Stoletja je garal slovenski hlapec ...
Sto in več let je zemlja vpijala njegov znoj, sto in več let se je grel njegov gospodar za toplo pečjo, a hlapec na stelji. Dan na dan, od štirih do ene, mu je v ušesih zvenela pesem kladiva, podnevi in ponoči je bil ves črn in sajast in sključen v rovu, od jutra do večera je izgoreval ob plavžarski peči, ves truden in top. Le tedaj, ko se je po šihtu do nezavesti zapil ali v mračnih, tihih nočeh, ko se je pod odejo spokoja upala oglasiti le sova v gozdu, je poletela njegova misel. Nejasna in uboga je hotela nekam, do neke pravice, pravice tople peči, zabeljenih žgancev, takmašne obleke in božične potice, nekam do nekih nevidnih, skritih, a dobrih, milših zvezd...
Nekega dne, ko je že stokrat preklel boga in hudiča, je pograbil vile in lopato in zamahnil po glavi gospodarja. V njem je vse tlelo, vse je gorelo ...
Še dolgo potem, ko so ga dotolkli, so se v njem prižigale iskre upora, še dolgo dolgo je komaj utišal svoj uporni krik, pod senom v hlevu ali v vlažni kletni luknji. Bolel ga je sključeni hrbet, bolela ga je nemoč trde, stisnjene pesti. Ko so rekli: štrajk, so ga morali žandarji s silo odvleči od fabrške ograje • •> •
Zdaj ni pokleknil, še klecnil ni, kajti slutnja milših zvezd je postala jasna, ravna pot, četudi z visokimi, nevarnimi ograjami. Njegovi poti do pravice je vedel ime: partija.
Deset in več let se je upiral slovenski delavec ...
Ko je prvega maja v Trbovljah, na Jesenicah, na Joštu v primorskih, dolenjskih, štajerskih in prekmurskih goricah dvignil rdečo zastavo in si zapel rdeč nagelj na srajco, ko je glasno zavriskal na plesu z brhkim dekličem, so ga uklenili žandarji« g® pretepli in ga vrgli med stenice in podgane, na mrzli beton. Tam, v temi brez oken in vrat, je začutil toplo roko na čelu: »Tovariš ...«
Štiri leta je bil srditi boj, s puško v roki. Nabrusil je koso, za pravdo, za svobodo, za drugačno žetev. Po dežju, snegu, blatu je gazil, krvavel in umiral, štiri leta so mu rezali kožo, pulili; lase, ga pretepali do nezavesti, ga dušili v plinskih celicah in streljali kot psa. A hrepenenja niso strli, hrepenenja po pomladi, po naši pomladi, ki bo morala priti kot hrzajoči konj, pomladi, ko bo belo, praznično češnja zacvetela...
In — prišla je. Vriskal je in pel in jokal od sreče pod domačo češnjo, s katere so padali beli cvetovi, nanj, na polje, na travnik, nežno valovili v vetru, ki jih je ponesel na sleherni grob v zelenem gozdu.
Vsako pomlad si slovenski, jugoslovanski delovni človek zatakne rdeč nagelj in prešerno zavriska. Letos, ko se spominja svojih prvih korakov na svoji pravični* partijski poti in vseh ponižanih padcev in ponosnih vzponov, mu bo nagelj v gumbnici še večji in še bolj rdeč ...
In če ga boste tam, pod drhtečim cvetjem praznične češnje, vsega zanosnega in krepkega pobarali, kaj si želi, vam poreče:
»Miru.
Pa zdravja Titu.«
Darinka Sedej
Spoštovani bralci!
Dolenjski list iz Novega mesta, Primorske novice iz Kopra, Vestnik iz Murske Sobote, Naš čas iz Velenja, Tednik iz Ptuja, Novi tednik iz Celja ter Glas iz Kranja so vam pripravili skupno prilogo. Ob novem letu so jo pripravili (> uredništvu Dolenjskega lista, tokrat pa delavci Časopisnega podjetja Glas Kranj. Posvetili sojo delavskemu prazniku,
1. maju, ki ga letos še posebno slovesno praznujemo ob pomembnih obletnicah in jubilejih partije: 40-letnice konstituantne seji Centralnega komiteja KPJ v Bohinju ter 60-letnice naše partije.
V prilogi so prispevki novinarjev iz vseh slovenskih pokrajinskih časopisov.
Likovna zasnova Jože Trobec — Gorenjski sejem.
l«toXXX. Sl. 14
HutikiSobiili '*•>*«• iin CEMSOIN
»Volja do dejanja, to je glavna človekova moč«
skupna . prvom ' priloga 1979
Tistega prvega maja 1921, ko je Karel Sterban prvikrat začutil, kaj se to pravi praznovati delavski praznik, je bil v Hrastniku nadvse lep. Od rudnika je zjutraj krenil sprevod. Na čelu je jezdil belega konja eden od delavskih voditeljev: za njim je šla godba, brez katere v rudarskih revirjih ne mine noben prazničen dan, nato pa so stopali delavci. Nad njimi so se žareče vili rdeči prapori, transparenti so razglašali, naj žive vsi delavci, naj živi delavski praznik. Sonce se je lovilo v pozlato trobent, rogov in debelušnih tub, zvoki so doneli od hiš in v srca delavcev pričarali radostni praznični drget. Bil je delavski praznik. Hrast-niški rudarji so praznovali. Pod svetlim soncem so stopali možje, katerim bi sicer ta dan svetile zgolj rudarske svetilke v rovih. Bilo je, kakor da je praznik mnogim rudarjem, stopajočim v sprevodu, prižgal sonce na nebu.
V razigrani množici je obče navdušenje delil tudi mladi rudar Karel Sterban, fant, ki je postal eden od najbolj vnetih in zanesljivih organizaotrjev delavskega gibanja v zasavskih revirjih.
»Da, takšno je bilo prvo proslavljanje delavskega praznika, ki se ga spominjam. Pred vojno je bilo namreč nekaj časa dovoljeno praznovati 1. maj, imeli smo celo dela prost dan. Vendar se je stvar hitro preobrnila in potem je vsakdo praznoval, kadar je pač mogel, saj dela ::a 1. maj nismo bili prosti,« pojasnjuje Sterban.
V skoraj šestih desetletjih, ki so minila od veselega dne v Hrastniku, so rudarjeve lase poselili beli znanilci starosti; gube, kakršne riše težko življenje in jeklena volja, so mu zarisale nekaj značilnih črt na obraz. Čeprav je videti, da se je Karel Sterban prenadelal, da se je takorekoč razdal, pa je v njem še vedno velika zaloga energije. Njegov mirni glas in umirjene kretnje izžarevajo voljo. Ni treba veliko časa in besed, da človek odkrije bogato osebnost in bogato življenje
Karla Sterbana; življenje, ki je bogato zato, ker je bilo posvečano drugim in ne le osebnim ciljem, življenje, ki je bogato zaradi vseh tistih, ki so v rovih pri strojih, v zaporih, v gozdovih, na terenu prišli v stik z njim.
Karel Sterban se je rodil 14. oktobra 1904 v vasi Belo pri Sv. Jedrt kmečkima staršema. Na mali kmetiji se sreča ni dolgo nasmihala. Prva svetovna vojna je pobrala gospodarje na Doberdobu, Karel pa je moral kot najstarejši otrok prevzeti bremena, mnogo pretežka za otrokova ramena. Ko je pet let kasneje umrla še mati, je Karla vodila pot v hrastniški rudnik, kjer se je zaposlil kot rudar vozač. Pod zemljo je kmečki fant odkril nov svet, svet slovenskega delavca, odkrila se mu je dvojna podoba sveta:	izkoriščanje, nečlovečnosti,
sovraštvo, sumničenje, na drugi strani pa tovarištvo, solidarnost, zaupanje.
Karel se je vključil v Slovensko mladino, nato pa se ni več odpovedal organiziranemu delovanju za delavsko stvar.
Ni bilo treba dolgo čakati. 1. junija 1924 je Karel doživel ognjeni krst, ko so delavci iz vseh zasavskih rudnikov enotno nastopili proti poskusu, da bi nazadnjaški orjunaši razvili v samem srcu slovenskega proletariata - v Trbovljah svoj prapor. Takrat so padli tudi prvi streli v Karlovem življenju.
»Na lastne oči sem videl, da je delavski razred močan. To, da smo orjunaiem preprečili razvitje prapora, je bilo za vse nas zelo spodbudno,« pove Sterban. Samozaupanja niso odvzeli dnevi prebiti v preiskovalnih zaporih, niti kasnejša preganjanja, nevarnosti in težave. To zaupanje v slovenskega delavca je Še danes izredno živo v Sterbanp.
Med mnogimi akcijami, pri katerih je Sterban sodeloval, omenimo edinstveno stavko. 3. julija 1934. Jugoslavija do tega dne ni poznala gladovne stavke. Kaj se to pravi, so lastnikom zasavskih rudnikov pokazali slovenski knapi.
Revolucija teče tudi danes
Prvi maj imenujemo praznik dela, pogosto je to »najdaljši« praznik v letu, posebno če pade tako srečno, da ga lahko podaljšamo še čez soboto in nedeljo. Zato ni čudno, da nam turistične agencije pripravljajo za te dni številne aranžmaje za izlete doma in v tujino. Sicer pa je stara tradicija, tole z izleti, kresovi in proslavami. Se danes sploh zavedamo, kaj je pomenil praznik dela 1. maj nekoč, kako in zakaj so ga praznovali in kaj naj bi nam pomenil še danes?
O tem sem se pogovarjala z Brankom Bahičem-Vladom, našim znanim družbenopolitičnim delavcem, ki domuje naizmenoma pri družini v Ljubljani pa v Semedeli nad Koprom, kjer v miru piše in ureja svoje spomine.
»Tovariš Babič, kako ste praznovali 1. maj nekoč?«
— Bil je to borbeni praznik, v znamenju boja za delavske pravice, demokracijo, svobodo, proti fašizmu, ki je že bil na pohodu, proti naraščajočemu terorju. Pred vojno sem živel v Mariboru (od 1937 do 1940), ki je bil tipično delavsko mesto. Osnovna značilnost tak-
BRANKO BABIČ-VLADO se je rodil leta 1912 v Dolini pri Trstu. V Jugoslavijo je emigriral leta 1930, (lan KPJ od leta 1935. Delal je v Mariboru in Banja Luki in imel pomembne politične zadolžitve (sekretar oblastnega komiteja KPJ za Bosansko Krajino). V partizanih od letn 1941, leta 1942 sekretar okrož n imiteja za Kozaro, od 1943 do boditve sekretar PK KPS za Slovensko Primorje, namestnik politkomisarja IX. korpusa. V letih 1946/47 sekretar CK KP Julijske krajine, do 1952 sekretar KPSTO. Potem številne funkcije v družbenopolitičnih in kulturnih organizacijah (glavni odbor SZDL, CK KPS, republiški poslanec, predsednik Svobod in Zveze kulturnoprosvetnih organizacij ter drugo), zdaj član predsedstva ZZB NOV Slovenije in član sveta federacije. Branko Babič je nosilec številnih odličij in priznanj, omeniti jih gre vsaj nekaj: Spomenica 1941, Orden za hrabrost, Orden zaslug za narod, Orden bratstva in enotnosti I. in II. reda itd.
ratnega praznovanja je bilo narodnostno obeležje, čutili smo se ogrožene. saj je Jugoslaviji grozil napad. Takrat so se namreč že odigrali usodni dogodki v Avstriji in na Češkem. Naše geslo je bilo torej obramba dežele, boj za neodvisnost, široko demokracijo, ljudsko fronto, proti agresiji. V tem smislu smo tudi pisali parole po zidovih, trosili letake, imeli borbena gesla. Posebno smo to okrepili, ko je nacistična Nemčija napadla Poljsko in se je začela II. svetovna vojna. V tistem času je tudi Jugoslavija podpisala tisti znani pakt s fašisti in vsi napredni ljudje so bili proti temu. Delavski praznik smo vedno obeležili tudi z rdečimi zastavami, ki smo jih izobešali na najbolj vidnih in najteže dostopnih mestih, tako da je imela policija velike težave, da jih je snela.
»Organizirali ste tudi izlete, ki so bili pravzaprav politična zborovanja.«
— Ker so bile vse manifestacije prepovedane, smo prirejali politična zborovanja v obliki izletov v naravo. Udeleževali so se jih predvsem komunisti, toda tudi vsi demokrati in napredni delavci (tudi tisoč nas je bilo). Iz Maribora smo hodili pod Pohorje. Si<*er je bilo vse kot na običajnem izletu, .le da smo imeli ob tej priložnosti tudi politične govore, vroče debate, skratka živahno politično aktivnost.
»Se spomnite konkretno kate~ rega teh praznovanj?«
— Težave so bile v tem, da so mene iz varnostnih razlogov pona-
»Seveda na kaj takega še tako slabo plačani rudarji niso hoteli pristati, zatos o na pobudo revirskega komiteja Zagorje sklenili stavkati. 3. julija se nočna izmena ni vrnila iz jame, obe naslednji pa sta šli normalno v jamo. Ko so na upravi ugotovili, da je nekaj narobe, je bilo že prepozno. Vse tri izmene rudarjev so ostale v jami ter polnih 72 ur iz protesta odklanjali hrano. Seveda je šla novica po svetu kot požar. Stavkali niso namreč samo hrastniški rudarji, ampak tudi rudarji v vseh mestih, kjer je Trboveljska premogokopna družba imela v lasti rudnik. Najdlje pa smo z gladovno stavko vztrajali prav mi v Hrastniku ...«
Se in še je takih pripovedi in nemogoče je tudi poskušati na nekaj rokopisnih listih zajeti pestro in bogato življenje Karla Sterbana. Gotovo pa velja prisluhniti modrosti, katero mu je življenje vedno znova potrdilo.
»Volja do dejanja — to je glavna človekova moč. Jaz se nikoli nisem bal dejanj. Če sem se česa lotil, sem stvar tudi dokončal. Kot član partije pa sem čutil še dodatno nadosebno dolžnost in poklicanost opravljati posamezne naloge. Mislim, da podobno mislijo in čutijo tudi drugi.«
Preprosto in jasno.
M. MARKELJ
To je praznik dobrih ljudi
karel Sterban
Direktor Peka in Planike je bil, so mi rekli, in ko ga iščem od Tržiča do Pristave, se ogledujem le po lepih novih belih in mogočnih hišah gori v bregu. Ko le ne najdem, povprašam. Ta je pa v ,fabrških’ blokih, mi povedo. In,res ga najdem v eni teh preprostih tovarniških hiš. Ivan Štucin je bij in ostal proletarec ...
Lahko bi bil tekstilec, tako kot oče, pa ga je vleklo za mizarja. Toda, ko je prišel čas za njegov uk, so se pri mojstru Janezu Mandeljcu dogovorili, da bo ,šuštar’. Z očetom sta skupaj vojake služila, pa se je dal pogovoriti... In morda bi bilo z Ivanom v življenju drugače, ko ne bi padel v čevljarsko druščino. Potem morda ne bi spoznal vseh tistih revolucionarnih misli, kot jih je našel pri naprednjaku in revolucionarju Ivanu Grlahu, čevljarskemu mojstru v Tržiču, ki je bil ves vnet za socialistične ideje. Nepismen je bil, pa mu je Dornikov Fric moral brati Marxa in Engelsa. In dobro je dal zaslužiti fantom. Ko je Ivan odhajal k vojakom, mu je vroče naročal, da ja ne bo streljal na štrajkaše...
Med takimi ljudmi, kot so bili Erlah, Stegnar, oba Uzarja, Debevc, Gradišar, Dacar, Keršič, Kacijanka, se je kalil. Ideje, ki so jih prinesli ti fantje iz oktobrske revolucije, so iim burile duha in dajale pogum, da bi spreobrnili ta svet tudi v tržiški luknji. Da bi tudi oni vzeli oblast v svoje roke, kot ruski delavci tam na njihovih kolhozih in sovhozih, da bi sami zagospodarili s svojim delom,
nami odloCnli . . . Tu pn j«? -\-40
čevljarskih mojstrov delalo s po 6 do 8 vajencev, delo le sezonsko, za Veliko noč in Božič si garal noč in dan, vmes pa ni bilo za sok ... Le še zidarji so imeli tako pasje življenje. Potem je začela čevljarska obrt zamirati, pojavljala so se večja.
V svojem koprskem domovanju, v Semedeli, Branko Babič piše spomine in jih pripravlja za tisk. Pravkar ima »v delu« tako pisanje — spomine s Kozare.
vadi okrog 1. maja zaprli. Močno so sumili, da sem komunist (bil sem takrat član okrožnega komiteja za Maribor). Pri zasliševanjih sicer nisem tajil svojega naprednega prepričanja, rekel sem, da sem demokrat, da poznam komunistične ideje, vendar nisem priznal, da sem organiziran, ker je to bilo takrat prepovedano. Ker mi niso mogli ničesar dokazati, so me po 1. maju spustili.
No, nekega zborovanja pa sem se vendarle udeležil, ker sem še pravočasno pred 1. majem odšel zdoma in sem se vrnil 13. maja, ko je bilo zanesljivo vse mimo. Takrat se nas je zbralo tam pod Pohorjem 300 delavcev. Prav ko je Milan Zidanšek govoril, smo zagledali orožnike, ki so šli proti nam. »Zapojmo«, je Zavpil Zidanšek in začel dirigirati. Naše petje so orožniki prekinili. Na vsak način so hoteli vedeti, kaj tu počnemo. Peli smo pač, na travi smo imeli razgrnjeno jedačo in pijačo ob košarah. Torej čisto običajni izlet v naravo, smo trdili. Preverjali so, kdo smo in med nami so našli tudi Hermanka, ki je bil takrat znan komunist. Hoteli so ga odgnati, pa
smo se uprli: »Kaj on ne sme na izlet?« Čez dobre pol ure so odnehali.
