331
Novičar iz austrijanskih krajev.
Iz Istre 8. oktobra. A. Drage ,;Novicea! povejte ljubim bravcem svojim tudi od našega kraja kaj, in recite slavo onim, ki jo zaslužijo. Menim tu šola v Novaki, eno uro hoda od Pazna poleg ceste na lepi ravnini, kamor ob nedeljah Pazenčanje na sprehod hodijo. V tej šoli se trudi že tretje leto častiti gosp. Miha Zupančič, učitelj
in farni kaplan, kteremu tudi hvala gre, da se je šola tukaj ustanovila, zakaj prej je ni bilo in bi je še danes ne bilo, ako bi se on ne bil toliko za njeno ustanovljenje potegoval, in tako verlo obnašal, da so farmani iz gole hvaležnosti, da so od svetlega gosp. škofa tako neutrudljivega učitelja dobili, jo radi napravili. V tej šoli se je učilo vsaki dan to leto 105 učencov; zjutraj 65 učencov, popoldne pa 40 učenk; uui ne samo v domačem ilirskem jeziku, ampak tudi v laškem, in kteri že 3. leto v šolo hodijo, tudi v nemškem, tako, da bodo starši lahko svoje otroke v vsak drug kraj v višje šole pošiljali — gotovo velika dobrota staršem in otrokom. Učenke se pa vadijo v domačem jezika ¦leršanski nauk, citati in pisati. Tudi one se bodo pod marljivim učiteljem zadosto za svojo potrebo izobrazile. — 38, sept. je bila šolska preskušnja, otroci so tako gladko odgovarjali ne samo v ilirskem, ampak tudi v talijanskem in nemškem jezika, da je bilo veselje; obžalovati smo le, da mata mogla ne gosp. okrajni poglavar ne gosp. dehant, pri prsskušnji pričijoča biti, zavolj kolere, ktera je tudi v tej fari čez 40 oseb pobrala, in pri kterih se je tudi častiti gosp« Miha ravno tako neutrudljivo in pogumno obnašal, kakor v šoli.    Čast in hvala tedaj verlemu gospodu!
Iz Sorice. Ljube „Novicea I Ker Vam dopisujejo od vec strani zastran letošnje letine, naj Vam povem tudi jaz, kako smo pri nas po naših hribih kaj pridelali. Ozimina, kolikor so je sejali, se ni kaj dobro obnesla. Ker je bila zavoljo slabega pomladanskega vremena silno redka, se je je le malo naželo in pa namlatilo. Bolje pa se je obneslo jaro žito, in zlasti oves je bil po nekterih njivah prav prav bogat. Tudi ajda, posebno po lazih, je bila bogata. Krompir je gnjil tudi letos, vendar po njivah ne toliko, kakor prejšnje leta. Bog ve, kaj bo pa po hramih storil? Ce torej ozimino izvzamemo in pa tri soseske, ktere je bila bolj ali manj toča potolkla, smemo reči: Hvala Bogu, letošnja letina je dobra, tako, da nam ne bo treba, razun turšice, žita koj kupovati. Pa tudi turšice bi naši kmetje za svoje potrebe lahko doma pridelali, ako bi hotli. Zakaj če verlemu gospod fajmoštru dobro plenja, kako da bi tudi drugim ne, posebno takim, ki imajo njive v zatišji? Pa kaj, ker nočejo v svojo laetno škodo posnemati dobrega izgleda, ki ga pred očmi imajo!
Kolera nam je, hvala Bogu, do sedaj prizanesla. Samo eden je bil umeri za nekako kolero, grižo z blje-vanjem sklenjeno, pa še ta jo je bil nalezel tam neki pri Gorici.
Za šolo se pri nas vse hvale vredno skerbi in dela. Začela se je bila že leta 1852, pa zavoljo prepičlih dohodkov učiteljevih je bila po 8 mescih zaspala. Letošnja komisija tam poleti pa je prihodnjemu učitelju dohodke toliko zboljsala, da bo imel razun 60 fl. za cerkvenega hlapca in pa 12 fl. za pometanje šole, še naj manj celih 250 fl. in pa derva za kurjavo — naj manj, pravim, ker posamezni zneski dohodkov so tako nizko postavljeni, da bo pri vsakem vselej še več dobil. Šolsko poslopje, poprejšnja mežnarija, ste se tudi tako popravile in pa prena-redile, da bo učitelj imel prav lepo, prostorno in pa pripravno stanovanje, ker razun ozidja je skoro vse predelano, prenovljeno in pa olepšano. Lahko torej rečemo, da bo učiteljska služba v Sorici prihodnjič dobra, boljša kakor je pa marsikje drugod. Bog daj, da bi tudi dobili teh poprav in prenaredb vrednega moža, ki bi se v šoli, v cerkvi in pa do občine kakor mož na svojem mestu vesti in obnašati znal!     Likar.
