23, (komunalna cona) Delovni čas: od 8. do 19. ure, sobota od 8. do 13. ure. Tel.: 241-115,241-114 KUPIM Odkupujemo vse vrste STARINSKEGA POHIŠTVA, ure, umetnine, nakit, kovance, razglednice...Nudimo tudi kvalitetne RESTAVRATORSKE USLUGE. ANTIKA KIRKA, Tavčarjeva 7, Kranj, ©221-037 ali 47-534 2 Odkupujemo vso starinsko pohištvo in ostale starinske predmete. Nudimo tudi kvalitetne restavratorske storitve. ©53-401 8295 Kupim ZEMLJIŠČE 1 ha do 2 ha, primerno za športno dejavnost na relaciji Cerklje -Preddvor - Golnik. Tel.: 43-376 MENJALNICA VVILFAN, d.o.o., zaposli gimnazijskega maturanta, pripravnika V. stopnje za delo v menjalnici, Slovenski trg 3. Tel.: 211-141 Kupim kuhinjski HLADILNIK, prosto stoječ. ©725-319 13220 Kupim stare svečnike, mlinčke, likalnike, ure, slike. ©45-655 13312 Kupim stare gorenjske skrinje, predalnike, mize, stole, kredence. ©45-655 13313 Kupim vse vojaške zadeve iz 1 in 2 svet. vojne. ©45-655 13318 Kupim stare razglednice, značke, pošto, knjige, fotografije. ©45-655 13319 Kupim portal okna z gavtrami, stara polokrogla vrata. ©45-655 13322 LOKALI V centru ŠKOFJE LOKE oddam prostor za neživila 25 m2. ©061/ 133-31-04 13241 Na zelo frekventvni lokaciji oddam lokal za neživila ali predstavljanje Slovenije. ©061/133-31-04 13242 DAJEMO V NAJEM: v Kranju 20 m2, 25m2 trgovskega lokala, na Bledu 40 m2 trgovskega lokala, v Radovljici pisarniške prostore, v Kranju pisarniške prostore v mestu. K 3 KERN Kranj,d.o.o., 221-353 13380 TRENČA TRGOVINA GOSTINSTVO SAVSKA C. 34, 64000 KRANJ TELEFON: 064/22 40 30 064/21 1029 TEL/FAX.: 064/22 55 35 PISARNE OGREVANE, 100 m2, PRODAMO ALI ODDAMO POCENI DEM 10./m2. DISCOTECO ODDAMO V NAJEM. V kompleksu je tudi stanovanje in pa dnevni lokal. Odkup inventarja obvezen, kasneje možen odkup celotnega objekta. ©064/45-481 ali 0609/629- 033 12939 V najem damo poslovni prostor: Radovljica 400 m2 3000 DEM, Cerklje 80 m 700 DEM. AGI-LIAd.o.o., ©266-564 13117 V kletni etaži blagovnice v centru Jesenic oddajamo v najem poslovni prostor v izmeri 103 m2. Informacije dobite po telefonu (064) 81-551. V KRANJU ODDAMO: živilsko trgovino, pisarne, večjo proizvodno halo 400 m2, prostor za obrt in pisarne 900 m2, v Radovljici trgovino 20 m2 in prostor za trgovino ter obrt. APRON 331-292, 331-366 13388 KOLESA Športno KOLO Maraton luxus, novo, zapakirano, rdeče barve, prodam. © 66-052 11226 Rabljena ženska in moška KOLESA po delih, ugodno prodam. ©802- 581 13169 Prodam kompletno mašino od APN 6. © 57-786 13212 Ugodno prodam moško in otroško KOLO ter šotor. ©53-825 13264 Prodam APN 6, celega ali po delih. © 310-512 13305 Prodam MOPED TOMOS T 4. ©217-973 13365 MOPEDI iisr KOLESA Prodaja mopedov Puch, ter raznovrstna izbira koles. Trgovina Gabriel: (061)/1591-222 OBVESTILA Nakupovalni izlet na MADŽARSKO torek-petek-sobota. ©49-442 12021 Vsak četrtek NAKUPOVALNI IZLET Italija Portogruaro. ©49-442 12023 GAULOISES BLONDES Koroška cesta 5, Kranj (v hotelu CREINA) Tel.:064/213-650 POJUTRIŠNJEM, 1. junija: CRVENA JA&UKA Club je odprt ob četrtkih, petkih in sobotah od 22. do 04. ure. OBLAČILA Zelo ugodno prodam POROČNO OBLEKO št. 38, ©682-720, popoldan 13196 Prodam obhajilno DEKLIŠKO OBLEKO. ©622-139 13223 Prodam lepo dekliško i tal. obleko za 12 let, primerno za birmo. ©691-868 13332 VERITAS najcenejša izposoja oblačil z vsemi dodatki v Sloveniji. Samo 15000 SIT. VERITAS, Jenkova 1, Kranj, ©224-158 13354 MLADOPOROČENCI POZOR - nudimo vam veliko izbiro poročnih oblek za izposojo in najem vozila za poroko. VERITAS, Jenkova 