»In kaj bi rekli za današnje praznovanje in pomen 1. maja, tovarič Babič?«
— Po mojem je 1. maj še vedno zelo aktualen. Revolucija teče tudi danes, čeprav drugače, zato ima tudi to praznovanje drugačno obeležje. Ne samo v svetu, tudi pri nas je še veliko nerešenih vprašanj, še vedno so pojavi, ko skušajo nekateri izkrivljati pridobitve delavskega gibanja in osvobodilnega boja, še vedno smo žrtve raznih hegemoni-stičnih pritiskov. Naš boj za neodvisnost, neuvrščenost, za poglabljanje samoupravljanja je tudi danes široka fronta. Zakon o združenem delu šele začenja in ne končuje bitko za uresničevanje v vsakdanji praksi. Naši ljudje imajo danes socialno in materialno varnost in te pridobitve gotovo kaže ohraniti in še razvijati do dejanske demokratizacije sistema in osvoboditve človeka. Zato praznujemo danes 1. maj drugače, čeprav je ostal simbol boja za delovnega človeka, za lepši in svobodnejši jutri.
ZDENKA LOVEC
podjetja, ki pa so izkoriščala ^
Duška so si dajali na svojih shodih. Socialisti so se dobivali v Rdečem konzumu. Najboljšo kul; turno skupino so imeli, mešan1 pevski zbf>r, dramsko skupino, telo-vadbo, tamburftški zbor. K njim prihajali revolucionarji, kot Vehovec, Zorga, Vergelj in za prvi maj 80 pripravili tako proslavo, da se je leto in dan govorilo o njej. Sprevod je && z zastavami in godbo skozi ves Trži& Pristavo, Križe, proti Retnjam v Kovor, na Bistrico in nazaj v Tržič’ kjer so prosjavljali naprej. Bil je njihov praznik, praznik mednarod-
IVAN ŠTUCIN -ŽAN4
S
nega proletariata, praznik njihove borbe proti kapitalistom in izko-riščanju. Če je proletariat leta 1&8 praznoval prvi maj z geslom osemurnega delavnika, je bilo leta 1913 in 1914 geslo »vojna vojni.« Takrat s<* ga praznovali še skupaj z naciO' nalisti in klerikalci. Po letu 1920, k® je bila komunistična partija z Ob' znano razpuščena, so naslednja let# prvi maj praznovale tudi v Tržiču manjše revolucionarne skupine. Na Bistriško planino, Kriško sor?1 Veliko Mizico, Stolec in pod Storži so hodili. Vsako leto, ko je zazelf' nelo na poljih in se je v prsi*1 porajal nov up na lepše in bolj^ življenje, so praznovali. Kljub Žan' darjem, ki so jim trgali rdeče n®' geljne iz, gumbnic, rezali kravate >n pretepali. Njihova proletarska z®' vest je le še bolj rasla ... Partijsk# literatura je prihajala po skriti*! poteh iz Avstrije. Prinašal jo je tud1 Ivan in vodil revolucionarje p® gorskih vrhovih, varno mimo mejni*1 straž. Zbirali so rdečo pomoč in z® tiskovni sklad. Do leta 1931 je bil* pri njem javka za zvezo s Koroško-Vse to pa ni moglo ostati skrit0 Aretiran je bil in okusil je Gla'!" njačo, ki je bila za komuniste tud1 visoka šola marksizma. Ko se r vrnil, za komunista ni bilo dela -' Tik pred vojno okusi še taboriš^ Ivanjico. 2e 23. julija 1941 se Je priključil Tržiški četi na Čevljarcifi’ potem je v Storžiški skupini J11 Kokrškem bataljonu. Ko je bil® svoboda, je prišel v Tržič 1 Doline...	.
Zdaj je spet 1. maj praznik. 0<* vsega sveta in vsakogar prizna*1 delavski praznik! Tkalski in čevlja1"' ski stroji tržiških tovarn so okrašen* z rdečimi zastavami in zelenin*1 vejami, povsod je pesem, je praznik’ ki ti ga ne more nih£e več vzeti-Praznik dela, praznik žuljavin-dobrih rok. Vedno isti pomladni dan> pa vendar vsakokrat drugačen. ™ vsakem beležimo nove delovne usp«' he, ki nam kažejo lepši jutri...	.
Pa smo popustili v tem svojen* navdušenju. Predobro gre. Imam proste nedelje, sobote, imamo sarn°J upravo. Se imamo še za kaj borit*’ Ko bi le znali mladi to ceniti *n ohraniti, si želi danes Ivan Štucin-D. Dolenc
Inovator Mihael Podgoršek
Kako spodbujati tehnično ustvarjalnost?
Preprosta -toda
dragocena
pridobitev
Magister Gabrijel Devetak je inovator, vodja marketinga in predsednik komisije za inovacije v podgrajski Piami. Značilno za to tovarno Pod obronki nerazvitih Brkinov je izredno uspešno spodbujanje inovacijskega dela. Tovarna doživlja gospodarski razmah, v proizvodnjo načrtno uvajajo izboljšave in nove teh-
rali in stimulirali: pripravljate nov pravilnik o inovacijah. Kako ste doslej in kako boste v prihodnje stimulirali inovatorje?«
»Doslej smo izplačevali nagrade predvsem za tehnične izboljšave na osnovi ustvarjenega čistega dohodka po pravilniku iz leta 1972, tako da smo izračunali enoletni učinek ino-
nične rešitve, pred meseci so predali namenu novo tovarno, zgrajeno na osnovi lastnih inovacij. Gabrijel De-vetak je avtor številnih strokovnih člankov uvajanju inovacij na osnovi tržnih raziskav v razmerah samoupravnega gospodarskega sistema: na to temo piše zdaj tudi knjigo.
»V Piami so inventivno-inova-c*j»ki procesi zelo razviti: spodbujanje inovacij je organizirano ® kontinuirano. Nemajhne za-•luge pri tem imate vi, ki ste tudi •um inovator, obenem vodja *u®rketing službe in predsednik komisije za inovacije. V čem je ključ do uspeha?«
»Recepta, ki bi bil univerzalen ni: obstaja pa nekaj osnovnih prijemov, ki zagotavljajo uspešnost na tem in urugih področjih. Poudaril bi le najvažnejše. Osnovno načelo temelji na spodbujanju tistih inovacij, ki zadovoljujejo družbene potrebe in s katerimi se v združenem delu ustvarja zadostna akumulacija za razširjeno reprodukcijo in s tem prenos dosežkov svetovne tehnologije v našo Prakso. To bi lahko strnil v veliko misel, ki je za Plamo značilna: »inovacije in marketing ob upoštevanju marnskega dela in ustvarjanja«.
Vztrajamo na tem, da je prostor za inovacije na slehernem delovnem mestu, od vratarja do glavnega direktorja. Rezultati takih spodbud se kažejo v tehničnih izboljšavah, koristnih predlogih in izumih, katerih avtorji so vseh strokovnih in izobrazbenih strani: od kvalificiranih delavcev, inženirjev in tehnikov do magistrov znanosti.«
»V Piami se trudite, da bi tehnične inovacije ustrezno motivi-
vacije in temu primerno po ustrezni tabeli nagrajevali avtorje v obliki enkratnega nadomestila. Osnutek novega pravilnika o inovacijah pa predvideva za izume izplačevanje posebnega nadomestila za dobo do petih let, za tehnične izboljšave pa izplačevanje do treh let na osnovi doseženega čistega učinka v času izkoriščanja in plasmaja inovacij. Sindikati so dali pobudo, da hi se odškodnine oz. posebna nadomestila iz naslova inovacij upoštevala za pokojninsko osnovo, kar pa je še v razpravi pri zvezi sindikatov Jugoslavije. Poleg denarnih imamo uvedena še moralna priznanja, ki jih prejemajo tisti inovatorji, ki so materialno stimulirani, kakor tudi tisti, ki so prispevali k reševanju tehničnih inovacij, vendar niso postavili odškodninskega zahtevka, zlasti v primerih, ko gre za delovno dolžnost. Uvedeno imamo še podelitev moralnega priznanja »Inovator leta«, ki ga običajno prejme najzaslužnejši inovator. Posebnost novega pravilnika je v upoštevanju faktorja ustvarjalne sposobnosti, kakor tudi drugih določil, ki pozitivno vplivajo na pravično in spodbudno stimulacijo tehnične ustvarjalnosti. Omenim naj Se zanimivost, da imamo v postopku obravnavo odškodninskega zahtevka za izplačilo okoli štiriindvajset milijonov starih dinarjev na osnovi izračunane razlike prihodkov in odhodkov, okoli 1,5 milijarde star dinarjev, kar sta ustvarila dva inovatorja. Ob tem primeru je bil predsednik odbora za inovacije pri predsedstvu zveze sindikatov Jugoslavije tovarišu Zarič, ki je obiskal Plamo v začetku tega leta, zelo zadovoljen, obenem pa je poudaril, da je treba
take primere temeljito obdelati in nato obravnavati na strokovnih službah ter družbenopolitičnih organih, z namenom, da se pravilno osvetli vloga, mesto in pomen pravične materialne stimulacije inovatorjev, obenem pa odpravlja nepotrebne ugovore in pripombe, ki povzročajo v nekaterih delovnih organizacijah veliko nevoščljivosti in zavisti.«
»V Jugoslaviji beležimo stagnacijo, števila prijavljenih patentov in inovacij. Kaj bi bilo po vašem mnenju potrebno ukreniti, da bi se stanje izboljšalo?«
»To je zelo aktualna tema, o kateri mnogo razpravljamo in pišemo. Moje mnenje je, da je treba začeti konkretno uresničevati sprejete naloge, ali preiti od besed k dejanjem, kot večkrat poudarja tovariš Tito.
V jugoslovanskem merilu beležimo velik upad števila doma izdanih patentov: od 438 v letu 1960 na 50 v letu 1977. Enako je bilo stanje tudi v lanskem letu! V industrijsko razvitih državah registrirajo največ patentov raziskovalni inštituti, pri nas pa je obratno: največ patentov prijavijo posamezniki. Če primerjamo število izdanih patentov z ostalimi evropskimi državami, bomo ugotovili, da smo med zadnjimi. Lahko bi naštevali še drugo problematiko, kjer se ne moremo pohvaliti niti v evropskem, še manj pa v svetovnem merilu. Zato je nujno potrebno resneje spodbujati ustvarjalni razvoj in kontinuirano vključevanje naše industrije v svetovne tokove znanstve-no-tehnične revolucije. Za to pa je potrebno moralno in materialno stimulirati inovatorje, nuditi delavcem tehnično literaturo, revije in .časopise (vsak Plamin inovator na primer brezplačno prejema revijo Pronala-zač, da se redno seznanja z dogodki doma in v svetu s tega področja), spremljati svetovno stanje tehnike, obiskovati sejme, mednarodne razstave, seminarje, simpozije o inovacijah, organizirati predavanja o industrijski lastnini in marketingu v organizacijah združenega dela, nuditi vsestransko pomoč delavcem, in spodbujati njihovo tehnično ustvarjalnost. Vodilni in vodstveni delavci bi morali vsaj delno poznati osnove industrijske lastnine, vlogo, mesto in pomen tehničnih inovacij za razvoj domače'industrije in njeno vključevanje v mednarodno delitev in menjavo dela. Posebno pozornost bi morala posvečati tehničnim inovacijam tudi zvezna vlada in ostale družbenopolitične institucije, kot je to običajno v industrijskih državah. Analizi faktorjev, ki zaviralno ali pospeševalno vplivajo na tehnično ustvarjalnost, bo potrebno posvetiti več pozornosti v sredstvih javnega obveščanja. Nekaj modelov, ki pridejo v poštev pri nadaljnjem razvoju tehničnih inovacij v samoupravnem gospodarjenju, sem podal v knjigi, ki jo pišem na temo »Inovacije in marketing«.
Bistvena je tesna povezanost in teamsko delo vseh subjektov v združenem delu, kar pogojuje uspešnost sleherne pomembnejše inovacije. Brez ustreznih tržnih raziskav pred poslovno odločitvijo o razvojno-raz-iskovalnem delu in razvoju novega proizvodnega programa, ali po njem, so vlaganja finančnih sredstev lahko tvegana z najrazličnejših vidikov. Z marketinškimi raziskavami zmanjšujemo poslovna tveganja, kj so pri-soLna pri še tako idealnem izdelku. In prav v tej točki bolujejo številne organizacije združenega dela«.
VITKO KOGOJ
»Za novotarije sem se že od nekdaj zanimal,« je začel pogovor ključavničar v temeljni organizaciji Vzdrževanje tovarne glinice in aluminija »Boris Kidrič« Kidričevo. Miha Podgoršek je za inovacijsko dejavnost v ptujski občini slišal v letu 1976. Takrat se je ta dejavnost zelo razmhanila, saj so jo začeli organizirano razvijati.
Podgorškova novost je na prvi pogled videti silno preprosta in enostavna in prav zaradi nje je dostikrat slišal kakšno krepko, pripoveduje. In za kakšno izboljšanje gre?
»Prijavil sem zamenjavo železnega drsnega lažaja na polžu pri transportu glinice. Tako smo litoželezne ležajne skodelice zamenjali z lesenimi in s tem dosegli manjšo porabo skodelic in ohišij. Prejšnjo skodelico smo ponavadi menjali vsak tretji ali peti dan, lesene bodo sedaj vzdržale najmanj šest mesecev. V prvem letu je prihranek znašal okoli 540 tisoč dinarjev in to ni mala reč.
Od kod ideja, me sprašujete? Ja, naj ne zveni preveč smešno, če bom rekel, da sem pred leti lesene ležaje uporabil tudi pri kolesu, s katerim sem se včasih peljal na delo, uspelo je in o tej pridobitvi sem začel razmišljati že leta 1974. Ker ni bilo pravega poguma, niti strokovne in moralne pomoči, sem idejo o lesenem
ključavničar sem in ne strojni delovodja. Tako je to pri nas v TGA.
Nagrada za inovacijsko dejavnost me je zelo presenitila. Nagradili so me s 17.630 dinarjev. Če je to veliko, me sprašujete? Takole bi odgovoril: Glede na prihranek v tovarni je malo, toda zame ie zadosti, zado-
Mihael Podgoršek:	»Inovator-
8tvo ni preprosta reč«
Mihael Podgoršek nam je svoj »izum« pokazal v delovnem okolju. sam posnetek dokazuje, da dela v izredno težkih delovnih pogojih oblaki prahu zmlete glinice se dobesedno zgrinjajo nad delavci in stro ji. — foto: zk
ležaju opustil, pozabil pa je nisem. Lani sem izum ponovil, ga praktično preizkusil, doživel nekaj posmehovanja in na koncu ob pomoči obratovodje Janeza Sukiča leseni ležaj prijavil raziskovalni skupnosti občine Ptuj, ki je letos mojo novost tudi naj višje ocenila.«
»Kakine so možnosti inovatorjev?«
»Vse je odvisno od delovnega okolja in od delovnih opravil. Menim, da bi inovatorji morali imeti mnogo več strokovne pomoči, menjavati bi morali delovna mesta in podobno. Možnosti bi se tako razširile in spet bi nastala kakšna nova ideja.«
»Vaši načrti?«
»Trenutno sem brez njih. Prav bi bilo, če bi sedaj začel razmišljati o sebi, o delu v tozdu in o odnosih v tovarni. Reči moram, da z delom, ki ga sedaj opravljam nisem zadovoljen. Lani sem končal delovodsko šojo, toda še vedno sem na starem:
voljen sem. Se bolj bi bil, če bi st spremenili odnosi. Rekel bi, da so se ne na slabše, ampak tako, da me se daj sodelavci in drugi gledajo ko »bogatina« in ne kot inovatorja.
»Prepričan sem,« je dejal Mihi Podgoršek, ki že sedemnajsto let« deli dobro in slabo s tovarni glinice in aluminija, »da bo moji novotarija vzpodbudila k razmiš ljanju tudi mlajše delavce. Takšn, razmišljanja v tovarni že nastajajo mislim, da so le-ta nekako povezani z mojim prizadevanjem. Vesel bi bil če bi res bila.«
Ponekod pot inovatorjev ni takt lahka, kot bi si to človek mislil Marsikatero bodico moraš izdreti i kože, marsikatero krepko požreti ii preslišati. Navsezadnje pa prebedet tudi kakšno noč. Kljub tem tegoban in nevšečnostim je Miha Podgoršel dosegel svoje: pomagal je tovarni ii družbeni skupnosti. Njegova skrom nost je poplačana ...
Zdenko Kodrič
Že dolgo sem pravi Velenjčan
Ugodne razvojne možnosti so v Šaleški dolini sprožile bujen gospodarski razcvet in skupaj z industrijo . je nezadržno rastlo tudi mlado Velenje. Rudarsko elektroenergetski bazen in vse ostale tod razvite panoge so sestavljale raznoliko ponudbo zaposlitve, ki je v Velenje pripeljala ljudi iz vseh naših republik. Mesto je resnično postalo »Jugoslavija v malem«, kot Velenje često imenujemo in statistika pove, da je na področju velenjske občine danes zaposlenih skoraj 6000 delavcev iz drugih republik. Tako, kot so različni kraji, od koder prihajajo, so različni tudi ljudje. Nekaterim je novo življenjsko in delovno okolje težko premagljiva zapreka, ki jih ob sleherni ponujeni priložnosti vleče nazaj med domače. Veliko pa je takih, ki hitro zaživijo z novo sredino in se kmalu počutijo domačine. Tak je tudi ing. Ivan Culjak, ki je za delom prišel v ( Velenje, pred devetimi leti. Preden pove, kako ga je pot zanesla med občane Šaleške doline, strne petintridesetletni Ivan, ki je danes vodja temeljne organizacije Jama Škale v velenjskem Rudniku lignita, svoje mladostne spomine v zanimivo pripoved.
