172
Znanstvene stvari.
Zapisnik
10. občnega zbora slovenske Matice
19. maja 1875. leta,
1. Ko se je bilo zbralo okoli 60 udov, začel je podpredsednik gosp. Peter Ko z le r zborovanje ob 3-/4 uri popoldne. Pozdravil je nazoee Matičarje ter še so-sebno zahvalil se tistim, ki so prišli iz daljnih krajev. Izpričal se je zavolj tega, da niso bili Matičarji vsak posebej povabljeni v zbor, ker se je mislilo, da je dovolj, ako se čas zborovanja po časnikih razglasi. Rekel je nadalje, da je osoda spet vsekala Matici slovenski težke rane. Izgubili smo nenadomestljivo pridnega delavca, mnogoletnega predsednika slovenske Matice gosp. dr. E. H. Gosto, in pa tudi velecenjenega podpredsednika gosp. dr. L. Vončino. Odbor Matice je kmalu po smrti Costovi sklical Ljubljanske odbornike v razgovor, po katerem se je bil izbral odsek za nabiranje prineskov za Costov nadgrobni spominek v zvezi z drugimi narodnimi društvi. Doslej se je že nabralo nekoliko denarja za spominek, in prepričani smo, da bodo gospodje Matičarji tukaj in po deželi delali z vsemi svojimi močmi na to, da se nabere doneskov za dostojen spominek velezasluženemu predsedniku.
2. Tajnik bere poročilo o odborovem del0fc vanj i od 6. marca 1874. leta do 19. maja 1875. let^ tako-le se glaseče:
Glavne knjige zadnja številka je 4. marca 1874. | bila 2277, danes je pa 2920; to kaže prirastek udov za 148, med katerimi so 3 ustanovniki. Izmed ustanov, nikov so pomrli: dr. E. H. Costa, dr. Franjo Bratkovič dr. Ivan Hrast, dr. Ivan Mele, Ivan Mrgolič, Ivan P01 dobnik, Janez Res, kanonik Rozman, L. Valentinčič dr. L. Voočina.
Vseh udov šteje Matica slovenska danes: letni-kov 1879, ustanovnikov 405; vseh tedaj 2284. ^ Odkar tedaj Matica obstoji, vpisalo se je va-njo, pa po. tem do danes ali odstopilo ali pomrlo: 2920 — 2284 =^ 636 udov.
Od poslednjega občnega zbora do danes smo raz* poslali knjige za 1873. L, namreč: „Slo van stvo" I, in „Letopis" za 1872. in 1873. leto tistim^ udom, katerim niste bili ti knjigi že poprej poslani. Četrti snopič „Atlanta", to je, Italijo, Nemčijo in evropsko Turčijo smo razpošiljali meseca avgusta in septembra 1874. leta. Pozimi meseca decembra 1874. leta in ja-nuarija 1875. leta smo razpošiljali knjige za 1874. leto, namreč: „Prirodoznanski zemljepis" prof. Jesenke iu „zgodovino avstrijsko-ogerske monarhije" prof. Krsnika. V nekatere daljne kraje pa so se tačas razpošiljali ob enem tudi zgorej omenjeni zemljevidi.
Knjige za 1875. leto se pridno tiskajo. Schod-lerjeva „knjiga prirode" bo letos končana. 4. njenega zvezka je stavljena danes 16. pola. Podučni del „Letopisa" za 1875. 1. se tudi tiska. Prvi sestavek, namreč Trs te nj ako v II. del „slovanskih elementov v Venet-ščini" je dodelan in tiskan; on obsega lO1^ pole po priliki. Dr. Simen Š ubi če ve „ilustrirane telegrafije" ste tiskani dve poli. Zavolj imenika Matičarjev, da bo, kolikor mogoče, korekten, bo „Letopis" dodelan še le proti jeseni, ter se bodo letošnje knjige razpošiljale udom proti koncu leta. 5. snopič atlantov je v delu, namreč: Britanija, Francoska in Skandi na vija.
Namesto dr. Kreka, ki odborništva ni sprejel, je prevzel odborništvo gosp. prof. Žolgar v Celji, ki je za onim bil pri poslednjem občnem zboru dobil največ glasov (168).
V po ver j eni št vi h se je marsikaj spremenilo, kakor se to vidi iz tiskanih poročil odborovih skupščin, bivših med tem časom.
Za 1876.  leto   spisujeta   „Slovanstva"  II.   del   (severne Slovane) gg. prof. Maj ciger in profesor Wies-   i t h a 1 e r.
Knjig Matičnih  je   odbor  mnogo  podaril ali po j jako znižani  ceni prodal nekaterim  šolskim knjižnicam in učiteljem.
Naj omenimo tudi to, da Picot, francoski vice-konzul v Parizu, o priliki potrditve, da je poslane rou knjige prejel, Matico takole pohvaluje: „Ich will es nicbt unterlassen, den thathigen Mitgliedern der Matica meine warmsten Gliickwunsche iiber die Arbeiten der Gesellschaft auszusprechen. Der Inhalt des „Letopis" ist in jeder Hinsicht sehr werthvoll und scheint mir ali* jahrlich an Interesse zu gewinnen". (8. februarja 1875.)
Odbor je poslal g. M. Oigaletu na Dunaji za-hvalno pismo za poslano lično spomenico v petih Avstrijskih jezikih, izdano za spomin na 251etno vladanje Njegovega Veličanstva, cesarja, kralja in vojvoda Franje Josipa.