1, ©224- 158 13355 (DILJMjI ODIRjCLO regulacijska oprema, montaža, meritve, servis EOEH Kranj d.o.o. 0& 43 408 fc* 331 482 OSTALO LESTVE iz lesa, vseh vrst in dolžnin dobite Zbilje, ©061/611-078 9339 Lespromet ODKUPUJE LES na panju za takojšnje plačilo. S 621-779, po 15. uri 12537 Ugodno prodam ohranjen KOTEL 50 I za žganjekuho. ©802-581 1 sita Oddam KOŠNJO sena in otave. Polšica pri Gorjah. © 725-663 13185 Prodam 1 ha stoječe MRVE. Glinje 5, Cerklje 13213 Prodam TOVORNO PRIKOLICO za osebni avto. © 311-051 ali po 20. uri 632-815 13249 GORENJCI in ostali Slovenci, menjam telefonske kartice. ©332-241 PRIDELKI Prodam stoječo mrvo, po zelo ugodr.i ceni. ©41-363 13228 Prodam KOŠNJO SENA v Vopovljah. Lahovče 52, Cerklje 13252 Poceni prodam BEGONIJCE za grobove (80 SIT/kom) in SLO-VENKE. ©45-532_13292 Prodam STOJEČE SENO. Stara c. 3, Cerklje 13295 SATELITSKE ANTENE SATELITSKE ANTENE ALLTECH z montažo 449 DEM AVTOMATSKI VRTLJIVI SISTEMI z montažo 890 DEM UOŽHOST PUČIIA 00 2 0012 ČEKOV Naročila po tel.: 064/422-585 aii 421-108 SflT TRUDE, d.o.o., Boženik 10, CERKLJE POSESTI Prodamo PARCELO v Radovljici 1200 m, dovoljena zidava, 2 garaži, ne na sončni legi. Cena 62500 DEM, §rodamo parcelo 15700 m v bližini kofje Loke. 1 m stane 20 DEM. AGILIA.d.o.o. ©266-564 13120 Prodam VIKEND v Cerkljah 155000 DEM, vikend v Begunjah + 3,5 ha zemljišča 145000 DEM. AGILIA.d.o.o., ©266-564 13121 Prodam več hiš v centru Kranja, cena po dogovoru. AGILIA, d.o.o., 266-564 13122 Iščemo nepremičnine za tujega partnerja. AGILIA, 266-564 13123 Prodamo NOVO HIŠO v Dragi pri Škofji Loki. ©061/614-629 13197 Prodamo HIŠO na parceli 2400 m2 v Žirovnici. ©061/614-629 13198 V Kranju ali okolici najamemo hišo za obsobje najmanj 30 let. Vzdrževanje in eventuelne adaptacije prevzamemo mi. Šifra: NAJEM 13247 V okolici Kranja, smer Preddvor -Golnik, najamem VIKEND - brunarico, za dobo 10 let. Šifra: BRUNARICA 13248 SATELITSKI sistemi "Amstrad" 199 KANALOV GRAFIKA NA EKRANI' 1 11 JEZIKOV) 25 TV IN 40 RAOIJSK1H POSTAJ DEKODERJI. KARTICE ZA F1LMNET SISTEMI ZA VEČ STRANK VARTU1V1 SISTEMI UGODNE CENE, OBROKI SAT - VRHOVNIK ŠK.LOKA, GODF.SlČ 125 TEL.: 064/Sy, PO 20. Uli 9526 NAKUPOVALNI IZLET na Madžarsko torek-petek-sobota. »49-442 12020 _ ITALIJA PORTOGRUARO, vsak četrtek, nakupovalni izlet. »49-442 Prodam GOLF GTI 90/91 z dodatno opremo, 18000 DEM, popoldan. »43-494 13203 HYUNDAI SALON JAVORNIK, staro za novo, kredit. » 83-902 13209 Prodaja novih vozil SUZUKI. Salon Javornik. » 83-902 13210 RENAULT 5 CAMPUS, letnik 1990, rdeče barve, prodam. Đ 83-902 13211 Prodam MINI MORIŠ. »874-045, zvečer 13216 Prodam AVTO HROŠČ, letnik 1975, registriran do julija. »681-682 13222 LADO SAMARO 1500, letnik 1993. oktober, dodatno opremljen, temnu rdeče barve, prodam. Cena P dogovoru. »53-675 Prodam JUGO 45, letnik 1988-»323-574____^ OPEL OMEGA, letnik 1988, srebrne barve, prvi lastnik, garažirana, Pr dam. »216-128 ____^ Prodam R 18, letnik 1983, ugodno-»215-197____ Prodam JETTO, letnik 1987, 115.000 km, spredaj rahlo poškodovar-»46-030, po 15. uri____J^f. DAEWOO RACER, letnik 199^ prodam. »242-530 KAMION Z 83/10, letnik 1986. registriran do 1/96, z nekaj dodatne opreme, ugodno prodam. © w 018 1^ Prodam Z 101 comfort, letnik 1981 300 DEM. »51-401 3253 Prodam Z 750, letnik 1978, cena P°-dogovoru. »331-256___^ Najboljšemu Donudniku Prod^ karamboliran NISSAN SUNNY sta eno leto. »48-708, popoldan R 11 GTL 87, prvi lastnik, prodam »214-072 13271 GOLF JGL, letnik 1982 in JUGO 45, letnik 