»Vselej sem v zadregi, ko go* vorim od kod sem doma. 2ivel sem namreč v mnogih mestih in povsod sem se počutil domačega.
spoznaval najrazličnejša opravila in ljudi in se zelo hitro vživel v novo življenje. Do prihoda v Velenje sem se toliko selil, da s prilagajanjem novi sredini resnično nisem imel težav. Lepo so me " in kmalu sem že bil pravi
sprejeli
Velenjčt
M--0-------  1	M	T	t
Velenjčan, saj mi je tudi slovenščina kar hitro postala domača.«
Res, človek skoraj težko verjame, da slovenščina ni njegov materin jezik. Pri tem pa, ko pripoveduje o sebi, na njegovi delovni mizi neprestano zvoni telefon in Ivan Culjak, ki je poleg tega, da vodi eno od treh proizvodnih temeljnih organizacij rudnika lignita Velenje tudi jamski reševalec, kot iz rokava streže svojim sodelavcem z različnimi tehničnimi in drugimi podatki. Nato nadaljuje: »Takoj po prihodu v Velenje sem se vključil tudi v delo družbenopolitičnih organizacij, najprej seveda med mladimi in zatem še v sindikatu, zvezi komunistov in drugod. Ko sem dobil stanovanje in si ustvaril družino, je bilo povsem jasno, da bom ostal v Velenju. In danes se počutim, kot da bi vsa svoja leta preživel tukaj. Ko gledam okoli sebe pa vidim, da se mnogi nikakor ne morejo prilagoditi novemu okolju, ali pa ga sprejemajo težko in počasi. Marsikoga premaga domotožje in se vrne
Ivan Culjak
Rodil sem se delavcu in gospodinji v Sarajevu in se kmalu nato s starši in tremi sestrami preselil v Teslič. Del osnovne šole sem obiskoval v tem kraju, končal pa sem jo v Zagrebu, kamor me je naprej vodila pot. Moja želja je bila, da postanem gradbenik, toda na prigovarjanje prijateljev sem se vpisal v rudarsko tehnično šolo v Tuzli. Končal sem jo ravno v času rudarske krize, ki ni obetala takojšnje zaposlitve, zato je naslednja po sta i a bila rudarsko geološka fakulteta v Beogradu. Odločil sem se za strojno smer rudarstva, še prej pa v počitnicah trdo delal, da sem si zagotovil materialne študijske pogoje. Kljub temu so bila to čudovita in nepozabna leta.« Misel prekine smehljaj, ki mu zaigra na licu in pove mnogo več kot še tako pretehtana beseda. Po uspešno opravljeni diplomi ga je čakalo služenje vojaškega roka in tako je prišel v celjsko kasarno Slavka Šlandra Od tu do Velenja pa je bilo seveda čisto blizu.
»Velenje sem prvič spoznal 6e kot srednješolec in silno me je navdušilo. Zato priložnosti nisem smel zamuditi. Pozanimal sem se za možnosti zaposlitve in z Rudnika lignita Velenje kmalu dobil sporočilo, da sem sprejet na delo. Kot pripravnik sem
domov. Velenje se trudi, da bi se delavci iz drugih republik pod novo streho čimbolje počutili, toda marsikaj bi se lahko še storilo. Predvsem bi bilo treba ustrezneje organizirati življenje v samskih domovih, kjer prebiva največ delavcev, ponuditi pa je treba tudi več kulturnih prireditev, ki jih bodo znale pritegniti in popestriti njihov prosti čas. Najbolj zanimiv pa je seveda šport, zlasti sedaj, ko ima Velenje nogometnega drugoligaša.«
Tudi Ivanu Culjaku šport veliko pomeni in izpolnjuje dobršen del njegovega prostega časa. Poleg tega, da je zvezni atletski sodnik in član upravnega odbora nogometnega kluba Rudar se še sam rekreativno udejstvuje v različnih športnih panogah. »Najraje pa sem v naravi,« pravi Ivan Culjak in nadaljuje: »Največje veselje so mi prijetni sprehodi v lepem vremenu z ženo in triletno hčerko Sašo. Kmalu nas bo več, saj je drugi otrok že na poti in potem bo veselje v družini še veliko večje. Škoda, da ni več prostega časa, kajti otroci so mi zelo pri srcu in najraje sem z njimi,« pove v lepo zveneči slovenščini, ki bi mu jo lahko zavidal marsikak Slovenec. Tak je Ivan Culjak, še pred nedavnim doma drugod, danes pa že pravi domačin, pravi Velenjčan.
JOŽE KRANJC
V ■	• >. :■■■/ '■■■’ ■ ■ - • - ■ v
Na Štuhčevi domačiji ni »grab«
skupna , prvomajska priloga 1979
Tudi v odročne Grabe pri Logarovcih prihaja napredek z velikimi koraki
»Včasih je bilo veliko bolj prijetno živeti na deželi, kot je danes. Ni bilo lahko, bilo pa je lepše zato, ker smo vaščani bili več skupaj, ker smo poklepeteli ob vaškem vodnjaku, se srečevali na kolovozih in rekli to ali ono na račun vremena, dela na njivah ali travnikih. Delati smo morali bolj trdo, kot danes, takrat namreč še ni bilo strojev, ni bilo modernih traktorskih priključkov, kot jih poznamo danes. Vse smo delali ročno in le složnost krajanov je bila tista moč, ki nam je pomagala urediti vse pravočasno. Kljub trdemu delu, pa smo imeli še vedno dovolj časa, da smo katero zapeli, da smo zaplesali in se veselili nad svojimi uspehi. Tega ni več. Vse je modernizirano, na polju lahko dela že en sam človek, moderni stroji opravijo delo namesto ljudi, namesto pomoči sovaščanov. V naši vasi ima že vsakdo traktor, prav tako tudi priključke.«
»Naša vas je lepa. Prijetno je živeti tukaj. Složni smo, radi si
™ed seboj,« pravita Štuhčeva. »Skoda je le, da nimamo nekoliko boljših cest v vasi, pa tudi to bomo s skupnimi močmi uredili. Poglejte samo, nna££ gasilski dom si gradimo. Takšnega, da ga nimajo daleč naokoli. Ves denar smo zbrali sami, tudi delamo tako. Vsak pomaga po svojih močeh. Tu bodo tudi skupni prostori, lahko se bomo dobili in zapeli, lahko bomo imeli sestanek vaščanov in še in še ...«
SREČA KI IZGINJA
Prijetno je življenje na kmetiji. Posebno še na takšni, kot jo imata Ione m Marija. Pa vendar razoča-
»Danes vse mlado vidi samo življenje v mestih. Tja si želijo na delo, tja se poročijo in tam si uredijo stanovanje. Kdo bo pa delal? Od kod bomo dobili osnovna živila za življenje?« s težkim srcem pripoveduje 56-letni gospodar Tone.
VSE JE MODERNIZIRANO
Na Štuhčevi domačiji imajo danes vse modernizirano. Ne samo kmetijske stroje ki so jih kupili prav tako na kredit. Tudi vse najsodobnejše gospodinjske aparate je moč videti na njihovi domačiji. Stroje so že odplačali, kredit za hlev pa še odplačujejo.
»To danes kmetu veliko pomeni. In mi smo s sodelovanjem z našo zadrugo zelo zadovoljni.
vmtEmHmm 'v
Tako razpreda Marija Štuhec, kmečka žena s petimi križi na hrbtu in še leto čez. Tam v Grabah, naprej od Križcev pri Ljutomeru, je doma. Ni sama. Mož Tone ji zvesto pomaga in nekako oba z roko v roki vodita svoje gospodarstvo, ki obsega kar 11 in pol hektarjev zemlje. Od te je 9 hektarjev obdelovalne, preostalo so gozdovi.
Zmotil sem jo sredi dela, takrat, ko je ravno krmila kar naprej lačno govedo v novem hlevu. Zgradili so ga s krediti ter lastnim trudom in delom. 26 starih milijonov kredita jim je omogočila domača kmetijska zadruga v Križevcih pri Ljutomeru. Omogočila zato, ker velja Tone in Marija za tista izmed najboljših kmetov-kooperantov te kmetijske zadruge. Daleč naokoli ju poznajo kot zagrizena kmeta, ki bi dala vse za zemljo, za delo na njivah in travnikih, za plapolanje zlatorume-nih žitnih polj in prijetno dišečih pokošenih tranikov.	s
»Danes imamo na njivah v glavnem koruzo in krompir, lani smo pa poskusno zasejali tudi nekaj sladkorne pese. To je nekaj novega za nas kmete na tem območju. Poskusila sva z možem in ugotovila, da gre. Sicer pa bomo morali posajeti letos že precej več površin, če bomo hoteli imeti tovarno sladkorja v Ormožu,« je zelo bistro razmišljala moja sogovornica.
Natanko 24 hiš šteje vas Toneta in Marije. V vasi ni trgovin, niti vaške gostilne nimajo. Sicer pa, pravita, je morda prav zato v vasi tako prijetno. Zato, ker ni nikogar, ki bi popival v gostilni. Vsi na delu, na zemlji. Samo 4 domačije niso »čisto« kmečke. Na vseh ostalih pa ljudje tam v Grabah žive od zemlje in svojih pridnih rok.
To je v družini Štuhčevih še eno redkih opravil, ki poteka brez pritiskanja na gumbe in brez sodobne mehanizacije.
rana ugotavljata, da mladi danes nočejo več ostajati na zemlji. V njuni družini so se sicer dogovorili. Naslednika bodo imeli, čeprav sta oba sinova raje izbrala vsak svoj poklic, hči pa je le doma. Toda vsi trije radi pomagajo materi in očetu, sinova delata več »zunaj«, hči pa je že skoraj popolnoma zamenjala mamo v hiši, v kuhinji.
»Zares, kuha bolje kot jaz sama. Posebno še naše znane specialitete rada pripravlja. Ima jih že dvaindvajset, toda že od mladih nog je kuhala. Škoda zares škoda bi bila, če ne bi znala pripravljati posebnosti naše kuhinje, kot so prleške gibanice, krapci in kvasenice. Vse to sem jo naučila, bolje jih že zna pripraviti kot jaz.«
Vsi ostali člani družine pa samo prikimavajo, smeh na njihovih obrazih pa. mi da vedeti, da so 1 resnično prava kmečka družina. Takšna, kot jih je že danes že bolj malo in škoda je, da se počasi izgubljajo v modernem industrializiranem svetu. Generacije za nami bodo prikrajšane za marsikaj lepega in prijetnega.
Nekateri kmetje seveda niso našega mnenja, midva z ženo pa misliva, da če hočeš, se da! To je pa najvažnejše!«
OD JUTRA DO VEČERA
Še smo hoteli klepetati, toda čas nas je neusmiljeno preganjal. Gospodinja je hitela po svojih opravkih, gospodar je imel kopico dela zase. Ce ima kmet stroje, jih mora tudi vzdrževati; gospodinja pa mora kar naprej postoriti to in ono na domačiji. Na kmečkem dvorišču Marije in Toneta je videti vse, od kokoši, purana, črnobele muce in štirinožnega gospodarjevega prijatelja.
Od ranega jutra do poznega večera, ko zunaj zavlada nočni mir, je na Štuhčevi domačiji tako živahno. Zvečer pa vsi zaspijo, zaspijo ob mislih na delo prihodnjega dne.
Samo velik črni kuža zalaja v
noč...
JANEZKURBUS
Dolenjski proletarec
Živahne barve slik in sivina železnih kipov
zasf8*^	delovnih ljudi, ki so
oh H i za.našo sedanjost, nekatere n- d°l°čenih prilikah posebej orne-sem nekje prebrala in brž liča? 8 na Zlato in Jožeta Vola-IjtjJ’ zakonca, učitelja, družbenopo-^na delavca in zadnjih nekaj let Priznana umetnika naivne smeri.
v ?art*jski izkaznici sta prejela pred val tridesetimi leti. Za požrtvo-a° družbenopolitično in pedagoško delo sta bila že večkrat vana, med drugim tudi z °m dela s srebrnim vencem.
hj^^ta na Kokrici pri Kranju, v Itn •	j.°	Je spričo labirinta ulic
ra?'8’* najti. Prijazna človeka sta. In za?8 govorita. Nekoliko manj o sebi, in * ve^ 0 delu v šoli, o umetnosti i ' številnih prijateljih, ki sta jih jp°jZaala ob slikanju oziroma kipar-
»Rojen sem v tridesetih letih stoletja v Banovi Jarugi, •la Iyie6ina °trok V Stari Jugo-n«!.	. • v revni družini,« je prvi
čat2fLbe8edo dože Volarič, ker ga je 81 ®e eden od številnih sestankov.
petnajstimi leti sem se lotil lesa, a brez posebnih uspehov. Pred desetimi leti pa sem v kovini ,našel’ svoj material, ki me je spremljal vse življenje. V otroštvu sem delal z motiko, med vojno .občudoval’ orožje, kot vajenec pilil. Spoznal sem pridobivanje jekla, ki daje občutek hladnosti. Priznam, da sem ga kot vajenec včasih sovražil, obenem pa vzljubil in ga poskušal oplemenititi.«
Da mu je to uspelo, pričajo številni kipi, med njimi tudi znani Matija Gubec, Upornik, Mati, Rudar in Relief o zmagi, v katere je ujel življenjsko silo, ki ne prizna poraza. Če obstaja podton v njegovih plastikah, potem je to kritika nemočnega, nedelavnega in nestvarnega.
Tudi Zlata je odraščala ob vsakdanjem delu in veselju v Prekmurju. Ko je prišla vojna, se je vse spremenilo. Madžarski fašisti so družino odpeljali v taborišče Sarvar.
»Kar pomnim, sem rada risala. V taborišče sem vzela risbice našega doma. Na dvorišču smo se igrali šolo. Vedno sem bila
sko vezenino. A bila sva srečna. Stanovala sva v majhni sobi, v katero sva spravila mizico, posteljo in gašperček. Ko se je rodila hčerka, zdaj je stara že 27 let in ne živi z nama, sva že imela stanovanje v šoli.«
Učitelj je bil v tistih časih še ugleden človek, ki so mu natrpali kup dela. Zlata je pisala igrice, učila otroke za nastope, vodila terensko organizacijo KP in občinsko organizacijo KP prosvetnih delavcev ter presedela ure in ure na raznih sestankih.
Vseskozi je gojila dve veliki želji: slikati in pisati. Sele 1976. leta se je lotila prvega platna. »Zdelo se mi je kot ogromna poljana ali njiva, ki jo je treba zasejati. Pravijo, da so rože ženski motiv. No, moje so res bile. Rdeče, bele in modre. Potem sem naslikala nekaj prizorov iz kmečkega življenja. Enostavno, preprosto. Strokovni kritiki so kasneje rekli, da je to naivna smer. Kaj ustvarjam: Slikam z oljem, na platno, ljubim tople barve, nekoliko nežne, največ rdeče, oranžne, rjaste,
T ovarna spreminja tudi ljudi
— Kasteličeev! Ohooooj! V pomladno se prebujajočem gozdu, ki si ga velja zapomniti zaradi gostih nasadov borovnic, nedaleč od spomenika pri Šentjoštu, sem na ves glas klicala Vida Kastelica. Njegova tašča mi je na domu rekla, da je šel’ čistit dolinico pred hosto. Nisem ga priklicala, medtem pa je gospodar že po drugi poti prišel v vas in me pred hišo v Šentjoštu 19 prestregel.
»Imam popoldanski šiht, zato sem moral dopoldne postoriti doma, kar je najbolj nujno v tem času,« se je opravičeval in me povabil v hišo. Tik cerkvice jo je postavil, prav za prav naredil sam na temeljih in zidovju stare bajte. Zdaj je Kasteličeva domačija sodobno poslopje, v katerem imajo poleg kuhinje in kopalnice še dve sobi in dnevni prostor, neke’ vrste jedilnico. Zadaj je lepo urejeno tudi gospodarsko poslopje. Tam imajo svoj domek krava, dva pujska, avto in vsa ropotija, ki spada na kmečko domačijo.