Iz Celja 13. oktobra. Bolj in bolj rudeči in rumeni se listje po drevji in germovji; jesenski vetrovi pišejo čez gole sternišča, in žerjavi in beguni pred kolero vračajo se v tople južne krajine. Vse pripravlja se na zimo. Kakor beremo v časnikih, bo tudi angležka in francozka vojska ziraovala to leto v Krimu, pa zopet bo revna celjska okolica pomagala,   da zimovanje   njima   bo preterpljivo  na
332
negostoljubnem polotoku. Kakor je namreč lani lesene kolibe poslalo Celje v Krim, letos pa angležkim konjem z obilnim štajarskim senom postreglo, tako bo to jesen pre-vidilo Angleže tudi z nekim živežem, ki ga pa dan današnji mi sami potrebujemo bolj, in kterega bi raje obder-žali v svoji domovini.
Naročili so namreč Angleži semkaj, da naj se jim nakupi pa pošlje v Krim 5000 centov krompirja. Neki ba-rantač je prevzel to naročilo, ter hoče po Štajerskem sku-pljevati toliko ljubega krompirja, ter ga pošiljati v Terst, odkodar bojo parobrodi odnesli pridelk slovenske zemlje na černomorsko bregovje. Bodi Bogu milo I Kaj ostane na zimo tukajšnemu revnemu kmetu, če se te hraue znebi? Veliko pomagal mu ne bo pičli denar, ki ga bo skupil za prodani živež; občinstvu, posebno v mestih, se pa še večja škoda godi po takem početji: kajti to nevgodno barantanje podražuje že tako drago hrano, in terpeti jih mora veliko, da obogatijo nekteri.                                                J. S.
Stariterg v Poljanah 26. sept. (zakasnjeno.) Danes smo končali ljudsko šolo, ktero je blizo 70 otrok obojega spola obiskovalo. V keršanskem nauka so se prav dobro obnesli, tudi v petji se je skazala mladost, čeravno poprej ni pela ne horvaško, ne serbsko ne slovensko. Vsa zasluga tega lepega početja v petji gre neutrudljivemu gosp. kaplanu Kozoglavu, kteri ve vnemati z gorečo besedo in pristojnim podakom serca mladosti do lepih reči, posebno do petja. Računstvo je gladko teklo, ne tako dobro je šlo v dragih predmetih. Vzrok tega je bila huda bolezen gosp, učitelja, pozneje pa nemila kolera, kttra je od 10. ju!, do 15. auL. tako hudo gospodarila, da je v tem kratkem času 199 ljodi podavila. Zastonj so duhovni in zdravniki prestrašeno ljudstvo opominjali, naj bi se take silno kolere ne balo, zastonj mnoge svarili, naj nikar ne dajejo vina bolnikom. Strah pa je bil še večji, ko zdravnikom skoraj pri nobenem bolniku po sreči ni šlo. Merličev nazadnje nositi so se bali, tako, da so jih mogli po 3, po 4 in še več na pokopališče peljati. Revežev je že poprej v fari dosti dosti bilo, še več jih je zdaj, ker je dosti otrok brezstari-šev. Tolažbo umirajočim sta oba gospoda, fajmošter in kaplan, neutrudljivo delila; njima na pomoč sta prišla tudi dva gosp. kaplana, eden iz Kočevja, dragi iz Metlike, ki sta se ravno tako hvale vredno obnašala. Tudi v nemški Loki je kolera tako hudo razsajala, da tam »sni duhoven, gosp, Vajvoda, je komaj vsim bolnikom vstreči zamogel; noč in dan je bilo treba hoditi. V tej majhni fari štejejo 105 umerlih. — Letina je letos sploh dobra, samo vina bo tretjino manj kakor lani.                                      Poljanski.