1985, prodam. »632-083j5^ Prodam JUGO 1,1 GX, letnik 1987. dobro ohranjen. »46-160, po 15- u' 13282_____ Prodam VW DERBY, letnik 1980, prVj lastnik. Babni vrt 9, Golnik, »46-5»3 32* Z 128, letnik 1988, prodam zamenjam. »325-107__1 Prodam YUGO 45, letnik 1985' Pipanova 34, Šenčur. » 41-673 13288 ____.» Prodam Z 101 GTL 55, leto izdelave 1986, registriran do 10.3.96. Stan* Loka 143. Q 620-865___ Prodam GOLF 1.6, letnik 87/88, bel« barve. »861-249 3308 TV-VIDE0-AVDI0-HI-F1 ZASTOPSTVO IN PRODAJA Cf) pioi\ieei* KARAOKE MINI STOLP 99.990 SJT PIONEER N-50 2X50W RMS GORENJE 51 TTX SONY VHS E -180 SONY UX-S60 KXAL jama KEF marantz DEMO SOBA ZA PREIZKUŠANJE ZVOČNIKOV IN HI - Fl KOMPONEN1 surrounp CANKARJEVA 5, KRANJ TEL.: 064/222 - 055 Prodam ŠKODO FAVORIT 136 LS. letnik 9/91, rdeče barve. »57-969 13315 ___^> JUGO 55, letnik 1988, reg. d° 31.12.95, 5 prestav, bel, prodaj »736-686___«5 JUGO 55 AX, letnik 1987, dobr° ohranjen, prodam. Kriška ul. 3 lovka, Kranj, ppopoldan Prodam FIAT TIPO 1,6 DGT, let"* 1990, metalik barve. »312-255^ Prodam SUBARU JUSTY J 10, letn'* 90, rdeče barve. »312-255 Podjetje AVTOPRIS odkupuje, Pjj daja vozil, vseh znank. Možen kreb ■ plačilo vogotovini. »312-255 J^> Prodam 101, letnik 1984, celo aH P° delih. Filiposki, Trg Rivoli 3, Kranj,, Odkup karamboliranih vozil def': Jugo 45, 55. »632-083, 633-584 AUDI 80, letnik 1991, prodaj Rubin Kokrica, »225-151 13 ZDRAVILIŠČE LAŠKO TEL: 063/731-336 V MESECU MAJU NUDIMO UGODNE POČITNICE IN ZDRAVSTVENE PROGRAME. DNEVNA MENJAVA TERMALNE VODE V BAZENU - VEČJI ZDRAVILNI UČINEK. POPUSTI ZA UPOKOJENCE IN DRUŽINE! Panasonic AKCIJSKE CENE! KOLIČINE OMEJENE CA-KOPIRNI STROJ KX-F230 BX 5 66.800 SIT + p.d. ATEST - GARANCIJA 1 LETO - SERVIS PO CELI SLOVENIJI NAROČILA SPREJEMAMO PO TELEFONU Avtonzirani zastoonik Matsushite in znamke Panasonic lltelefon trade Uprava: KRANJ, tel.: 064 / 222-868, fax: 064 / 222-867 Poslovalnica LJUBLJANA: tel./fax: 061 /1590-232 . Poslovalnica KRANJ, tel ./tat: 064 / 222-150 pS° K0MBI 1.4 D. letnik 1991, podamo. RUBIN Kokrica, ©225- ~—_______ 13344 Sd^ ^ARAVAN 1.8, letnik 1992, gggamo. RUBIN Kokrica, 225-151 prodam R 4GTL, letnik 1988. ©47- --------- 13347 oenl8'. Ietnik 1981- reg. do 5/96, & obnovljen, cena 2200 «« ■ "h3-| {{J 133S0 KOMBI FURGON MAZDA E 2204 x jetnik 1993, zelo ugodno prodam. -----3-302__ 13353 cenf £IL' letnik 1988. bele barve, Cena 3700 DEM. ©325-667 133«) mobitel BEŽKOVA VILA - arh. PLEČNIK, 1936 PE KRANJ, Koroška c. 27 posamezni aparati do 37,1% CENEJE Pokličite: 064/222-616 UJOM OHO vidio -alarm -mobitel -SVSKMS ^vžnjkova I9f 64208 Šenčur I&L~JFax: O f. 4 /4 1 pffr ----' nunama distribucija za Slovan*) ©T AVTO ALAHU mobitel P°obUU.r„ t.rvta n prodajo montelo Gostilna na Križni gori zaposli NATAKARJA - pripravnika ter kuharja pripravnika. Kasneje možna tudi redna zaposlitev. Resne kandidate vabi na ©64-446 12810 Zaposlimo dve natakarici ali natakarja z delovnimi izkušnjami za strežbo hrane in delo v okrepčevalnici, ter pizzopeka ali kuharja. © 224-130 12817 Zaposlimo PRODAJALKO v elektrotrgovini. Tel.: 061/813-419 dnn am G0LF GT|. Ietnik 198°. Drndi 0Prema, reg. do 9/95, L d?1 za 520°. menjam za starej-^4GTL ©225-733 mea 1^/qA SUD 1-3< letnik 1982. reg. do kJ2t onranjena, dodatna oprema, £ oaam za 3800 ali menjam. ©225- 13369 PRODAJALEC ZA VOZILA PEUGEOT zadaja po sistemu staro fa novo. Nakup vozil na f/ditalileasing. AVTOMEHANIKA Rajko ^včič, Milje 45, Visoko Pn Kranju tel: 064/43-142 Honorarno zaposlimo VOZNIKA z D katergorijo. Šifra: ZA LETO 