»Jaz kmetujem takrat, kadar nisem v službi. V IMV sem preddelavec na končni montaži prikolic. Delo je dokaj naporno, tudi odgovorno. Začel sem pa
plače in da si odpočijem, doma bom pa garal. Danes je bistveno drugače, ker je vsak delavec plačan po učinku in tudi organizacija dela je taka, da »zabušavn-nja« ni več. Vsaj ne v moji skupini. Še vedno pa je za moje pojme preveč bolniških spomladi in jeseni, v času največjih poljskih in vinogradniških del. Velika ve -čina delavcev v IMV ima namreč doma tudi zemljo. Opažam, da je tudi pitja med delovnim časom vedno manj. Ce je danes kdo vinjen, mora takoj zapustiti delov no mesto, čaka pa ga disciplinska in kazen. Na take praznike kot je Jožefovo je še pred nekaj leti marsikomu iz ust dišala pijača in so bile nevšečnosti, letos nisem opazil niti enega okajenega.«
Med kolegi, ki so pred leti skupno s Kastelicem prvič prestopili prag avtomobilske tovarne so danes še redki. Vsa leta IMV gradi, osebni dohodki so nizki v pri »eri z drugimi kolektivi, zato je tudi že marsikdo odšel na boljše plačano lažje delo. Kastelic vztraja z zaslužkom okrog
6.000	din, pri čemer je vštet že otro-
v*ie*ovo Otroštvo je minevalo v
Sk U °b Pestrern (*e*u na POlju. " krbel je za kravici, ki sta bili vir . rane, denarja in edini prevoz. Rad bilPr*b'ra* knjige, a kaj, ko za to ni 0 časa. »Bral sem na paši. Kravi 2a Y sosedovo koruzo. Tedaj je Poisi* ?abca *n sem ob knjigo, zaho 8em moral drugo vrsto era.ve’ Iz blata sem oblikoval Valcen6 lz,Pravljic, njihove prebi-Vn’ rez.ljal v lesu.« d08tJ-?a v>hra je bila zanj, mla-Doaok ’ kljub nevšečnostim nekaj DOBOHk’88' ^eas’h cel° zanimiva. ličniw 80 spremenili vaško eno-,p v razburljiva doživetja, izum« VoJn* sem se v Lendavi čari» • za 8trojnega ključavni-i J? kasneje naredil mojstr-tudi *, V V Lendavi sem končal molst ar>ko šolo za vrtalnega teknil? *n Pozneje še rudarsko študl‘k,°	io,°- Ob delu sem
in	*a	inženirja strojništva
g0J?v° ,.oria industrijske peda-po ?6' Vzljubil sem šolo, največ se ?.em pripovedovanju, in v *?£?#lil v prosveti. Zdaj delam m0An?rem centru Iskra kot po-
pSr.av?atelja.s
delat; j ■ Je z ljudmi lepo,a težko z niim ezen ‘1° čl°veka in dela ritve Ponaša tudi v svoje stva-bremoV- nobi, ki mu pomeni raz-je tuH^1 ^V V8eb te*av- Zanimivo delo z v?a^a elemente hobija v 8voiih n.c'- Z njimi razpravlja o v*ako i8^af‘tvah in umetnosti. Tako iniajo spozna nekaj učencev, ki Take f8zen talenta željo ustvarjati. Posvninl146 skuša opogumiti in jim 1'n močeh svetovati.
vseh °J0 bi bili. zanimivi odgovori lejšib leVk° za^eb ustvarjati v zre-v ni«» <*ože Prav>. da jih je bilo tebniif0Vern primeru več. »Moja zahtev*’ ,°bl°čno varjenje, je lila na in težka, tako da celo
Jlji vi ®‘*ljam o notranji ener-He'v. ,me spodbuja in žene, da c«k . ‘n dneve, celo v počitni-■t*8SSm za to. Nikoli se ne
, sem, da sem že v “vu oblikoval ob igri. Pred
učiteljica. Ta želja se mi je po vojni izpolnila. Nižjo gimnazijo sem končala v Lendavi, v Mariboru pa zatem učiteljišče in pedagoško akademijo. Rada učim. Vsa leta do 1976 sem poučevala še honorarno, zdaj pa samo slovenščino v osnovni šoli Franceta Prešerna. Dolga leta sem učila v nižjih razredih in v teh je več možnosti za likovno dejavnost. Otrokom so ugajale moje slike na tabli. Vendar sem se resnejšega slikanja lotila mnogo kasneje, pred tremi leti, ko sem imela prvič dovolj prostega časa.«
»Poroka? Leta 1961. To so bili časi praznih trgovin, delovnih akcij, zadružništva, študija, pravega tovarištva in prepričanja, da ne bo nikoli več vojne. K matičarju sva se peljala na starem kolesu v novi lepi obleki, ki sem jo sama sešila. Edino darilo je bila brisača z madžar-
rumene... Na vseh slikah je veliko ljudi, predvsem otrok. Delo odraslih je moja pogosta tema.«
Seveda je Zlatina prva obveznost redno delo, šele potem pride na vrsto slikanje. Pravkar je naslikala otroški motiv za	>iodno	akcijo ob letu
otroka,	a pa že	tri slike za
razstavo	ebnju,	za likovno
kolonijo \ , pa še kaj.
»Človek .-»nko veliko ustvari, če je zadovoljen. Moram reči, da mi je mož vedno oomagal. Nikoli nisva govorila enakih ali moških opravilih. Kdor je prvi prišel domov, je skuhal kosilo, opral posodo in perilo, le kupovati ,mora’ še vedno sam.
Navadno v galerijah želijo, da razstavljata skupaj	kipar in
slikar. Tako se tudi v tem pogledu dobro skladava. Pravijo namreč, ’a se živahne barve z mojih sli., lepo ujemajo s sivino njegovih železnih kipov.«
Helena Jelovčan
pred 17 leti kot navaden delavec, takrat ko so se na veliko praznile vasi in je vse odhajalo v industrijo. Prej smo živeli v Pra-prečah pri Straži, na ženinem domu in šele pred šestimi leti smo prišli sem v novo hišo, v moji rojstni vasi. V službo sem se vozil sprva s kolesom, kasneje sem prišel do mopeda, zdaj imam pa avto. »Katro« kot se spodobi za iemvejevce,« je rekel z nasmeškom, vendar s takim prizvokom, da je dal slutiti njegovo pripadnost največjemu dolenjskemu kolektivu.
Vid. Kastelic je očitho iz boječega podgorskega fanta postal mož, ki zna postavljati besede na pravo mesto, ki se mu vidi, da nekaj ve in ima življenjske izkušnje in ki je ves nesrečen, če v pomenku kar tako izgublja čas.
»Nisem tiste vrste človek, ki rad počiva. Ne v službi in ne doma. Kolikor mi zdravje dopušča sem kar naprej z nečim zaposlen. Zal nisem več tako krepak, ker sem bil operiran na kili, pa tudi želodec mi nagaja. Nekoč sem v tovarni na vsak način hotel vzdigniti prikolico, a je bilo preveč za moj organizem.«
Da je Kastelic v tovarni priljubljen, dokazujejo tudi njegove funkcije. Je že drugič v centralnem delavskem svetu in tudi član disciplinske komisije.
— Kakšne so vaše izkušnje v samoupravnih organih?
»Celotno samoupravno delo je zdaj mnogo bolj organizirano kot je bilo prva leta. Spreminja a se tudi miselnost ljudi. V veli-em navalu zaposlovanja je več ali manj vsak računal: grem v službo zaradi zavarovanja in
ški dodatek in vse drugo, kar mu gre glede na dolgoletne izkušnje.
Zena je tudi zaposlena v Novo-lesu, njena mati, ki zdaj doma gospodinji, je invalidska upokojenka. Po več kot dvajsetih letih izredno težaškega dela v novomeški Opekarni Zalog nobena delavka ni zdrava. Tako pri Kasteličevih s tremi plačami in zemljo, na kateri vse pridelajo, kar lepo živijo. Dva otroka hodita v stopiško šolo, seveda pa doma tudi pomagata kot vsi kmečki otroci.
- Kakšne vrste je vaš oddih, saj venomer tudi ne morete delati? Kako na primer preživljate nedelje?
»Ko je v vinogradu in na njivah vse postorjeno, se včasih odpeljemo na Gorenjsko k sorodnikom. To mi je v največje veselje. Rad se vozim. Na pravih počitnicah na morju še nismo bili, planiramo pa jih za letos. Naš kolektiv ima v Pakoštanih naselje prikolic, kjer slišim da je zelo lepo in ne predrago. Najbrž se bomo letos le odločili in šli. Že zaradi otrok.«
Skupaj sva ugotovila, da je prid-nost-.človeku najbrž prirojena. Praksa namreč kaže, da je v tovarni priden delavec navadno tisti, ki tudi doma ne drži križem rok. Težave pa so z onimi, ki se tudi po šihtu ne vedo kam dati in jim je najdražja pot do bližnje gostilne. Kastelic je le eden izmed tritisoččlanskega kolektiva Tovarne IMV in najbrž precej na boljšem, kot del njegovih sodelavcev, ki si šele utirajo pot v kolektivu in v razmerah doma. Vse to ima Kastelic že za seboj. Ko je on začel pa mu je bilo zagotovo slabše, kot ljudem, s katerimi se za tovarniško ograjo zdaj prvič srečuje.
RIA BACER
Vid Kastelic
izjemno veliki, odrekli so se marsičemu, da so na koncu leta izbrisali
T ovarna pred
domačim pragom
V Številnih odročnih in obmejnih vaseh na Primorskem so *rasle nove tovarne. Jez odseljevanju. Podeželje doživlja splošni ekonomski in družbeni napredek. Korenite spremembe na Tolminskem. Ob obratih tudi sodobne kmetije.
Primorsko podeželje doživlja očiten ekonomski in splošni družbeni napredek. Se donedavna smo bili priča fienehnemu odseljevanju prebivalstva iz odročnih, nerazvitih predelov v razvitejšo mestno sredino. Dandanes smo priča nasprotnemu pojavu: težnji po zaposlitvi v domači vasi, kjer ljudje z vso zavzetostjo obnavljajo in gradijo nove domove. V številnih odročnih vaseh na Tolminskem, Goriškem, Ilirskobistriškem, v Brkinih in drugod na Primorskem so v zadnjih letih zrasle nove tovarne, številni družbeni objekti, komunalna infrastruktura in seveda — stanovanjske hiše.
Delavski praznik je priložnost, da se pobliže seznanimo z dosežki delovnih ljudi in občanov na podeželju, ker so nastali s prizadevanjem širše družbene skupnosti. Se najbolj so vidni rezultati v
Nova tovarna Metalflexa na Šentviški planoti bo v prihodnjih dneh usposobljena za proizvodnjo.
Takoj po končani vojni je od kmetijstva živelo 80 odstotkov prebivalstva (po štetju leta 1948 je v občini živelo 24.600 ljudi).
V pičlih tridesetih letih se je podoba na Tolminskem močno spremenila. V gospodarstvu in družbenih dejavnostih ter v obrti je zaposleno že 7000 občanov. K temu so veliko • pripomogli tudi novi obrati, ki so jih v zadnjih letih zgradili ob meji in višjih predelih nad Sočo. Prvi tak obrat so leta 1973 uredili v nekdanji šoli na Šentviški planoti. V Metal-fJexovem obratu je našlo zaposlitev prvih 20 delavk. Hkrati so posodobili kmetijstvo na tem območju Tolminske. Od skupno 200 moderniziranih kmetij, jih je četrtina na Šentviški planoti.
Z obstoječim obratom na Šentviški planoti pa domačini še niso bili zadovoljni; zahtevali so novo tovarni in so jo tudi dobili. V prihodnjih
Proizvodnja v Cicibanovem ob-*atu v Kalu nad Kanalom, kjer dela 90 tenak. Vozijo se celo iz Soške doline.
tolminski občini, kjer so že pred leti v resoluciji občinske skupščine zapisali, da bodo skrbeli za policentrični razvoj občinskega gospodarstva, kar s drugimi besedami pomeni, da bodo >dpirali delovna mesta v novih dis-ociranih obratih na podeželju.
Tolminska se v preteklosti ni nogla izogniti odseljevanju prebi-alstva v razvitejša mesta. In-' uistrija se v času splošnega razvoja ib Tolminskem ni takoj pojavila, ^zrok za tako stanje prav gotovo ni smo naravna zaprtost območja, ampak tudi drugi politični razlogi ter oddaljenost oziroma lega tega območja: pod vladavino Avstroogr-ske in pod italijansko okupacijo je bila Tolminska obmejno območje, lvstrijski in italijanski kapital pa se ie izogibal vlaganjem v kraje ob neii.
Sele po osvoboditvi so v tej občini, .i meji z Italijo v skupni dolžini 96 kilometrov, zrasle prve tovarnice.
dneh bo stekla proizvodnja v veliko večjih prostorih, opremljenih s sodobnimi stroji. Tovarna bo zaposlovala 100 delavk, v kratkem pa se jih bo zaposlilo še 20.
Tolminski Metaloflex pa pohoda v hribovska naselja še ni zaključil. Kmalu naj bi stekla proizvodnja stikal za »belo tehniko« v Gorenji Trebuši, ki sodi med najslabše razvite kraje v občini.
Dolgoročna politika vlaganj v nerazvita območja se torej na Tolminskem lepo uresničuje. »To je tudi dokaz pravilne izbire poti. Pred desetletjem so si le redki zamišljali tovarne v hribih. Kdo bi si mislil, da bo proizvodnja v obratu v Breginju, ki ga je postavil kobariški TIK, tako hitro stekla. Ze pred potresom so v novi hali zaposlili okrog 50 prebivalcev pasivnega Breginjskega kota«, pripoveduje predsednik tolminske občinske skupščine Stanko Kovačič.
»Tako politiko bomo seveda nadaljevali. Obstoječim tovarnam v odročnih krajih se bodo pridružile nove: v vasi Soča, Rutu in, kot že rečeno, v Gorenji Trebuši. Programi so izdelani, s sredstvi pa najbrž ne bo večjih težav,« meni predsednik Kovačič.
Ko bodo uresničili celoten program naložb v dislocirane obrate predvidoma že v začetku prihodnje-, ga leta bo tolminsko podeželje bogatejše za okrog 400 delovnih mest. Ce k temu prištejemo še nove tržne kmetije, na katerih so ostali mladi, je številka še večja.
Ozrimo se malce še na sosednjo, novogoriško občino, ki velja za eno najbolj razvitih v Sloveniji. Vzporedno z rastjo Nove Gorice je‘rasla tudi gospodarska moč občine. Toda ves ta napredek je potiho spremljal pereč negativni pojav, ki so mu posvečali premajhno pozornost. Nerazvita so ostala nekatera območja občine: Banjška planota, Lig, Kam-breško, del Brd ob italijanski meji in del Krasa. Vasi so se praznile, ljudje so odhajali po debelejši kos kruha v mesto, kmetije so ostale zapuščene. Šolska poslopja so onemela, v, preteklih letih je bilo komaj moč zbrati za dober razred šolarjev, in to v krajih, kjer je včasih kar mrgolelo mladih nog.
LUKA KOPER
skupna . prvomajska priloga 1979
Leto
zategnjenih pasov
Pred leti so se slednjič odločili napraviti konec takemu stanju. Na Banjški planoti so zagrmeli stroji, ki so razširili ceste, prav tako na Ligu, v Goriška Brda so prišli brigadirji iz vse Slovenije, iz prenekatere pipe je pritekla voda, kmetje pa so deležni mnogih ugodnosti pri obnovi svojih kmetij:- Mnogi, ki so pred desetletji zapustili svoj kraj, so se vrnili, odseljevanje se je praktično zaustavilo.
Med prvimi, ki so se v novogoriški občini odločili za pomoč ljudem, je bil mirenski Ciciban, znan po izdelovanju otroške obutve in igrač. Pred sedmimi leti je zrasel Cicibanov obrat v Kalu nad Kanalom (rob Banjške planote), potem na Cerovem v Brdih in kasneje še tovarna igrač v Dolenji Trebuši. Potem so na Ligu, nad mejno reko Idrijo, zgradili novo tovarno Iskre-Avtoelektrika Šempeter v Lokovcu (vzhodni rob Banjške planote) pa so postavili halo delavci šempeter-skih Vozil.
Ljudje so delo dobili takorekoč pred tovarniškim pragom. Delavci, zaposleni v teh dislociranih obratih, so zadovoljni. Marinka Ipavec, vodja popoldanske izmene v Cicibanovi tovarni v Kalu nad Kanalom, pravi, da se vozijo k njim na delo celo iz doline, Kanala in Anhovega, kjer je delovnih mest na pretek. V Kalu je proizvodnja taka, da jo zmore vsaka ženska in delovna mesta v dolini so »rezervirana« bolj za moške. Pa to nič ne moti, saj je iz Kanala do Kala avtobusni prevoz zagotovljen.
Sprejeta družbena načela o združenem delu, o politiki enakomernega razvoja nerazvitih in obmejnih območij so, kot kaže, vendarle spremenila preživete odnose, ki so nekoč vladali med mestom in vasjo. To pa je edina in prava pot k humanizaciji. Enakovreden družbeni pomen zastavljene politike ima tudi nacionalni in narodno-obrambni značaj. Bodice obrambnega ježa ne predstavljajo bunkerji, marveč nacionalno in razredno osveščeni ljudje z dobrim svobodnim počutjem. Solidarnostna politika do nerazvitih in obmejnih krajev nedvomno potrjujejo praksa današnjega dne.
BOGDAN BOZlC
Koprska luka je v letu 1977 zabeležila precejšnjo izgubo. Izdelali so sanacijski program in ta je že v prvem letu izvajanja dal zelo dobre-rezultate. Namesto izgube so imeli ostanek, vendar na račun nizkih osebnih dohodkov in zanemarjanja družbenega standarda delavcev. Začetek letošnjega poslovnega leta opozarja, da se bo zdaj treba odločneje lotiti drugačnih ukrepov, če naj slovenska luka zapluje v mirnejše
Leto 1977 je pred luški kolektiv, ki je s 1800 člani med največjimi na Primorskem, postavilo hude preizkušnje, ene najtežjih v njegovi samorastniški preteklosti. Izguba v višini 51 milijonov dinarjev je narekovala temeljit premislek, kako in kam naprej.
Izdelali so sanacijski program na dolgoročni osnovi in se lotili posla. Pred dvema mesecema so potegnili črto pod prvim letom sanacije. Rezultat je bil presenetljiv. Namesto 22 milijonov izgube, kot so jo planirali, jim je ostalo 23 milijonov čistega dohodka. Ostanek je sicer predstavljal sredstva za topli obrok in letne dopuste ter obvezni rezervni sklad, to pomeni, da so ga porabili že med letom in ga niso mogli usmeriti v razširitev svoje materialne osnove, pa vendar je bil uspeh vzpodbuden znak, da je Luka na dobri poti.
Po skupni količini pretovorjenega blaga je lani Luka dosegla rekord z: 2.132.027 tonami, kar je sicer le malo več Kot v rekordnem letu 76, a vendar več kot 200.000 ton več kot v letu izgube. Takšen obseg so dosegli s povprečno 50 manj zaposlenimi delavci, po čemer je mogoče sklepati na krepak skok produktivnosti. Pripravo in izvajanje sanacije je vseskozi spremljala . dejavnost družbeno-političnih organizacij v Luki. Z veliko zavzetostjo vseh članov kolektiva so dosegli uspeh, ki ga niso niti sami pričakovali. Uveljavili so nekatere temeljitejše posege v organizacijo dela, zmanjšali so število zaposlenih, zaostrili so delovno disciplino in zadržali osebne dohodke na ravni predhodnega leta. Napori vseh delavcev v Luki so bili
negativni predznak zaključnega računa.