Pri svečanosti odpiranja  vseučilišča Franje  J°" sipa v Zagrebu lanskega leta vdeležila se je slovenska  j Matica s posebno deputacijo, vodjeno po ranjkem pred' sedniku dr. C o s t i, ter izročila dotičnemu vseučilišča effla odboru posebno adreso.                                                       1
pri Dunajski svetski  razstavi  predlanskega leta je bila slovenska Matica „pohvalno pismo", katero se je hil° nam še le lansko jesen poslalo. $a vprašanje predsednikovo,   želi   li kdo besede o poročilu, oglasi se dr. Vošnjak ter pravi: Matica i bi razdeljevala starejše knjige, ki v družbeni knjižici Drez koristi ležć? knjižnicam srednjih učilišč, giin-CLiiam, realkam in preparandijam.    Odbornik Vilhar ^dgovorf, da se to godi, da vsak dobi knjig, kdor za-nje °rosi" silili jih pa vendar nobenemu ne bomo. Odbornik Močnik dodaja temu še to, da je Matica podarila dru-vtvu „narodna šola" čez 200 knjig, ter toži, da nekateri učitelji hočejo le slovenskih knjig zastonj dobiti^   nemških si  Pa  kupujejo  povsod za težak denar.    Ce kaka šolska knjižnica pristopi  kot ud k Matici 7   se  jej dad6 prejšnje Matične knjige zastonj. — S tem je bil ta razgovor končan.                                              (Kon. prih.)
173
183
Znanstvene stvari.
Zapisnik
10. občnega zbora slovenske Matice
19. maja 1875. leta. (Konec.)
3. Blagajnik g. Ivan Vilhar bere sklep računa Za čas od 12. avgusta 1873 do 13. septembra 1874. 1. Na predsednikovo vprašanje, želi li kdo besede, oglasi se g. dr. Karol Bleiweis, ter izrazi željo, naj bi se nekatera poverjeništva spremenila v namen, da bi bilo manj zaostankov pri letnikih iz nekaterih krajev. —-Odbor to željo na znanje vzame.
Gosp. Jurčič pravi: Tiskarski stroški so izkazani % 2914 gld. 50 kr. Vsacemu, ki se v teh rečeh spozna, se mora zdeti, da je to malo preveč, ter da bi se moglo kakih 200—300 gold. prihraniti, ako bi se dražba razpisala za tiskanje Matičnih knjig. Kdor stori enako dobro delo za nižjo ceno, ta naj delo dobi. Še država se v tem ozira ne drži nikakoršnega monopola. On predlaga tedaj resolucijo: Odbor naj razpiše dražbo za tiskanje Matičnih knjig.
Gosp. Vilhar opazi na to, da so vsi tiskarji v Ljubljani zmenjeni med sabo. Pred več leti, pravi, sem prašal Blaznika:^po čem bi tiskal on Matične knjige? pa mi odgovori: Čez tri dni Vam bom povedal. Med tem se je sporazumel z drugimi Ljubljanskimi tiskarji." Zato sem pisal Kienreichu v Gradec, po čem da bi on tiskal. Od njega dobljen odgovor povem ranjcemu Blazniku, na kar mi ta reče: Za to ceno bom pa jaz tudi tiskal. Tako se sedaj Matične knjige cenejše tiskajo. Se ve, takrat še ni bilo narodne tiskarne. Sedaj so okolnosti drugačne. — Toliko, pravi, imam jaz omeniti o tej stvari.
Predsednik stavi Jurčičev predlog; na glasovanje, ki je bil tudi z večino glasov sprejet.
4.   Za pregledovalce društvenih računov se na predsednikov nasvet soglasno volijo sledeči gospodje: Fr. Ravnikar, deželni blagajnik; Jož. Pfeifer, deželni kon-cipist in Drag. Žagar,   kontrolor   pri   deželni blaganici.
5.     Blagajnik Vilhar bere proračun za XI. Matično leto. Pri tej priliki pravi dr. Vošnjak, da naj bo se en občni zbor septembra 1875. leta, da popravimo to, kar je bilo iz znanih vzrokov zakasnjenega 1873. leta. Da se odstranijo take ali enake zmede, izvirajoče iz tega, da je Matičnemu letu konec vsacega 30. junija, predlaga on, naj bi se XI. Matično leto raztegnilo do 31. decembra 1875. leta, tako da bi imelo to njeno leto 18 mesecev, ter da bi se XII. Matično leto začelo s 1. januarijem 1876. leta.
Ta mnogim, sosebno tajniku, že dolgo časa na srcu ležeči nasvet je bil po tem, ko so ga še podpirali gg. vilhar in dr. Poklukar , tudi malo ne soglasno sprejet. Kako bo pa s plačevanjem zavolj teh 6 mesecev, to bo sklenil še le odbor po nadrobni presodbi te stvari.
6.     Volitev 11. odbornikov.
Izvoljeni so bili vsi po „Novicah" priporočani kan-didatje, namreč: Dr. Jan. Bleiweis, Ivan Tušek, Ivan Vavm, Fr. Ravnikar, prof. Wiesthaler, dr. Ulaga, grof Barbo, Stegnar Feh, prof. Urbas, Svetec Luka, Gorup
Josip. — Razun teh sta dobila dr. Sust 11, dr. Gregorec 11 glasov.
Ker ni bilo nobenega predloga več, končd g. predsednik zbor.