95 12890 Zaposlim finomehanika z znanjem angleščine in elektronike. ©064/ 331-314, dopoldne do 14. ure 12932 Zaposlimo dve prodajalki z ustrezno izobrazbo in delovnimi izkušnjami v živilski trgovini z mešanim blagom. Pisne ponudbe na naslov: Trgovina Zapravljivček, Delavska c. 19, Kranj FRIZERKO ali pripravnico, smer moško - žensko, sprejmem. Bled, S 76-250 12964 Ponujamo zanimivo honorarno DELO. 1281-369 ali 84-479 13070 NATAKARICO ali natakarja, gospodinjsko pomočnico, šoferja za razvoz hrane zaposlimo. Slovensko državljanstvo OBVEZNO! ©221-051 13095 Honorarno zaposlimo osebo za pisarniška dela. AGILIA,d.o.o., 266- 564 13124 Aqua inženiring, c. na Loko 13, Tržič - zaposlimo elektroinstalaterja! ©0609/613-654 13189 Če ste resni in bi za svoje delo radi dobro plačilo, italijansko podjetje rabi večje število sodelavcev na področju prodaje in marketinga. Q 064/874- 220 13205 Zaposlim SLIKOPLESKARJA. 13 242-238 13207 Iščem prodajalce za prodajo izdelkov italijanske firme. Če imate čas in ste komunikativni, se oglasite na 13874-165 13232 Iščemo prijetna dekleta za strežbo v gostinskem lokalu pod Marelo. 13324-994, od 8. do 16. ure 13239 Zaposlim gradbenega tehnika (delovodja gradbišča) z izkušnjami. ©0609/620-471 13257 Iščemo KOMERCIALISTE za pobiranje oglasov za publikacijo SLOGAN. Redna zaposlitev, odličen zaslužek! 13061/126-31 -92 13273 Zaposlimo PRODAJALKO in NATA-KARiCO, lahko pripravnici. ©45-645, 45-052 13274 Takoj zaposlimo prijetno dekle za strežbo v dnevnem lokalu. Zagotovljeno stanovanje in stalna zaposlitev. Plača po dogovoru. Ponudbe na 13401-209 ali fax ves dan 13281 Zaposlim mesarja - prodajalca in poslovodja. 13 325-998 13287 Prodajlka KV, z delovnimi izkušnjami išče delo v neživilski trgovini. ©41- 246 13294 V naši delavnici nudimo delo ŠIVILJI, lahko tudi pripravnica. 13715-089 13296 Redno zaposlimo 1- prodajalec rezervnih delov za kmetijsko mehanizacijo, 1- prodajalec skladiščnik za kmetijsko mehanizacijo, 1- trgovski potnik za prodajo kmetijske mehanizacije, 1- finančni knigovodja. Pogoji: vsaj 5 - 10 let delovnih izkušenj in starost nad 30 let. Prijave pisno v 15 dneh na naslov: KMEČKI STROJ, Sv. Barbara 23, Šk. Loka 13304 VSEM, KI VAM JE DELO V VESELJE - POSEBNA PRODAJNA ENOTA, KI SE UKVARJA Z ZBIRANJEM NAROČIL ZA DOD. IZOBRAŽEVALNI PROGRAM NUDI REDNO ZAPOSLITEV. DELO POTEKA OD PONE-DELJKE DO PETKA V DOPOLDANSKEM ČASU. ©634-064, 0609/620-475, 56-105 13309 Zaposlimo prijazno in urejeno žensko v drogeriji na Bledu. 13719-548 13311 M ' Dekle za strežbo zaposlimo. Hrana, stanovanje lahko v hiši. 1358-026 13345 ŽIVALI Prodam srebrno osenčenega perzijskega MUČA z rodovnikom -cepljen. 13323-435 13102 Oddam KUŽKE mešančke. ©682-246 13103 Kupim 1 teden starega TELETA simentalca. 1347-297 13171 Prodam JARKICE, stare 14 tednov. Grilc, Partizanska pot 15, 13214-855 13172 Rjave JARKICE in grahste PETE-LINČKE prodam. Stanoik, Log 9, Šk. Loka. 13 685-546 13183 TELICO simentalko, osem mesecev brejo, prodam. Hafner, Papirnica 9, Šk. Loka 13214 Prodam dve KOZI, stari dva meseca in pol. S 311-814 13215 JARKICE tik pred nesnostjo -PRAŠIČE manjše in večje, prodam. Hraše 5, Smlednik, 13061/627-029 13218 Podarimo prijaznega 5 mesecev starega MEŠANČKA. 13891-289 Prodam več TELIC simentalk. Križ-nar, Hafnarjeva 9, Kranj 13224 Prodam visoko brejo KRAVO. 13685-441 13235 Prodam KOZLIČKA. 13 46-227 13245 Prodam srnasto KOZO in kozliče, dobra mlekarica. 13622-865 13268 Prodam TELIČKI, staro 10 mesecev in staro 12 mesecev, dajem v najem TRAVNIKE za košnjo. Lesce, Alpska c. 1, ©715-433 13270 Prodam MLADE PAPIGE - NIMFE. 