To obdobje je bilo težko, vendar je ugodno vplivalo na zavest o skupnih naporih in navezanosti na Luko. Ne smemo pozabiti, da kar 60 odstotkov članov kolektiva prihaja iz drugih krajev in da je bila Luka do pred kratkim za veliko število zaposlenih zgolj odskočna deska za tujino.
Delitev dela in specializacija jugoslovanskih luk se prepočasi premika z mrtve točke. Koprska ima nekoliko boljše in pogostejše stike z reško, sicer pa velja, da se luke razvijajo in planinko vsaka zase.
V razmišljanjih, katere usmeritve naj uberejo, zavzema v Kopru najvidnejše mesto promet kontejnerjev. Leta 1976 so pretovorili za 87 tisoč ton kontejnerjev, leta 1977 120 tisoč ali 37 odstotkov več, lani pa te 204 tisoč ton, kar je celih 70 odstotkov več kot leto poprej. Tudi v letošnjem načrtu predvidevttfo pospešeno rast kontejnerskega prometa.
Rezerve so po tej plati že močno izkoristili in letošnje leto mora biti zato posvečeno iskanju novih možnosti. O tem, kateri ukrepi bodo tokrat v prvi vrsti, so si v Luki na jasnem.
Predvsem vedo, da najtežje breme leži na njihovih ramenih in da jim ga bodo drugi lahko samo malce olajšali. Položaj luk in sploh gospodarstva, vezanega na morje, še vedno ni takšen, da bi nudil vsaj relativno stabilne pogoje poslovanja in razvoja. Se posebej v transportni verigi je vloga Luke neustrezna. Partnerji Luke, odvisni od njene dejavnosti, prihajajo do zaslužkov po lažji poti in brez tveganja, ki sicer spremlja domala vsako potezo Luke. Skrajni čas je, da poslovna skupnost za integralni transport zagleda luč in da se veriga transporta poveže v dohodkovno celovitost.
Poleg zunanjih 'ukrepov morajo v Luki sami storiti vse, da bo nadaljnja pot varnejša. Najprej se bodo ustrezneje samoupravno organizirali. Namesto gigantske TOZD Operativa bodo ustanovili (računajo
že julija) v Luki pet TOZD in skupn« službe. S takšno organizacijo nam®' ravajo doseči večji delovni učinek; večji občutek pripadnosti delovni organizaciji, boljšo kontrolo pošlo; vanja in dela, delitev odgovornosti ter možnost sprotnega spremljanj® ustvarjenega dohodka.
V prvih treh mesecih letošnjega leta je obseg pretovora ostal tri odstotke pod planom, na račun manjšega pretovora generalnega blaga, čeprav so krepko presegli lansko številko. Ob tem pa velj® zapisati podatek, da je delo stalo kar 336 delovnih ur zaradi dežja-Najhuje je bilo januarja, ko so izvršili le 75 odstotkov planiranega prometa. Stojnine se kopičijo >z dneva v dan, tako da kljub nadurnemu delu in izjemnim naporoi« zimska sezona južnega sadja, ki bi sicer lahko predstavljala ob ustrezni opremljenosti obdobje visokega p?' slovnega uspeha, prinaša poslovanje na robu rentabilnosti.
Izteka se sezona julnega sadja v koprski luki. Zaradi slabega vremena je pretovarjanje stalo januarja IS5,5 ur, februarja 93,S in marca 87,5 ur. Posledica zastojev je bila vsakodnevna gneča na sidrišču, visoke ladijske stojnine in slabši poslovni rezultat kot so pričakovali. Z nadurnim delom in občasnim zaposlovanjem novih delovnih rok so lahko tetave le omilili, kajti trajnejšo rešitev bodo prinesle šele nove naprave.
V začetku letošnjega leta je znova opozorila na potrebo po hitrejš' modernizaciji, s katero bodo zmanjšali živo delo in predvsem odvisnost od vremena. Junija bodo postavil) tekoči trak za južno sadje, do jesen* pa bodo dokončali širitev kondiciO' niranega skladišča za južno sadje, s čemer bo zaokrožen terminal za banane. Kontejnerski terminal bodo prav tako v letošnjem letu asfaltirali ter postavili mostno kontejnersko dvigalo. Za konec leta sl obetajo še tudi dokončanje obale z8 sipke tovore, tako da bodo vse *e investicije delno že letos, v velik0 večji meri pa v prihodnjih letih prispevale k uspešnejšemu poslov-nemu rezultatu Luke.
Ob vseh teh zahtevnih investicij" skih posegih, za katera združuje sredstva slovensko gospodarstvo, je uveljavilo spoznanje, da terja družbeni standard, skupaj z nagrajevanjem zaposlenih, korenitejše P°." sege. Pasove bo treba popustiti, kajti od zategovanja ni mogoče pričakovati dolgoročnih rešitev-V zadnjih dveh letih v Luki Pr®H' tično niso dvignili osebnih dohodkov, niti niso kupili nobenega stanovanja! Prvi ukrepi so *e storjeni, saj je Ljubljanska dala načelno soglasje, da nudi 5U milijonov kredita za izgradnjo samskega doma in 40 milijonov za stanovanja.
Pričetek letošnjega leta je dovolj zgovorno opozorilo, da Luka končno že potrebuje trdnejše temeljenje, ne pa samo hitre roke delavcev *n njihovo požrtvovalnost.
Foto: Matej Brus
Tekst: Venčeslav Japelj
1979
Hrana prihaja iz Pomurja
NAVEZANOST NA ZEMLJO
Kraji, raztreseni po goričkih hribih in slovenjegoriških holmih, so dolgo veljali za simbolj revščine in zaostalosti. Vse do zadnje vojne tu ni bilo razvite industrije, zaradi očitne agrarne prenaseljenosti pa so si morali mnogi iskati kruh v tujini ali kot sezonski delavci na prostranih poljih Baranje in Banata. Nekateri se niso več vrnili, pri večini pa je ljubezen do domače grude bila močnejša in vrnili so se, čeprav jih je čakala revščina.
Posledice nekdanje agrarne prenaseljenosti se čutijo še danes, saj so se kmetije delile med več dedičev in poprečna velikost kmetije v Pomurju meri zdaj le od tri in pol do štiri hektarje. Poleg tega je prisotna še velika razdrobljenost posameznih parcel, vse to pa je glavni vzrok za nizko produktivnost in drago proizvodnjo v zasebnem kmetijstvu. Se vedno je močno prisotna tudi tradicionalna navezanost na zemljo, saj kljub povečani možnosti za zaposlitev kmetje le neradi zapuščajo zemljo ali pa jo kljub zaposlitvi obdržijo. Prav zaradi navezanosti na zemljo se kmetje tudi težko odločajo za oblike združevanja zemlje, je pa zato toliko bolj prisotna težnja za individualno modernizacijo. Le redko so danes v Pomurju kmetije brez
To, kar pomeni Vojvodina za Jugoslavijo, to predstavlja Pomurje za Slovenijo. Kmetijstvo je v pokrajini ob levem in desnem bregu Mure najpomembnejša dejavnost, saj se z njim ukvarja več kot polovica prebivalcev, če pa prištejemo še zaposlene v družbenem sektorju kmetijstva in v prehrambeni industriji, potem lahko zapišemo, da še vedno več kot 70 odstotkov pomurskega prebivalstva živi od kmetijstva. Pomurje tako skupaj z ostalimi občinami v severovzhodni Sloveniji predstavlja glavnega preskrbovalca hrane -za Slovenijo, obvezo do zagotovitve hrane pa sta pomursko kmetijstvo in industrija prevzela tudi s srednjeročnim razvojnim programom.
prašičev pa polovico prašičerejske proizvodnje v naši republiki, skoraj dve tretjini vseh teh tržnih viškov pa odpade na zasebni sektor.
Ob skrbi za razvoj družbenega sektorja Pomurci torej ne zanemarjajo zasebnega kmetijstva, saj vidijo v njem ključ za ekonomsko preobrazbo naše vasi. Mala kmetija ne more nuditi perspektive za ekonomsko in socialno varnost kmeta, zato je treba prekiniti s staro miselnostjo in iti v korak z razvojem. Združevanje dela, sredstev in zemlje je tisto področje, s katerim se kmetijski strokovnjaki veliko ukvarjajo in vidni so že tudi prvi uspehi. Tako so se nedavno sadjarji zasebnega sektorja organizirali v skupnosti za pridelavo višenj, med kmeti pa vlada precejšnje zanimanje tudi za gradnjo skupnih hlevov. Zgledi vlečejo, pravijo, zato upajo, da se bodo tem kmalu pridružili še novi.
proizvodnje, trgovine, gostinstva in storitev, z več kot 12 milijardami dinarjev celotnega prihodka pa se ta sestavljena organizacija uvršča na 29. mesto v Jugoslaviji.
Je ena redkih, ki ima v svoji sestavi delovne organizacije po vsej Sloveniji, sedež pa na manj razvitem območju, zato prav samoupravni organiziranosti posvečajo posebno pozornost. V 62 temeljnih organizacijah združenega dela je zaposlenih blizu 10 tisoč delavcev, poleg teh pa v okviru sestavljene organizacije prek kmetijskih zadrug in temeljnih organizacij kooperantov z njo organizirano sodeluje še 18 tisoč kmetov, katerih sodelovanje je predvsem dolgoročno usmerjeno. SOZD ABC Pomurka torej s povezavo z DO in TOZD na območju 18 slovenskih občin že močno presega regionalne okvire in vse bolj dobiva slovenski značaj.
Pridobivanje novih obdelovalnih površin v Pomurju
V velikem razmahu melioracije
Nepovratna sredstva in ugodni krediti
Obrat mesne industrije v Murski Soboti' je eden najsodobnejših v Evropi, s kvalitetnimi izdelki pa si uspešno utira pot tudi na zahtevno ameriško tržišče.
130 tisoč prašičev letno v Pomurju predstavna polovico prašičerejske proizvodnje v naši republiki.
kmetijskih strojev in mehanizacije, traktor pa lahko najdemo že na domala vsakem drugem kmečkem dvorišču.
SKRB ZA ZASEBNI SEKTOR
Da, življenje na kmetih se je v zadnjih dveh desetletjih tudi v Pomurju v marsičem spremenilo, kmetov ekonomski in socialni položaj se je znatno izboljšal, zemlja, ki marsikje ni preveč radodarna, pa daje dovolj kruha za vse, ki živijo na njej. Podatek, da je 70 tisoč prebivalcev Pomurja, ki živijo od kmetijstva (od teh jih je le 25.000 aktivnih), v lanskem letu ustvarilo sredstva za lastno preživljanje, poleg tega pa odločilno prispevalo h prehranski bilanci Slovenije, saj je samo v primarni proizvodnji ustvarilo čez dve milijardi dinarjev tržnih viškov, to najbolj zgovorno potrjuje. Več kot 31 tisoč glav zaklanih govedi v lanskem letu v Pomurju predstavlja tretjino slovenske govedorejske proizvodnje, 130 tisoč
POLOVICA SLOVENSKIH TRŽNIH VIŠKOV IZ POMURJA
Ze doslej so v pomurskem kmetijstvu posvečali posebno pozornost investicijskim vlaganjem, saj je bilo v prvih treh letih sedanjega srednjeročnega obdobja vloženih v primarni del družbenega in zasebnega sektorja kmetijstva več kot 800 milijonov dinarjev, kar pomeni tretjino vseh tovrstnih vlaganj v slovenskem kmetijstvu, do konca tega srednjeročnega obdobja pa so predvidene še nekatere nove naložbe. Če bodo predvidene investicije uspešno realizirane, bodo leta .1985 proizvedli v Pomurju 240 tisoč prašičev in 28 tisoč glav govedi, najpomembnejše ob tem pa je, da bodo za to proizvodnjo pridelali kar 90 odstotkov potrebne krme doma.
Glavna usmeritev v pomurski kmetijski proizvodnji je torej živinoreja, saj ta predstavlja 80 od-
Kljub temu, da je v Pomurju vse več industrije, je kmetijstvo še vedno panoga, ki zaposluje največ prebivalstva. Toda rodovitnih kmetijskih površin je iz leta v leto manj. Ker pa je ta pokrajina žitnica Slovenije, vsaj tako jo večkrat predstavljamo,' si v svetu ob Muri prizadevano za ' pridobitev novih obdelovalnih površin. Te pa je moč doseči z melioracijami. V letih 1975—1978 so meliorirali 2.143 hektarjev zamočvirjenih zemljišč. Od tega največ, in sicer 2143 družbenih in 303 hektarje zasebnih. To pa je 55,8 odstotka melioriranih površin od 4.386, kolikor so jih v tem obdobju izsušili v celotni Sloveniji.
Pomurje obsega štiri občine. Izsuševalna dela so zlasti v polnem razmahu v lendavski, ljutomerski in soboški občini, medtem ko se prav zdaj pripravljajo na melioracijske posege tudi v radgonski občini. V občini Lendava so doslej meliorirali okrog 800 hektarjev družbenih zemljišč, precej pa so zaostali s temi posegi na parcelah individualnih kmetijskih proizvajalcev, vendar se je tudi tu zdaj premaknilo in ustanavljajo melioracijske skupnosti. Tudi v občini Ljutomer se ponašajo z dosežki na tem področju, saj so usposobili čez 600 hektarjev zemljišč slabega kakovostnega razreda. Na tem območju so se v melioracije pogumno vključili tudi kmetje, ki so v večini primerov po končanih delih pristali na komasacije in skupno proizvodnjo. Česa takega pa še ni moč zapisati za območje soboške občine, kjer so doslej meliorirali kakih 500 hektarjev površin, v glavnem družbenih. Pravijo pa, da se prav vseh zemljišč ne splača usposabljati, kajti ponekod dosega cena teh posegov 13 starih milijonov po hektarju. To pa ne pomeni, da z melioracijami ne bodo nadaljevali tam, kjer ne bo prevelikih stroškov. Tako pravijo tudi v občini Gornja Radgona, kjer želijo meliorirati 500 hektarjev. V
tej občini bodo melioracije dosegle večji razmah, ko bo povsem urejeno korito reke Ščavnice.
V Pomurju si torej kmetijci zelo prizadevajo za pridobitev novih obdelovalnih površin. Pravijo, da za to obstoje trenutno tudi ugodni pogoji:	investitorji	dobijo	30-od-
stotna nepovratna sredstva in dolgoročne kredite bank (55 odstotkov od vrednosti) in kredite kmetijske živinorejske razvojne skupnosti (15 odstotkov od zneska investicije). Zaenkrat so taki ugodni pogoji zago-tovjeni le še do konca prihodnjega leta, upajo pa, da bodo na voljo sredstva tudi po tem datumu, kajti še veliko je površin, ki kar kličejo po ustreznih posegih. 'Pridobivanje novih zemljišč je ena izmed primarnih nalog zlasti družbenega sektorja kmetijske produkcije. Ker pa zgledi vlečejo (zgledi pa so meliorirane površine kmetijskih delovnih organizacij), se tudi zasebni kmetijci vse boli opogumljajo in se vključujejo v melioracijske skupnosti. Res pa je, da pot do take odločitve ni lahka. Ovira so zlasti stari ljudje na nekaterih kmetijah, ki se le stežka sprijaznijo, da bi nekdo na njihovi zemlji spreminjal podobo. Bojijo pa se tudi finančnih bremen. Po drugi strani pa so tu mladi kmetje, torej sinovi, ki jih ni zvabila industrija, ampak so ostali zvesti družinski tradiciji in hočejo iz zemlje stisniti kar največ. Ti so zato prizadevajo za čimveč rodovitnih površin (celo čez zemljiški maksimum 10 hektarjev imajo kaj povedati), kajti le tako lahko dosežejo dovoljšnje proizvodne količine, potrebne za proizvodnjo bekonov, pitanega goveda itd.
Industrializacija in novogradnje individualnih in družbenih stanovanj so globoko posegli v rodovitni zemljiški fond v Pomorju. Zemlje ie vse manj. Z melioracijami usposabljajo nove površine in na ta način zemljiški sklad postavljajo v prejšnje stanje.
S SOBOČAN
MELIORACIJE - V Pomurju so v petih letih meliorirali čez 2 tisoč hektarjev zamočvirjenih zemljišč, kar je več kot polovica vseh v Sloveniji izsušenih parcel. Večino melioracijskih posegov so opravili na družbenih parcelah, zato je zdaj v prvem planu zasebni sektor, kjer je prav tako veliko nerodovitnih zemljišč, ki jih je treba usposobiti za primerno kmetijsko proizvodnjo. — Foto: J. H.
ABC POMURKA - VELIKAN SLOVENSKEGA KMETIJSTVA
Kmetijstvo je za Pomurje eksistenčnega pomena in od njegovega razvoja je odvisen tudi celovitejši in hitrejši razvoj pokrajine ob Muri. Pomurci se tega dobro zavedajo in so mu dali prioritetno mesto v razvojnih programih. Tudi v družbenem sektorju, ki je bil še pred leti dokaj razdrobljen in uokvirjen v občinske meje, so prišli do spoznanja, da brez povezovanja in skupnega programiranja ni hitrejšega razvoja. Prvi zametki združevanja v sedanjih okvirih segajo v leto 1975, ko sta se združila KIK Pomurka in KK Radgona, sledila je' ABC Ljubljana, tem pa so se kmalu pridružile še nove delovne organizacije. Sestavljena organizacija ABC Pomurka združuje danes že 90 odstotkov pomurskega kmetijstva, z uspelimi integracijami pa se uspešno vključuje tudi v širši slovenski prostor. V ABC Pomurka, ki ima značaj kmetijske delovne organizacije iz združenih že 36 delovnih organizacij
stotkov vseh tržnih viškov v kmetijstvu, pomursko kmetijstvo pa predstavlja s tem glavnega oskrbovalca Slovenije z mesom, mesnimi izdelki, mlekom in mlekarskimi proizvodi.