13 312-192 13286 Zdrave KUNCE francoske ovnače za nadaljno rejo, prodam. 1345-532 13293 Prodam mlade PERZIJSKE MUCKE, stare šest tednov. 13 403-680 13301 Prodam lepega bikca simentalca 110 kg. 13421-854 13310 PURANE širokoprsate pasme, težke cca 2 kg, prodam. 0217-128 13316 KUNCE ovnaše, samico z mlaiči in mladiče, poceni prodam. 1345-532 13330 Prodam BIKCA simentalca 3 mesece starega, 100 kg, za nadaljno rejo. Brezje pri Tržiču 40, Kokalj 13331 Ugodno prodam mlado KRAVO tretjič brejo. ©631-497, Roman 13361 PURANE težke 2 kg prodam. Večje število pripeljem. ©241-189 13385 KO UGASNE ŽIVLJENJE 0.0. Gorenjska pogrebna družba, tel..064/733-365 in 328-373 POKLIČITE NAS IN Ml VAM UREDIMO VSE POTREBNO. NAROČILA SPREJEMAMO PO TELEFONU ALI OSEBNO 24 UR NA DAN Tiho je odšel naš ljubi mož in ati MILAN LOPARNIK Na zadnji poti smo ga pospremili 23. maja 1995. Ostal bo vedno z nami. NJEGOVI Kranj, Ljubljana, Mirna, Biš, Ptuj ZAPOSLITVE 2?l^e dobi delo v pizzeriji. ©421- ^PQJ4. Uri_11664 Pq^2arNA JANCO KRANJ išče kim Za Prodai° kave gostins-pre 'oralom po Sloveniji (lasten Jam°X ^,sne ponudbe na naslov: O'd-oo. Kranj, Kolodvorska 3 Zarv?r?4 plačana honorarna ali redna u°sii,ev. ©064/51-812 12681 SPOROČILO O SMRTI Svojo življenjsko pot je sklenila naša upokojenka iz Finančnega sektorja FRANCKA GOLOB rojena 1919 Od naše dolgoletne sodelavke smo se poslovili v četrtek, 25. maja 1995, ob 16. uri na pokopališču v Kranju. Ohranili jo bomo v trajnem spominu. KOLEKTIV SAVA V SPOMIN ^e'zmerno te pogrešam, CePrav me delo tvojih Podnih rok vsak dan Poajovajo spominja Te dni je minilo leto žalosti in bolečine, odkar je umrl moj sin RAJKO ŽEPIČ ing. geodezije Hvala vsem, ki prižigate svečke in postojite ob njegovem preranem grobu. Neutolažljiva mama Cilka ZAHVALA Ob prezgodnji smrti ANE JELOVČAN roj. Biček se iskreno zahvaljujeva dr. Knapu in vsem medicinskim sestram KC Ljubljana, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje in sveče, njenim sodelavcem Alplesa za podarjeni venec, sodelavcem Nika za podarjeni denar. Hvala pevcem za lepo zapete žalostinke in vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti. Hvala tudi Zvezi borcev za venec in govor ob njenem grobu, ter g. kaplanu za lepo opravljen cerkveni pogreb. Žalujoča: Aleš in Janez Zali Log, 20. maja 1995 ZAHVALA Ob smrti našega dragega JANEZA MARKLJA se iskreno zahvaljujemo dr. Veselu in strežnemu osebju UKC Golnik. Posebno zahvalo smo dolžni tudi dr. Možganu iz Zdravstvene postaje Železniki in g. župniku Likarju za lep pogrebni obred. Hvala sosedom, sorodnikom in znancem, ki ste nam v teh težkih dneh nesebično stali ob strani in nam z besedami sožalja lajšali bolečino, z darovanim cvetjem pa olepšali te za nas tako težke dni. VSI NJEGOVI Ševlje, Kranj, maj 1995 ZAHVALA Andreja, ti odšla si tiho in za vedno in nikoli več se nam ne boš vrnila, a v naših srcih je ostala težka bolečina. Ob tragični izgubi naše drage hčerke in sestre ANDREJE PAVLO VIC se iz srca zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam stali ob strani v najtežjih trenutkih; posebna zahvala sosedom za vsestransko pomoč in oporo. Iskrena hvala Ekonomski fakulteti Ljubljana, Turistični agenciji Intelekta Murska Sobota, kolektivu TT Zvezda Kranj, Sava-trade Kranj, Prodajni službi TKI Sava Kranj ter predstavništvu Mega market Ljubljana. Vsem in vsakemu se zahvaljujemo za ustna in pisna izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče ter številnemu spremstvu na njeni zadnji poti. Zahvala g. župniku in g. P. Fonziju za lepo opravljen pogrebni obred ter pevcem za zapete žalostinke. Vsi, ki ste nam stali ob strani, ste nam v tolažbo in oporo - iskrena hvala. Žalujoči: očka, mami in Tina Motoristi in mopedisti na cestah Sezona voženj z dvokolesi, od navadnih koles do težkih motorjev, je v polnem zamahu. To se tragično odslikava tudi v statistiki prometnih nesreč minulih dni. na magistralki zavijala proti Brez izpita in Čelade Kranj, 30. maja - Prejšnji teden je bilo na gorenjskih cestah dvanajst hudih trkov, od teh šest na območju kranjske, po dve pa na območjih jeseniške, tržiške in radovljiške policijske postaje. V prometnih nesrečah je bilo sedemnajst udeležencev ranjenih, med njimi tudi dva otroka in štirje mladoletniki. Večina nesreč je bila po tradiciji spet v dneh ob koncu tedna. Motorista spodneslo na pesku Podnart - V četrtek, 25. maja, ob 8.20 je bila huda nesreča na cesti med Podnar-tom in Gobovci. 30-letni Jožko L. iz Sp. Lipnice je brez vozniškega dovoljenja za motor s 600-kubično vamaho vozil od Podnarta proti Pod-brezjam. Približno 700 metrov od Podnarta je bil na cesti v dolžini 37 metrov droben pesek, ki ga je s kamionom stresel neznani voznik. Motorista je začelo zanašati, padel je in se po 132 metrih drsenja zaletel v prednje levo kolo tovornjaka, ki ga je nasproti pripeljal 36-letni Rado S. iz Naklega. Voznik tovornjaka je zaviral, vendar je kljub temu počilo. Motorista, ki je imel varnostno čelado, so hudo ranjenega odpeljali v jeseniško bolnišnico. Neprevidno na magistralko Tržič - Istega dne, torej v četrtek, ob 14.45 pa je pokalo na magistralni cesti v Bistrici pri Tržiču. 34-letna Alenka F. iz Bistrice je s petico speljala s parkirišča nad osnovno šolo in Bistrici. Pri tem je zaprla pot vozniku forda sierre, 22-letne-mu Avstrijcu Petru S., ki je vozil od Bistrice proti Ljubelju. Kljub umikanju je zadel levi del petice, po trčenju pa je njegov ford kar 51 metrov zanašalo po cesti. Zapeljal je na nasprotni pas, po katerem je z oplom astro pripeljala 28-letna Avstrijka Ulrike K. Opel je prednjim levim delom trčil v zadnji desni bok forda. V nesreči sta bila Alenka F. in Peter S. lažje ranjena, medtem ko je Petrova sopotnica, 49-letna Franziska S. dobila posebno hude poškodbe. Na željo svojcev so jo reševalci odpeljali na mejni prehod Ljubelj, od tam pa so jo avstrijski reševalci peljali v celovško bolnišnico. Na vozilih je za 1,6 milijona tolarjev škode. V nedeljo med peto in sedmo popoldne so prometni policisti skupaj s helikoptrsko posadko nadzorovali promet na cesti med Kranjem in Lescami, ki je bil dokaj gost in živahen. Pet kršiteljev cest-noprometnih predpisov bodo predlagali v postopek sodniku za prekrške, v glavnem zaradi nepravilnega prehitevanja, sedem voznikov so kaznovali na kraju prekrškov, trem pa so zalegla opozorila. Med kršitelji so policisti ujeli tudi voznika tovornjaka, ki do devetih zvečer sploh ne bi smel na cesto. Prebačevo - V petek, pet minut pred deseto zvečer, je 16-letni Tomaž G. iz Voklega na neregistriranem motorju GTX brez vozniškega dovoljenja in varnostne čelade vozil po lokalni cesti od Trboj proti Kranju. V Prebačevem ostrega nepreglednega desnega ovinka, očitno zaradi prevelike hitrosti in neizkušenosti, ni zvozil, zapeljal je naravnost na nasprotni vozni pas, prek bank-ine na travo, peljal po njej dobrih deset metrov, prevozil gozdno pot in zavil po strmem bregu navzdol. Po dobrih osemnajstih metrih