Zaradi neugodnega položaja, v kakršnem se nahaja naše kmetijstvo, pa se tudi Pomurje srečuje v tej. panogi s številnimi težavami. Kmetijstvo in živilska industrija kljub intenzivni investicijski dejavnosti ne dajeta ekonomskih rezultatov, ki bi pogojevali hitrejši razvoj same panoge in celotne pokrajine, zato se upravičeno postavlja zahteva po nekaterih sistemskih rešitvah. Pa še nekaj nam mora biti ob vsem tem jasnd: Bremena vlaganj in bremena stabilnega razvoja kmetijstva ne more nositi samo združeno delo Pomurja, saj se rezultati prelivajo na celotno Slovenijo. Zato bi morali v republiki že enkrat dokončno reči, kakšen bo odnos do kmetijstva, kakšen bo resnični odnos do tega najbolj severovzhodnega dela Slovenije, kjer je kmetijstvo življenjski pogoj razvoja in obstoja.
Tekst: Ludvik Kovač
Fotografije: Jože Herman
1979
Največji prvomajski kres v Sloveniji
Pred nami je spet praznični dan — 1. maj.
Hotenja, za katera se je boril naš proletariat, skupaj s svetovnim proletariatom, desetletja in desetletja dolgo, so bila pred 34 leti uresničena. Vizija novega delavčevega jutrišnjega dne torej že dolgo ni več vizija. Vgradili smo jo v temčlje naše samoupravne socialistične skupnosti.
1. maj je bil razglašen za mednarodni praznik dela leta 1889. Na prvem kongresu II. Internacionale so se za to odločili v spomin na prve majske dni leta 1886, ko je bilo v Chicagu v spopadih s policijo ubitih in ranjenih okrog 200 ljudi.
Na Slovenskem so prvi praznovali prvomajske praznike zasavski rudami že leta 1890, čeprav je tedaj Revirje zasedla avstrijska vojska.
LENKICA, DAJ MU NAGELJČEK, DA BO TUDI ON VEDEL, DA JE DANES PRVI MAJ ...«
». .. Skupina ljudi se je medtem že tako približala, da smo bili skoraj vštric. Jaz sem se prilepil tesno k macesnovemu deblu, da bi me nikakor ne mogli odkriti. Sedaj sem že razločil posamezne besede, toda nisem mogel razumeti, o čem govorijo. Nekaj pa me je pri njih zelo presenetilo, vsi od prvega do zadnje-
Med partizanskim napadom na velenjski rudnik so bili uničeni vsi važnejši zunanji objekti rudnika, in sicer izvozni jašek, celotna separacija, skladišča, mizarska delavnica in iaga, peč za predelavo lignita v koks, izvozni stolp in vezni mostovi. Izvozna vlečna vrv je bila pretrgana, izvozne košare so ležale v jami. _ Rezervna vlečna vrv, ki je bila v skladišču, seje stalila. Stroji v posameznih objektih so zogleneli. Na rudniški železniški postaji je zgorelo 12 vagonov. Pri rudniku je bilo deponiranih 19.000 ton lignita, ki je pričel goreti. Ognja ni bilo mogoče pogasiti in uskladiščeni premog je gorel več dni. Zgorelo je 6.000 ton premoga in 20 ton koksa.
ga in celo tista dva ali trije otroci, ki ao Sli zraven, so imeli v gumbnicah zataknjene lepe rdeče nagelje ...
»Oh, bičke, bičke, kako je to lepo ...!«
Za bickami se je pognala tudi bel6 oblečena deklica. Bila je malo večja >d mene. Na prsih je nosila velik rdeč nagelj.
Tedaj me je deklica nenadoma zapazila.
»Poglejte, pastir,« je zaklicala vzradoSčena proti skupini, ki je ostala na poti.
Na njene besede se je vsa družba obrnila proti meni in od zadrege mi je udarila vsa kri v glavo. Nekdo je vzkliknil:
»Poglejte, tako majhen pobič, pa že pase!«
Dekle se je tedaj približalo macesnu in obstalo korak pred menoj.
»Zakaj se bojiš ...?«
Hotel sem ji odgovoriti, da se ne bojim in da me je sram mojih bosih nog in moje revščine, pa nisem mogel spraviti besedice iz ust.
»Lenkica, daj mu nageljček, da bo tudi on vedel, da je danes prvi maj . .'.!«
Tedaj je Lenkica, kakor je bilo deklici ime, vzela nagelj s svojih prsi in mi ga pomolila z dolgo bleščečo roko . ..
V samoti sem potem pretehtal vsako besedo, ki sem jo slišal na vrhu. Beseda »prvi maj« je bila posebno poudarjena in zato se mi je vtisnila posebno močno. Saj sem tudi nagelj dobil od deklice za prvi maj.
Takrat vsega tega še nisem razumel, ker sem bil še premajhen. Bilo je še v stari Avstriji. Pozneje sem šele zvedel, kaj pomeni prvi maj. V stari Avstriji delavstvo prvega maja ni smelo praznovati, kakor ga mi danes praznu jemo. Praznovat i so si ga upali le najbolj pogumni ljudje.
In med njimi je bila tudi tista bela deklica sredi zelenih brez, ki mi je podarila nageljnov cvet, čeprav me ni poznala in sem bil zanjo le ubog pastirček, ki je bičke pasel . .
To je bil moj prvi Prvi maj!«
Črtico »Prvi maj« Lovra Kuharja, Prežihovega Voranca, ste gotovo prepoznali. Spomin na prvo srečan je z ravenskimi železarji je bil napisan za praznično prvomajsko številko »Delavske enotnosti« 1947. leta, pa je prišel prepozno v Ljubljano. Mnogi smo zato dve leti pozneje, v zbirki »Solzice«, prebrali Prežihov simbolični prikaz vstajenja nove vere v proletariat.
Tako kot v novi Jugoslaviji kar najbolj slovesno praznujemo jubileje iz naše zgodovine, so tudi borci v letih narodnoosvobodilnega boja z istim navdušenjem, pa seveda z neomajno vero v zmago našega pravičnega boja, z bol-henimi akcijami praznovali tudi praznik dela -1. maj.
S CVETJEM IN ZELENJEM OKRASEN PRVI ZAPLENJEN TOP NA ŠTAJERSKEM
Vojaški vestnik IV. operativne cone NOV in POS »Štajerski kurir« je 7. maja pod naslovom »Prvi top zaplenjen na Štajerskem« pisal o razpoloženju in praznovan ju 1. maja pred 35 leti tudi tole:
».. . 1. maja 1944. leta so zagoreli kresovi po vsej slovenski Štajerski in naznanjali, da OF in njena vojska slavita 1. maj — praznik dela v borbi za svobodo in pravice slovenskega ljudstva . . .
Prvi maj je treba proslaviti in kako bi se ga moglo lepše kot z dobro akcijo!«
Jože Telič, predsednik občinske organizacije ZZB NOV Cerknica, se po 35 letih še živo spominja, kako je
XIII.	brigada Mirka Bračiča z napadom na rudni! Velenje in okupatorjevo postojanko proslavila 1. maj 1944.
»Dobro se še spominjam s kakšnim navdušenjem smo se pripravljali na praznovanje 1. maja pred 35 leti. Takrat je naša, Bračičeva brigada, operirala na področju Graške gore, kjer je bil tudi štab XIV. divizije. Naša brigada je dobila povelje, da v noči med 30. aprilom in 1. majem 1944 napade rudnik Velenje in okupatorsko postojanko ter ga uniči, Tomšičeva brigada pa, da zavaruje akcijo Bračičeve brigade. Na ta način naj bi borci XIV. divizije proslavili 1. maj - praznik dela,« pripoveduje Jože Telič.
Divizijski in brigadni obveščevalci so, razumljivo, pred tem zbirali podatke o moči sovražne postojanke ter o razmestitvi sovražnikovih obrambnih položajev. Rudnik je bil obdan z bodečo žico, ki so jo na nekaterih mestih dopolnjevala minska polja. Na vseh prihodih k rudniku so bili močno utrjeni bunkerji s težkimi in lahkimi strojnicami ter s štirimi protitankovskimi topovi. Opazovalnica pa je bil kar rudniški stolp. Posadka je štela od 100 do 120 .mož, vsaka izmena pa je imela še svojo oboroženo skupino.
Dostop do rudnika je bil zelo otež-kočen, saj so Nemci posekali ves gozd okrog rudnika v širini 200 do 300 metrov. Tako so si ustvarili dobro pregleden prostor, ki so ga ponoči razsvetljevali z reflektorji. Samo na enem mestu je zakrivala pregled hiša. mimo nje pa je bila najbližja pot do prvega najvažnejšega bunkerja, kjer so imeli Nemci dva mitraljeza in top.
Proti rudniku je poslala brigada že pred odhodom na akcijo dve obveščevalni patrulji. Zadnjega aprila, okrog pol petih popoldan, pa je krenila proti Velenju tudi Trinajsta brigada. saj je bil kraj napada oddaljen od njenih izhodiščnih položajev okrog 6 kilometrov. Brigada se je še podnevi približala sovražnikovim položajem. Komandirji čet in vodov so si tako lahko ogledali teren in se seznanili s smermi napada.''Odločeno je namreč bilo, da bosta napadala 1. in 2. bataljon ter ena četa 3. bataljona, preostali del tega bataljona pa bo zavaroval brigadno taborišče ter patruljiral proti Mislinji in Slovenj Gradcu.
»Bataljoni so se razvrstili v skupine, ki so imele določene smeri prodiranja in sovražnikovo oporišče, ki so ga morale zavzeti oziroma uničiti.« nadaljuje naš sogovornik Jože Telič. »Določene so bile tudi skupine, ki naj bi skozi napravljene vrzeli v bodeči žici vdrle v notranjost nemških obrambnih položajev, prodrle do šahta in ga zavzele.«
Dogovorjeno je bilo, da se bo začel napad s severne strani, ki je bila sicer najbolj utrjena, a za Bračičev-ce kljub temu najprimernejša. Brž ko se je stemnilo, so začele skupine prodirati proti žičnim oviram.
Na desnem krilu je padel prvi strel. Nemški stražar je opazil približevanje partizanov. Ustrelil je in tako'dal znak za alarm vsej nemški posadki. To pa je bil tudi dogovorjeni znak za partizane. Vse skupine so imele nalogo, da ob prvem strelu napravijo vrzeli v bodeči žici ter zavzamejo sovražnikove hunkerje. Na glavni smeri napada so bili prehodi skozi žične ovire hipoma napravljeni, saj so si partizani že prej pripravili lestve, deske in odeje, ki so jih nametali na bodečo žico in preko njih vdrli proti glavnemu bunkerju. Prodor je bil nagel, pa saj je tak tudi moral biti, saj je bilo treba sovražnika razbiti še predno bi uspel urediti svoje vrste in okrepiti posadke v bunkerjih.
»V prvem naletu smo zavzeli glavni bunker, kjer smo zaplenili dva puškomitraljeza in protitankovski top, dva težka mitraljeza pa sta bila uničena,« se še dobro spominja do-
godka izpred 35 let Jože Telič. »Nemci so bili zmedeni in so se v neredu umikali, pri tem pa so padali v naš križni ogenj. Borba je vse bolj besnela, mi pa smo začeli požigati. Zažgali smo skladišče drv in lignita, »šaht« in okoliške stavbe ter notranjost rudnika. Zagorel je največji kres v Sloveniji, ki ga je bilo videti
»Po končanem pohodu XIV. divizije na Štajersko, spomladi 1944. leta, so Nemci objavili: »XIV. banditska divizija uničena do zadnjega možat«. Kaj kmalu po pohodu smo spet formirali bataljone, čete in brigade in aprila smo se že pojavili po vaseh. Začeli smo znova napadati.
Za 1. maj 1944 smo napadli Velenje. Pokazali smo, da nas sovražnik ni uničil.
In kako so Nemci potem »jamrali« po »Štajerskem gospodarju«, sn/ so preje objavljali', da je XIV. banditska divizija uničena. Pisali so »Verjemite v veliko zmago nemške armade, ki je nepremagljiva, in v njenega firerja Hitlerja«.
XIV.	divizijo P« Je 8 pohodom na Štajersko dokazala, da lahko tudi takšna sila premaga »najmočnejšo in nepremagljivo« armado tretjega rajha!«
TONE VIDMAR-Luka, namestnik komandanta A.1V. divizije
daleč in se je pridružil tisočim kresovom po hribih in gorah širom po Sloveniji. Nemce smo 'potiskali proti desni strani rudnika, na levi pa nam to ni uspelo, kar nam je onemogočal močan odpor iz rudniške centrale, kamor so Nemci osredotočili vse svoje sile. Pa tudi Nemci iz Velenja in ostalih okoliških postojank so začeli -pritiskati proti napadenemu rudniku. Naše zasede jih niso mogle zadržati, saj so bili preštevilni, kljub noči pa so uporabili tudi tanke, ki se jim nismo mogli zoperstaviti. Najhujši odpor sta nudila dva sovražnika z vrha »šahta«, od koder sta streljala in metala bombe. Izgubili smo precej časa, preden smo zavzeli »šaht«.
Električna centrala je bila težišče sovražnikovega odpora. Močne zgradbe ni bilo mogoče zavzeti brez težkega orožja. Zato so partizani zaplenjeni top namestili zunaj žične ograje in začeli z njim obstreljevati električno centralo. Top pa so v naglici premalo utrdili in se mu je že po nekaj strelih zlomila desna os, odpadlo pa mu je še kolo. Pokvarjeni top so naložili na kmečki voz ter ga z voli odpeljali proti vasi, kjer se je nastanila brigada. V neposredni bližini vasi so top skrbno zakopali. Tam je še zdaj.
Jože Telič takole končuje svoje spomine:	»Ko je brigada svojo
osnovno nalogo opravila, se' je umaknila. Na umiku ni utrpela nobenih izgub. Med bojem je padlo 15 sovražnikov, 8 se jih je utopilo, dva sta bila ujeta, naknadno pa smo ugotovili, da so imeli Nemci še 30 ranjenih. Velenjski rudnik je gorel več dni. Partizani so okupatorju zaplenili top, dva puškomitraljeza, 4 brzostrelke, več pušk in drugega materiala, uničili pa smo dva težka mitraljeza. V jurišu na top je padel komandir čete Nande in stari hrabri
kurir Lazo, trije borci pa so bili ranjeni.«
Partizanski kronist je v »Štajerskem kurirju« prisrčno in slikovito opisal zaključek napada na velenjski rudnik. Takole je zapisal:
»Dan se dela, naši naprežejo vole, da vlečejo top, ki ga je ljudstvo z začudenjem ogledovalo, okoli njega jahajo naši tovariši na konjih. Okoli rudnika še vedno poka. Ujeti Nemci stopajo povešenih glav. Iskre iz velikanskega ognja padajo daleč čez Velenje. Brigada ponosno koraka proti vasi, kjer se bo nastanila. Da, borci Trinajste so ponosni, in to upravičeno, kajti oni so tisti, ki so zaplenili prvi top na Štajerskem.
Brigada praznuje prvi maj. Na vzvišenem mestu stoji s cvetjem in zelenjem okrašen top. Majski veter veje, nedavno padli sneg je že skoraj popolnoma skopnel. Iz hiš naokoli odmeva pesem borbe in svobode, pesem lepe, mogočne in naše, večno naše slovenske Štajerske.«
Tako je pisal maja 1944. leta »Štajerski kurir«, glasilo IV. operativne cone.
O napadu na velenjski rudnik je v
»Komisarjevih zapiskih« takratni komisar XIV. divizije, Matevž Hace nadvse doživeto zapisal tudi tole:
»30. aprila. Zopet smo na področju Rdečnik — Pečovnik. Dnevi so topli. Kmetje obdelujejo zemljo in zadovoljno ogledujejo borce. Tu in tam idrži za plug ali poganja vole kak starejši partizan, ki je kje v notranjskih gorah zapustil kmetijo, pa ga sedaj v topli pomladi kliče in vabi zemlja. Ej, ti ljuba naša zemljica! Vsak, ki te je kdaj obdeloval in živel s teboj ve, kaj pomeniš našemu človeku. Človek, ki ni navezan na svojo zemljo, je kakor kukavica.
Pripravljali smo se za napad v dolino. Minerci so delali in zbirali razstrelivo. Od vsepovsod-je prišlo precej kurirjev; prišli so od koroške strani in iz Savinjske doline, celo s Kozjanskega so prišli. Tudi mlada in čedna dekleta so bila med našimi borci. Prihajala je lepa pomlad. Mladost pa, pravijo, je kakor pomlad. Naša pomlad pa je bila še vedno nevesela in krvava. Pred nami so bile še težke borbe.
Zadnji dan aprila smo odšli s Trinajsto po rebrastih gorah in grebenih proti Graški gori. Obveščevalci so nam sporočili, da lahko zaplenimo v Velenju tri ali štiri topove, če bo šlo vse po načrtu. Tako se je cela Trinajsta spustila proti Velenju. Jaz sem ostal v štabu divizije v vasi. Celo noč nismo zaspali. Kurirji so prihajali in hitro odhajali. Zategli rafali in eksplozije bomb so pretresali ozračje celo noč. Pozno čez polnoč smo dobili sporočilo, da so naši v Velenju zaplenili top. Bili smo zelo veseli. Kaj ne bi bili, top ni majhna reč. Gedžo (komandant Trinajste divizije) bo od veselja skakal, pa tudi vsi borci Trinajste. Zgodaj zjutraj so res pripeljali, ves pokrit z zelenjem, prvi top, zaplenjen na Štajerskem.