je z motorjem trčil v drevo, Tomaža pa je vrglo še štirinajst metrov naprej v drugo drevo, kjer je obležal. Je posebno hudo ranjen, zdravijo ga v Kliničnem centru. Po nesreči peljal naprej Kranj - V nedeljo, petnajst minut čez polnoč, je 57-letni Hrvat Stjepan R., državljan Nemčije, z oplom omego vozil od Brnika proti Kranju. Pred Kranjem je dohitel kolesarja Milana N. iz Kranja, starega 56 let. Čeprav je Stjepan R. zaviral štirinajst metrov, je s prednjim delom avtomobila zbil kolesarja, ki ga je vrglo v vetrobransko steklo, od tam pa je po desetih metrih padel na desni rob ceste. Voznik ni ustavil, ampak peljal naprej proti Kranju. Ob 3.20 so ga prijeli na mejnem prehodu Karavanke. Alkotest je pokazal 1,14 grama alkohola, zato so policisti odredili odvzem krvi, analizirali bodo tudi kri kolesarja. Ta jo je na srečo odnesel z lažjimi poškodbami. • H. Jelovčan Motorista v jugo, Kranj - V petek, 26. maja, nekaj po osmi zvečer sta z bencinske črpalke na Zlatem polju speljala na magistralko proti Naklemu dva motorista: 27-letni Jože L. iz Ljubnega je bil na 900-kubični hondi prvi, za njim pa je vozil 600-kubično hondo njegov sovaščan, 19-letni Aljoša B. Jože L. naj bi kljub hitrim pospeškom po policijskih podatkih celo gledal nazaj, zato je očitno spregledal avto jugo, v katerem je 47-letna voznica Marija C. iz Mengša ob sredinski črti čakala na prosto pot, da bi zavila levo proti Struievemu. Jože L. se je silovito zaletel v juga, ki ga je odbilo v desno in ga postavilo pravokotno prek ceste Vanj se je nato zaletel se Aljoša B. tako močno, da se je avto prevrnil na levi bok V nesreči je bil Jože L. hudo ranjen, lažje pa Aljoša B. in 42-letna Slavica C. z Duplice pri Kamniku. Vse tri so odpeljali v Klinični center. • Foto: G. Šinik Ponoči v šoli ni pouka Jesenice - 19-letni G. M. ter njegova leto mlajša pajdaša V. T. in M. P., vsi z Jesenic, očitno niso bili posebno pridni učenci, sicer ne bi bili brez poklica in zaposlitve. Vseeno pa so se 22. maja pokazali kot svojevrstni ljubitelji šole. Fantje so okrog pol polnoči vlomili v srednješolski center, v katerega je eden od njih svoje čase hodil tudi podnevi in ga zato dobro poznal. Potem ko so navrgli vrata in prišli v šolsko avlo, so vlomili še dvoje nihalnih vrat, skupaj so razbili kar šest vrat, tudi tista, ki vodijo v zbornico in pisarne. Iz Učilnic so odnesli videorekorder, tipkovnico računalnika ter tri glasbene stolpe v skupni vrednosti okrog 200.000 tolarjev. Škoda, ki so jo povzročili z nasiljem, pa se vrti okrog 120 tisočakov. Glasbeni stolp in videorekorder so mladeniči zanesli k 22-letnemu Jeseničanu N. H., ki je aparata še istega dne za 800 mark prodal neznanemu kupcu. Tatove in prikrivalca so policisti odkrili dva dni po vlomu, vse štiri bodo ovadili državnemu tožilstvu. S ponarejenim potnim listom v Avstrijo Ljubelj - Tržiški policisti so se pred dnevi ukvarjali s kaznivima dejanjema prepovedanega prehoda prek državne meje in ponarejanja listin. 25-osumljenec T. K. iz Železnikov se je 21. maja v gostinskem lokalu Zlatica v Železnikih seznanil z državljanom ZRJ E. G. Ta bi rad iz Slovenije v Avstrijo in naprej v Nemčijo, vendar ni imel potrebnih dokumentov. T. K. je doma prenaredil svoj potni list. Prek svoje fotografije je nalepil fotografijo E. G. ter zanj preskrbel tudi prevoz v Avstrijo. 