Borci so vriskali in peli. Ta dogodek smo takoj sporočili v štab cone. Uspeh Trinajste brigade smo sporočili tudi vsem okrožnim komitejem na Štajerskem in Koroškem. Borci Trinajste brigade so peli in se ve-, selili ob zaplenjenem topu, ki je stal na vrtu ves okinčan. Prišli so "tudi s kmetij daleč naokrog, da bi videli top. Ranjenci, ki so jih prinesli na nosilih iz Velenja, so prosili, da bi si še enkrat ogledali top, predno jih bodo odnesli v bolniške bunkerje. Človeka kar pri srcu zgrabi, ko vidi, kako so ranjeni borci ponosni na zaplenjeno orožje, posebno pa na top.
Prvi maj 1944 je bil zelo lep. Ze dolgo časa nisem videl toliko veselih in radostnih obrazov. Slišati je bilo harmoniko in petje.«
Marijan Lipovšek
1979
Uresničevanje politike ZKJ in Titovih besed v praksi
Glavni pobudnik za organiziranje delavskih srečanj bratstva in prijateljstva je bil FELIKS BAGAR, takratni tajnik občinskega sindikalnega sveta Ptuj, kasneje podpredsednik tega sveta, danes pa aktiven družbenopolitični delavec v ptujski občini in podpredsednik koordinacijskega odbora za medobčinsko sodelovanje. Zato smo ga zaprosili, da opiSe začetke tega sodelovanja.
»Takole se je začelo: Slušatelji Ptujske sindikalne Sole pri občinskem svetu ZSS Ptuj so spomladi 1960 obiskali delavce tekstilnega kombinata Varteks v Varaždinu. Iz-tnenjaii so dragocene izkušnje var-teksovih delavcev na področju decentralizacije delavskega samoupravljanja, uveljavljanje obratnih delavskih svetov, organiziranost delavcev v sindikatu, sistem nagrajevanja po uspehih dela in skrb za družbeni standard delavcev. Sočasno smo navezali stike tudi z občinskim svetom SSH Varaždin, leto kasneje pa tudi, z občinskim svetom SSH Čakovec.
Uspehi enoletnega sodelovanja sindikatov treh občin so ustvarili poboje za prvo skupno sejo občinskih svetov ZS Hrvatske in Slovenije Čakovec, Ptuj in Varaždin, ki je bila 16. septembra 1961 v Ptuju. Soglasno so sprejeli sklep o trajnih oblikah medrepubliškega sodelovanja s poudarkom na razvijanju politične aktivnosti pri širjenju bratstva, prijateljstva, enotnosti in sodelovanja n»ed narodi in narodnostmi SFRJ.
dine, pripadnikov civilne zaščite in številni drugi; prireditve pa si vsako leto ogleda povprečno od 25 do 30 tisoč ljudi na območju obeh republik. Velja poudariti, da so prireditve vsebinsko dobre, skrbno organizirane, množično obiskane in imajo velik politični odmev.. To potrjuje toplina in prisrčnost, s katero ljudje sprejemajo slovenske skupine na območju Hrvatske in hrvaške skupine v Sloveniji. Zato organizacija teh srečanj zahteva izostren čut odgovornosti, zlasti še pri izbiri programa.«
Vsa leta ste eden najaktivnejših organizatorjev teh srečanj, zato lahko prav gotovo najbolj objektivno ocenite, katere pomembnejše pridobitve je _ dalo to medrepubliško sodelovanje?
»V obdobju 19 let sodelovanja je bilo prav gotovo doseženih mnogo pomembnih uspehov. Med temi bi omenil ,Most bratstva in prijateljstva', ki se vije pri Ormožu čez Dravo in povezuje ljudi obeh republik. Most je bil zgrajen leta 1966 in je rezultat sodelovanja občin Ormož in VaraŽ;din. Sodelovanje med občinama Krapina in Ptuj je prispevalo k hitrejši zgraditvi magistralne ceste Zagreb —Maribor. S skupnim sodelovanjem je bilo moderniziranih več ceste, ki povezujejo kraje v SR Hrvatski in SR Sloveniji. V Ptujskih toplicah ie bila ustanovljena Aleja bratstva in enotnosti, v katero so posajena spominska drevesa bratskih narodov. Uspehi sodelovanja se izražajo tudi v mladinski delovni brigadi .Bratstvo — prijateljstvo", ki se udeležuje zveznih mladinskih delovnih akcij vsako leto. Na področju civilne zaščite še izraža Sodelovanje
v organizaciji medrepubliških praktičnih vaj civilne zaščite pod geslom: .Bratstvo - enotnost - solidarnost*. Sprejet je bil tudi sklep o podpisu listine o solidarnosti in sodelovanju enot in štabov civilne zaščite pri reševanju prebivalstva, materialnih, kulturnih in drugih dobrin v vseh situacijah v miru ali v primeru agresije na našo domovino. Ta sklep je bil sprejet lani v Ptuju, listina pa bo podpisana na zboru udeležencev tretje medrepubliške vaje civilne zaščite, ki bo 17. junija 1979 v Koprivnici v počastitev 60. obletnice ZKJ, ZSJ in SKOJ.
Pomembno je tudi prenašanje tradicij NOB, ki se med drugim izraža v vsakoletnih srečanjih mladine z borci NOB, srečanja pionirjev, revije pevskih zborov, tekmovanja itd., sicer pa je vse to razvidno iz vsakoletnega programa srečanj, ki obsega nad 40 raznih prireditev.
Še in še bi lahko naštevali uspehe skupnega dela in akcij, ki vsebinsko plemenitijo odnose mied ljudmi Hrvatske in Slovenije. To so vrednote neprecenljive vrednosti, ki jih zavestno razvijamo in negujemo; vrednote, ki so postale lastnina delovnih ljudi in občanov v tem delu naše socialistične samoupravne skupnosti. Sodelovanje je množično, v njem enakopravno sodelujejo tako delavci kot kmetje, pionirji in mladina. Vezi sodelovanja so čvrste, vezi prijateljstva pa iskrene in trajne.«
Temu lahko le pritrdimo. Še morda sklepna misel?
»Vse naštete aktivnosti na področju medrepubliškega sodelovanja' pomenijo uresničevanje1 politike ZKJ in besed tovariša Tita v vsakodnevni praksi, zato bomo tudi v prihodnje vlagali vse sile, napore in znanje v nadaljnjo krepitev sodelovanja in prijateljskih vezi med našimi narodi in narodnostmi. To je tudi glavni porok naše varnosti,« je končal svoje razmišljanje Feliks Bagar.
Feliks Bo gor
Ta seja je zapisana v zgodovini sodelovanja kot rojstni datum organiziranih oblik medrepubliškega sodelovanja. katerega nosilci so občinski sveti SSH in ZSR, Ptuj pa rojstni kraj tega sodelovanja, Druga seja je bila 18. novembra 1961 v Varaždinu, na njej so bile podrobneje opredeljene programske usmeritve sodelovanja.«
Prvotno je bil to »Teden bratstva in prijateljstva«, organizi-ran,vsako leto v okviru praznovanj prvega maja, kdaj se je pre-In,enoval v srečanja in zakaj?
7520 es’ na pobudo občinskega sveta .S. Ptuj smo začeli s tradicionalna delavskimi prireditvami ,Teden ratstva in prijateljstva’. Prvi teden se je začel 23. aprila 1962 v Ptuju, sočasno pa je bil ustanovljen medrepubliški odbor občinskih svetov SSH •n ZSS, ki so mu bile zaupane ^naloge nosilca akcij medrepubliškega sodelovanja.
. Teden bratstva in prijateljstva se Je razvil v eno najbolj množičnih in najuspešnejših oblik medrepubliške-f® sodelovanja, zato smo ga leta 1970 preimenovali v SREČANJA, Pnreditve, ki so se manifestirale v bogati medrepubliški kulturni izmenjavi, v športnih in drugih prireditvah, srečanjih pionirjev, mladine, borcev NOB, pripadnikov civilne za-s^te, ZRVS, članov gasilskih, lovskih, ribiških in drugih društev, pa smo razporedili skozi vse leto. Velja Posebej omeniti, da v okviru srečanj bratstva in prijateljstva organiziramo prireditve v temeljnih organizacijah združenega dela, v krajevnih skupnostih, šolah, garnizijah JLA, skratka povsod, tudi v najbolj' odda-•jenih krajih. Vsi izvajalci programa opravljajo naloge brezplačno, kot del svoje prostovoljne aktivnosti. 1 ako prispevajo svoj dragoceni delež h krepitvi bratstva in enotnosti, prijateljstva in sodelovanja med delovnimi ljudmi in občani ne glede na občinske in republiške meje.«
. Koliko teh prostovoljnih izvajalcev sodeluje in koliko je letno Približno obiskovalcev, to je uporabnikov stvaritev?
»Vsakoletni program Srečanj uresničuje 4 do 5 tisoč aktivnih članov amaterskih kulturnih, športnih 'n drugih društev, pionirjev, mla-
Na seji so sprejeli program letošnjih 18. tradicionalnih delavskih srečanj bratstva in prijateljstva, zato smo predsednika Mihovila Spretna zaprosili, da pove glavne značilnosti letošnjih srečan j?
»Letošnja 18. tradicionalna delavska srečanja bratstva in prijateljstva - Varaždin '79 posvečamo 60. obletnici KPJ, SKOJ in revolucionarnih sindikatov Jugoslavije. Vse prireditve bodo vsebinsko poudarjale pomen revolucionarnega obdobja delavskega razreda Jugoslavije 1919- 1979.«
»Pred koordinacijskim odborom je prav gotovo zahtevno delo, če bo sam vodil celotno organizacijo srečanj?«
»Koordinacijski odbor občinskih svetov SSH in ZSS Čakovec, Koprivnica, Krapina, Maribor, Ormož, Pregrada, Ptuj, Slovenska Bistrica in Varaždin bo res vodil in usmerjal celotno organizacijo, za kar je tudi ustrezno organiziran, saj so v njem po trije stalni člani iz vsake sodelujoče občine. Po programu medrepubliškega sodelovanja pa bodo na posameznih področjih izvajali naloge:
— odbor za gospodarsko dejavnost in povezovanje organizacij združenega dela;
— odbor za izmenjavo izkušenj na področju političnega delovanja Zveze sindikatov;
— odbor za razvijanje sodelovanja zveze socialistične mladine;
— odbor za kulturo in umetniško dejavnost;
— odbor za informativno-izdaja-teljsko in foto-dokumentacijsko dejavnost.
Pomen revolucionarnega obdobja . delavskega razreda Jugoslavije
Nosilec akcij letoAnjih srečanj bratstva in prijateljstva je občinski svet ZSH Varaždin, kjer je letos tudi sedež koordinacijskega odbora. Na seji v začetku marca letos v Varaždinu so prejšnji medobčinsko-medrepubliški odbor preimenovali v koordinacijski odbor za medrepubliško sodelovanje občinskih svetov ZSH in ZSS. Za predsednika odbora je bil izvoljen MIHOVIL ŠPRE-MA, predsednik OS ZSH Varaždin.
Delavska srečanja’ bratstva in prijateljstva
Bratstvo in enotnost jugoslovanskih narodov in narodnosti, skovano v dolgoletnem revolucionarnem boju delavskega razreda in v NOB, je neprecenljiva pridobitev za nas vse, brez nje ne bi bilo našega političnega sistema socialističnega samoupm Ijanja, ne naše varnosti in politike neuvrščenosti.
To je bilo tudi glavno vodilo prvim pobudnikom pred 19 h ti, ki so začeli medobčinsko-medrepubliško sodelovanje pod delovnim naslovom »Srečanja bratstva in prijateljstva«. Sodelovanje danes organizirano razvijajo občinski sveti Zveze sindikatov Hrvatske in Slovenile občin Čakovec, Koprivnica, Krapina, Maribor, Ormož, Pregrada, Ptuj, Slovenska Bistrica in Varaždin.
Delavska srečanja, prvotno v okviru »Tedna bratstva in prijateljstva«, se od leta 1962 organizirajo vsako leto ob mednarodnem prazniku delavcev in so postala tradicionalna manifestacija ,bratstva, enotnosti in medsebojne povezanosti, ki poglabljajo socialistične družbene odnose med ljudmi in spodbujajo k vsestranskemu sodelovanju. To sodelovanje se je iz leta v leto širilo tako glede števila sodelujočih občin kot področij dejavnosti. Iz tedna so se srečanja bratstva in prijateljstva razširila na prireditve skozi vse leto. Program pripravlja posebni medobčinsko-medrepubliški odbor, vsako leto je nosilec srečanj druga občina in predstavnik sindikatov te občine predseduje odboru.
Pregled širitve sodelujočih občin:
1961 Ptuj, Varaždin in Čakovec
1964 Ormož
1968 Koprivnica
1969 Slovenska Bistrica
1973 Krapina
1977 Maribor
1978 Pregrada
Srečanje delavcev SR Hrvatske in SR Slovenije ob posaditvi prvih spominskih dreves v Alejo bratstva in enotnosti v Ptuju leta 1975, udeležilo se ga je-nad tri tisoč delavcev.
V vseh navedenih odborih ima vsaka sodelujoča občina po enega stalnega člana. Odbori imajo izdelane konkretne akcijske programe in
* izvajajo naloge po programu medrepubliškega sodelovanja v letu 1979.«
»Omenjate program, katere pa bodo glavne prireditve po tem programu v posameznih občinah?«
»V letošnjem letu se bo zvrstilo nad •?() kulturnih, športnih in drugih prireditev, srečanj in akcij, ki jih bo uresničevalo nad pet tisoč članov društev, pripadnikov civilne zaščite, mladina in pionirji. Glavne skupne prireditve, v katere se vključujejo vse sodelujoče občine, pa so:
V Varaždinu se bo v maju srečala mladina z borci NOB, formirana bo Ji. mladinska delovna brigada .Bratstvo in prijateljstvo', ki bo sodelovala na akciji .Sarajevo '79'. Prav tako v maju se bodo srečali pionirji in delavci osnovnih šol .Tone Žnidarič* Ptuj in Osmi maj Varaždin. V septembru bo srečanje delavcev, v oktobru pa revija pihalnih orkestrov.oboje v Varaždinu.
V občini Ptuj bo maja v Podlehni ' ku srečanje pobratenih šol Jugoslavije, kot je znano vsako republiko zastopa po ena osnovna šola, v Ptuju bo v juniju srečanje pobratenih sol Babinec iz občine Varaždin in OŠ Franca Osojnika Ptuj. V avgustu bo tekmovanje v plavanju za pokal Ptujskih toplic, 'ženski rokometni turnir za pokal skupščine občine Ptuj in tekmovanje v športnem ribolovu za pokal Bratstva in enotnosti, v oktobru pa se bodo v ptujski občini srečali še člani ZRVS.
Medrepubliška kulturna izmenjava je prikaz bogastva kulturnega ustvarjanja naiih narodov in narodnosti. Na posnetku varaždinska skupina, ki gostuje na Grajeni v Slovenskih goricah.
V občini Čakovec bo v septembru posvetovanje o možnostih združevanja dela in sredstev posameznih dejavnosti gospodarstva v cilju ustvarjanja skupnih dohodkov in utrjevanje reproduktivne sposob-
, nosti gospodarstva.
V Koprivnici bo 17.junija tretja medrepubliška praktično reševalna vaja enot in štabov civilne zaščite — pod geslom: .Bratstvo-enotnost-solidarnost Koprivnica’79‘.
V Krapini bo septembra revija kulturnih skupin ob Dnevu bratskih občin v tednu kajkavske kulture — Krapina '79.
V Mariboru bo v juniju tekmovanje lovcev v streljanju na glinaste golobe za prehodni pokal Bratstva m enot nosti.
V Ormožu bo junija posvetovanje ■predsednikov občinskih skupščin in
izvršnih svetov in predsednikov občinskih svetov zveze sindikatov o sodelovanju na področju gospodarstva
Omenim na j še. da bo v Pregradi v 'septembru IX. revija mladinskih pevskih zborov osnovnih šol.«
»O sodelovnnju na gospodarskem področju bosta letos kar
dva razgovora. KakSno sodelovanje je bilo že doslej?«
»Sodelovanje na gospodarskem področju se že vrsto let uspešno razvija. v prihodnje pa bo temu vprašanju posvečal posebno skrb odbor za gospodarsko dejavnost in povezovanje organizacij združenega dela, ki smo ga letos prvič oblikovali.«
»Govorimo o delavskih srečanjih bratstva in prijateljstva. Pojem delavec pa je danes zelo Širok ...«
- »Imate prav, vendar pri tem gre za delavska srečanja. Nosilci vseh akcij medrepubliškega sodelovanja so večinoma delavci iz neposredne proizvodnje, ki so aktivni člani amaterskih kulturnih, športnih in drugih društev. Poleg njih pa sodelujejo v akcijah tudi kmetje, mladina in pionirji. Kljub temu posebej vsfiko jeto organiziramo še srečanje neposrednih proizvajalcev, konkretno letos bo septembra v Varaždinu.«
»Hvala za odgovore in ...«
»... in v imenu koordinacijskega odbora vsem bralcem slovenskih po-kajinskih časnikov prisrčne čestitke ob prazniku dela!«
Pripravil Franc Fideršek
1979
Ni Kolumbovo jajce
Delo v Krki
antibiotikov je za tovarno zelo pomembna. Cefalosporin C je znan že nekaj časa, prav tako postopki za njegovo pridobivanje. Krka bi lahko kupila enega od že znanih postopkov, vendar bi bilo treba zanj odšteti kup denarja, zato je vedno vabljiva misel, kako priti do določene stvari po lastni poti.