27-letni Ljubljančan A. U. naj bi ga zapeljal prek meje, vendar so ju policisti na Ljubelju razkrili. E. G. storitve še ni plačal, če bi mu uspelo priti na drugo stran, bi T. K. in A. U. dobila tisoč mark. Namesto denarja jima sledi kazenska ovadba. Ker ni dobil pijače... Kranjska Gora - Tukajšnji policisti so se v noči s 24. na 25. maj ukvarjali z očitno močno maščevalno nastrojenim P. H., starim 19 let, iz Žirovnice. Mladenič je bil 24.maja okrog enajstih zvečer pred Adam barom v Kranjski Gori. Lokal je bil že zaprt, v njem je bila samo še natakarica. Ker mu ni hotela postreči z alkoholom, je P. H. na vrtu pograbil podstavek za senčnik in ga vrgel v izložbo lokala. Podstavek je pristal na mizi ter jo prav tako poškodoval, škodo cenijo na 50 tisočakov. Očitno pa žejnemu vročekrvnežu to še ni bilo dovolj. Ob pol štirih zjutraj je spet prišel v lokal. Z razbite šipe, ki jo je natakarica prelepila s polivinilom, je odstranil polivinil, odprtino še malce razširil in zlezel v lokal. Iz njega je odnesel tri steklenice viskija, vredne 12 tisočakov. Kazenska ovadba P. H. bremeni kaznivega dejanja poškodovanja tuje stvari in velike tatvine. Pretepli tatu mopeda Kranj - 26. maja so kranjski policisti odkrili skupino fa°" tov, ki je 30. aprila pretepla 47-letnega M. K. in ga hudo ranila. Zgodba je zanimiva in poučna. M. K. se je skupaj z Z. S-30. aprila ob 22.40 sprehajal po Kidričevi cesti ter ob sebi potiskal moped, ki ga je prej ukradel izpred hiše na ulici % 11. Lastnik, ki ie avgusta pogrešani moped očitno is ;kal. je svojo lastnino spoznal in J° ob pomoči svojih prijateljev vzel nazaj. Fantje so M. K. 'v poduk" krepko obdelali. Poj' cisti so pretepače razkrinkali. Gre za starega znanca kranjS' kih in ljubljanskih kriminalistov, 19-letnega A. Š., 19-let-nega D. S., tri leta mlajše B. J. U. in Z. B., vsi so iz Kranja, ter 18-letna Tržičana E. N- |? E. M. Vse bodo ovadili, rokJ pravice pa seveda ne bo ušel niti tatinski M. K. • H. J- Usodni zdrs pod Triglavom Mojstrana, 30. maja - V nedeljo se je med sestopom * Triglava smrtno ponesrečila 53-letna Ana K. iz Ljubljane. Skupaj z dvema prijateljema se je vračala s Triglava. Ko so prišli do zgornjega snežišča nekje na sredi poti me« Malim Triglavom in Kredarico, je Ani K. na mehkem sneg« spodrsnilo. Padla je in drsela sto metrov po snegu, nato pa omahnila prek skalne stene približno 200 metrov globoko- V reševalni akciji je sodelovalo pet članov GRS j2 Mojstrane, posadka policijskega helikopterja in zdravnik iz jeseniške bolnišnice, ki pa je lahko ugotovil samo smrt zaradi hudih telesnih poškodb. • H. J. KAM M doo. Podjetje za proizvodnjo ter notranjo «n zunanjo trgovino VAS OBVEŠČA: Zgornje Bitnje 108 A, 64 209 Žabnica tel./fax: 064 312-188 ... da vam po izredno ugodnih cenah nudimo ... da smo se 1.5.95 preselili |v nove skladiščne prostore v podjetje IBI Kranj (industrija bombažnih izdelkov), cesta Staneta Žagarja 35, tel.: 064/241-605, 241-624, 241-626; _Jvijake in vezne elemente iz sledečih materialov: nerjaveče jeklo (INOX) medenina bron umetni materiali pocinkano Izdelujemo tudi vijake po vaših risbah. Cene nekaterih artiklov: matica M6 - DIN 934 KV8.8. matica M8 - DIN 934 podložka M6 - DIN 125 podložka M8 - DIN 125 vijak M 8 x 20 - DIN 933 ... da imamo v našem skladišču 0,90 SIT/kos 2,00 SIT/kos 0,60SIT/kos 1,00 SIT/kos 5,20 SIT/kos [na cesti Staneta Žagarja 35 v Kranju cca 120 ton vijakov na zalogi. Naše geslo je: In VI imate tri razloge da nas obiščete in se prepričate ! c^Anj 91.3 Ffl Danes na valovih RADIA KRANJ ► 9.20 Uspeh kranjskih gimnazijcev na tekmovanju 7MAMOS i MLADIMI ► 11.20 Pred stavko slovenskih učiteljev ► 16.10 Varujmo zdravje, tema : AIDS STERj