In Krka je svojo pot do cefalospo-rina C, ki omogoča proizvodnjo vrste najsodobnejših in najmočnejših antibiotikov, tudi našla. Dosežek je sad skupinskega dela.
V Krki trdijo, da je izum skupinska stvar. Prijava patenta, ki jo pošljemo zveznemu zavodu, da je pravzaprav krivična. Na listu papirja je samo nekaj imen, pri izumu pa je sodelovalo mnogo več ljudi. Idejo, ki se je rodilfi v neki glavi, je treba potrditi ali pa izbrisati. Za to pa je potreben zapleten poskus, ki zahteva natančno in poglobljeno delo skupine!, ki je enotna in motivirana. Ce zadeva uspe, se vesele vsi po vrsti. Še snažilka bolj prizadevno opleta s cunjo.
Drugi lanski Krkin izumiteljski uspeh, ki je dobil nagrado Kidriče-
vega sklada, se je rodil ob zdravilu za uravnavanje krvnega pritiska. Proizvodnja poteka v treh fazah.. Na vsaki stopnji pridobivanja pa se kot zanalašč pojavi odpadek, ki dela težave. Večinoma so namreč ti odpadki zelo strupeni. Tak je tudi me-tilbromid, odpadek, ki se prikaže na dan v zadnji fazi pridobivanja zdravila. Metilbromid je plin, težji od zraka, uporabljajo ga za razkuževanje silosov.
Naloga Krkinih raziskovalcev je bila hudo strupeni plin zatreti v kali. To pa se da narediti le, če ga zvežeš v neko drugo spojino. Ta pa aeveda ne sme biti strupena, sicer si se trudil za prazen nič, po možnosti pa naj pridobljena snov služi še kot surovina za kakšno v farmacevtiki koristno substanco. Ce tako snov v Krki uvažajo, je zadeva še bolj zanimiva.
Skupina raziskovalcev je nalogo odlično izpolnila. Hudo strupeni metilbromid so spremenili v snov, ki je v bistvu detergent. Človek bi plačal velike denarje, da bi se znebil smrtno nevarnega plina, potem pa
učene glave dosežejo, da se nepridiprav spremeni v koristno snov, ki j° Krka celo uvaža.
Poleg tega je Krkina snov celo ce nejša od uvožene. Nova snov je upo rabna v različne namene, med dru gim iz odpadnih voda obarja anti biotike. S tem dosežejo, da je v od padnih vodah, ki bi sicer stekle v Krko, manj antibiotika, poleg tega pa dobimo surovino, ki je uporabna kot dodatek živilski krmi. Izničenje hudo strupenega plina, ki je delav-čem Krke tako belil glave, lahko tako namesto stroškov prinese celo več kot 4 milijone dinarjev dobička na leto.
Bolj podrobno smo omenili sam0 dva primera, ki sta Krkinim izum1' teljem prinesla republiško priznanj®’ Izumiteljski »recept« novomeške tovarne so inštitut, štipendiranje in ne nazadnje Krkine nagrade, primešajo tudi dobro besedo. Nekdo bo rekel, da ni to nobeno Kolumbovo jajc®’ Saj po pravici povedano res ni. D® pa to veš, si moral prej vedeti vsaj 20 Kolumba in jajce. Pač veriga znanja.
M. Bauer
Novomeška tovarna zdravil »Krka« se uvršča med največje delovne organizacije na Dolenjskem. S skoraj 3.000 zaposlenimi in celotnim prihodkom 2,6 milijarde din v lanskem letu zavzema drugo mesto v dolenjski regiji, poleg tega pa je druga do tretja največja farmacevtska tovarna v Jugoslaviji. Se nekaj je značilno za to tovarno, do konca lanskega leta je doma in v tujini vložila 327 patentnih prijav, kar v popvrečju pripoveduje, da je statistično manj kot vsak deseti Krkin delavec izumitelj. Če se še naprej igramo s številkami in, .recimo’, trdimo, da je v Jugoslaviji zaposlenih 5,000.000 ljudi, bi morali ti delavci v zadnjih 25 letih po Krkinem vzorcu v tujini in doma prijaviti vsaj
500.000	izumov. Govor je o pravih izumih, torej patentnih prijavah in ne kakšnih inovacijah. Jugoslavija bi bila izumiteljska velesila. Ker pa to žal ni, kvečjemu je res nasprotno, je morda zanimivo vreči oči na »recept« novomeške Krke.
V vseh dosedanjih in tudi v novem srednjeročnem programu Krke zavzema izumiteljska dejavnost po-
sebno vidno mesto. Komisija za izume, tehnične izboljšave in koristne predloge deluje v novomeški tovarni že od leta 1960. Med prvimi v Sloveniji je Krka sprejela in tudi dejansko uveljavila pravilnike, ki urejajo nagrajevanje izumiteljev in inovatorjev.
Krka je pred leti ustanovila tudi Sklad Krkinih nagrad, ki nagrajuje in vzpodbuja raziskovalna dela jugoslovanskih študentov, še posebej pa dolenjskih dijakov. Doslej so študentom visokih jugoslovanskih šol podelili 344 Krkinih nagrad, podobna priznanja pa je dobilo tudi blizu sto dolenjskih dijakov. Dobiti Krkino nagrado danes v Jugoslaviji nekaj pomeni. Veliko »povpraševanje« je tudi po Krkinih štipendijah, doslej je novomeška farmacevtska tovarna pomagala izšolati okoli 500 delavcev, kar je ena šestina zaposlenih.
V okviru tovarne deluje tudi aktiv izumiteljev, avtorjev tehničnih izboljšav in'koristnih predlogov. Njegov »oče« je Krkin inštitut. In čeprav vedo povedati o navadah mo-
žakov in žensk v tej učeni ustanovi prenekatero nenavadno, ne more nihče zanikati, da je ravno ta možganski trust prijavil tujim in domačim patentnim uradom čez 300 izumov.
Sicer pa poglejmo nekaj priznanj iz zadnjih petih let. Leta 197? iz Sklada Borisa Kidriča ,3 nagrade za iznajdbe in izpopolnitve, leto kasneje na ugledni »Inovi« zlata diploma, diploma zlate medalje ter diploma bronaste medalje. Zraven še nagrada iz Kidričevega sklada. Leta 1975 dve priznanji »Inove« ter tri nagrade Kidričevega sklada. In tako naprej. Skupaj 11 nagrad Kidričevega sklada, nekaj inovacijskih verig Ljubljanske banke, priznanja na razstavah »Rast Yu« itd.
Dva praktična lanska primera, ki sta dobila nagrado Kidričevega sklada. Antibiotik cefalosporin C pridobivajo fermentacijsko s plesnimi, spada pa v vrsto najmočnejših antibiotikov in je izhodna surovina za niz polsintetičnih antibiotikov. Krkina fermentacija spada med srednje velike v svetu, proizvodnja
Tomaž Godec — športnik, revolucionar
Bliža se 1. maj in velika proslava v Bohinjski Bistrici. V novozgrajenem domu »Jožeta Ažmana« bo svečana seja CK ZKJ in CK ZKS v hiši Tomaža Godca, kjer je bil pred 40 leti ustanovljen CK, pa bo odkrit muzej NOB, usnjarski muzej in soba Tomaža Godca, kjer bodo izložene iportne trofeje elana smučarske reprezentance Jugoslavije v tekih.
Športni uspehi
Tomaž Godec se je rodil leta 1905 v Bohinju. Bil je član Sokola, dober telovadec, velik ljubitelj planin in smučanja. 2e 1922 se je kot mladinec vključil v smučarske vrste. Na njegovo pobudo je bil ustanovljen Smučarski klub Bohinj in Tomaž je ml njegov dolgoletni predsednik, Klavni organizator in duša smučanja v tem delu Gorenjske.
Godec je bil večkratni prvak Slovenije in Jugoslavije v smučarskih
sodelovalo 11 držav. Tu sem slišal odlične borce, ki so podčrtovali naše mednarodno bratstvo. Na tekmah smo se sicer borili za slavo vsak svoje države, pred očmi pa nam je bila naloga, da se po športu družijo vsi narodi v bratsko sožitje, ker smo delavci-proletarci. V naši sredi smo pogrešali delegate največje slovanske zemlje, brate Ruse. Tudi če je vsak govoril drug jezik, smo se vseeno čutili in med seboj razumeli. Iz teh zborovanj sem odnesel najlepše
Tomai Godec v »krempljih« sovražnika
vodja, Albin Novšak — njegov namestnik in odborniki:	Ivan Zu-
pan, Vinko Mirtič, Viktor Brun, Albin Smolej, Andrej Baloh, Jaka Čop, Alfred Rudesch, Tone Buh in Avgust Ravhekar.
Dve leti kasneje je bila ustanovljena tudi Smučarska zveza Slovenije in njen tajnik je postal Jože Čin-kovic, uradnik v železarni. Inženir Avgust Pohar iz Ljubljane, takrat mlad študent, se takole spominja dogodkov neposredno pred vojno: »Tomaž Godec, predsednik podzveze je izredno uspešno deloval med nami. Vzgajal nas je v zavedne Jugoslovane in borce proti nastopajočemu hitlerizmu. Na Zletu slovenskih smučarjev smo bili v neki gostilni v Celju. Hitlerjanci so izzivali in peli nemške pesmi. Drago Ažman jih je v našem imenu opozoril in ker
odlagam predsedniško mesto v upravi G. Z. Š. P., ker ne želim biti predsednik odbora, ki ne bi imel za cilj samo delo v splošno korist celokupnega smučarstva.
Prijatelji, manj časti, več discipline in več tihega dela, le-to bo rodilo zaželjene sadove celokupnemu smu-čarstvu! SMUK! Tomaž Godec«
MED ORGANIZATORJI OBOROŽENE VSTAJE
Zaradi izredno aktivnega delovanja ga je žandarmerija kot simpatizerja KP zasledovala in večkrat je imel hišne preiskave. Pošiljali so ga na orožne vaje, 1940 pa je bil konfi-niran z ostalimi komunisti v Ivaniči.'
V prvih dneh okupacije se je z vsem žarom predal organiziranju OF in oboroženega odpora okupatorju v bohinjskem kotu. Ze poleti 1941 se
krvnik Gorenjske SS GrupenfU-hrer, Generalleutnant der Polizei' Erwin Rflsenner.
PO POTI SVOJEGA VZORNIKA
Mnogi bohinjski smučarji, planinci in drugi športniki so šli po poti svojega učitelja Tomaža Godca in se aktivno vključili v NOB. Nekatere so sicer Nemci presenetili in jih nasilno mobilizirali v delovno službo in nemško vojsko, toda ob prvi priliki so od tam pobegnili in se vključili v NOV. »Za nas je bil Tomaž Godec športni tovariš, vodnik in učitelj, plemenit človek, ki ga nikoli ne bomo pozabili in zato je naša dolžnost, da sodelujemo in pomagamo v organizaciji smučarskih tekmovanj, še posebej pa na Godčevem memorialu,« zatrjujejo v en glas
Tomaž Godec
- Športnik <
— planinec
tekih na 18 in 50 km. Kot član reprezentance je nastopil v Švici in Davosu, kjer je bil na 18 km kot najboljši Jugoslovan 14. Na svetovnem prvenstvu v Zakopanih 1929 je obakrat dosegel na 50 km in 18 km 24. mesto. V Franciji v Pirenejih Je na državnem prvenstvu Francije bil 5. na 18 km. Na SP (mednarodnem tekmovanju) v Oberhofu v Nemčiji je ml119. na 50 km in 22. na 18 km.
Z Norvežanom Torlaifom Hanse-nom sta projektirala in zgradila 50 m skakalnico v Polju, s prijatelji Planinci pa kočo na Planini na Kraju, kasneje pa še impozanten planinski dom na Komni.
TAJNI SESTANEK ŠPORTNIKOV V NEMČIJI
Na svetovno prvenstvo v Oberhof sta odpotovala skupaj s skakalcem Bogom Šramlom. Prelistajmo Tomaževe spomine, ki jih je zapisal kasneje v svoj dnevnik, v partizanih “vgusta 1941.
. »Prijatelji so me povabili na tajno sejo mednarodnih borcev. Tu so govorili tekmovalci vseh evropskih držav. Naše zasedanje je trajalo skoraj celo noč. Na tajnem zasedanju je
vtise in takrat sem se šele prav zavedal, zakaj vse sem poklican, ne samo za šport, pač pa tudi za borbo uresničenja proletarskih idej vseh narodov! Tudi tu sem mnogo novega videl in se naučil.«
Eden zadnjih Tomaževih nastopov v inozemstvu je bilo Vseslovansko smučarsko tekmovanje v Zakopanih oh koncu zime 1934. V štafeti je kot prvi startal Godec, nato sta tekla mlada reprezentanta Lovro Žemva in Franc Smolej, zadnji pa Leo Knap. Tomaž je nato obesil tekmovalne smuči na klin in se ves posvetil organizacijskemu delu v smučarskem športu in planinstvu. Postal je najožji sodelavec prekaljenega komunista Jožeta Ažmana iz Nomnja.
HITLERIZEM DVIGUJE GLAVO
Aprila 1938 je bila na Jesenicah ustanovljena Gorenjska zimskošportna podzveza. Za predsednika so izvolili Tomaža Godca, za podpredsednika Franceta Vovka, za tajnika Draga Ažmana in Avgusta Poharja, člani pa so bili Ignac Razinger — blagajnjk, Anton Langus — tehnični
niso prenehali, je njihovega vodjo HSningmana potisnil skozi vrata. Tajnik smučarske zveze Jože Cinko-vic pa je rovaril proti Godcu in Ažmanu in ju tožil in obrekoval na Zimsko-športnem savezu Jugoslavije. Ob kapitulaciji pa je pokazal svojo pravo barvo, takoj si je javno pripel kljukasti križ.«
Drago Ažman je v pismu 1. 2. 1939 sporočil predsedniku Godcu, da je ob njegovi odsotnosti Cinkovic ostro napadel njuno delo in stališča, ki sta jih zastopala na seji saveza v Ljubljani in da so ga na predlog Oinko-vica izključili z mesta tajnika podzveze.
Tomaž Godec je v dopisu Gorenjski zimsko-športni podzvezi 8. februarja 1939 med drugim napisal naslednje: »Z ozirom na sklep navzočih odbornikov na podzvezni seji , 7. t. m., da se izključi iz odbora C. Z. S. P. tajnika Ažman Dragota smatram, da ta postopek ni bil pravilen. Ažman Drago je bil izvoljen na občnem zboru podzveze, smatram, da ga more izključiti na predlog, ki je bil iznešen, le občni zbor, reden ali izreden... Neumestne izjave iznešene na odboru na seji 7. t. m. so me napotile, da tem potom
je izmuznil aretaciji, se umaknil v ilegalo ter skupaj s Stankom Žagarjem in komunistom Jožetom Ažmanom organiziral decembra 1941 Bo-hinsko vstajo, ki pa zaradi izdajstva ni uspela.
Tomaža Godca, zavednega upornega in predanega borca - komunista, pa neuspeh ni pokolebal. Nadaljeval je z organizacijo in povezovanjem ljudi po bohinjskih vaseh. V zimi 1942 je na smučeh obiskoval vasi in samotne kmetije ter budil zavest med poštenimi ijudmi. Zgodaj spomladi istega leta sta se s partizanskim organizatorjem na terenu Avgustom Gašperlinom podala na Voje, kjer sta na svislih, na senu, izmučena zaspala. Bila pa sta izdana in Nemci so jima po smučinah sledili in ju speča presenetili. Gašperlina so na mestu ubili. Godca pa so obvladali in ga odpeljali na Gestapo na Bled, kjer ga je zasliševal sam gaulejter, vedoč, da imajo v rokah enega od organizatorjev vstaje. Kasneje so ga prepeljali v Begunje ter ga po dolgem zasliševanju, trpinčenju in strašnem mučenju, ker ni ničesar izdal, spomladi 1942 skupaj s 50 talci, ustrelili v Mauthausnu. Na.rdeče>n plakatu je bil podpisajt
Tomaževi učenci — udeleženci NOV: Franc Vojvoda, borec jurišne-ga bataljona XXX. divizije, njegov brat Janko, borec Gregorčičeve brigade, smučarska tekača, ki sta skupaj s Tomažem tekmovala — Lovro Žemva iz Gorij, borec XIV. divizije v in Gregor Klančnik iz Mojstrane, ki je v vojni bil v obveščevalnem centru IX. korpusa, bivši mladinci iz Bohinja Jože Zvan, eden najmlajših mitraljezcev Bazoviške brigade, Ferdo Bern, ki je tri leta prestajal gol-gote Dachaua, Valentin Repinc, obveščevalec XXXI. divizije, Mirko Košnik, ki se je boril v Jeseniško-bohinjskem odredu, Franc Repinc, borec V. Prekomorske brigade in še in še bi lahko naštevali.
Tomaž Godec jih ni vzgajal samo v športnem duhu, temveč tudi kot rodoljube, patriote in nacionalno zavedne državljane, pripravljene za borbo proti tujcu-zavojevalcu.
Po vojni so domačini že več kot pred 20 leti uvedli tradicionalni Memorial Tomaža Godca, tako da spomin na velikega športnika, ljubitelja mladine in revolucionarja ne bo nikoli zbledel.
Miloš Rutar
Stroji
bogatijo znanje in prihodnost
Na Gorenjskem zaposlovanje podrejajo tehnologiji, zato je letni odstotek prirasta števila delavcev pod republiškim - Tudi investicije so načrtovane tako, da zahtevajo predvsem veliko znanja in manj delavcev in obetajo izredno učinkovitost - Velike naložbe Iskre v mikroelektroniko, nova tovarna Save in investicije v jeseniški Železarni bodo pomemben korak naprej ne le za Gorenjsko, temveč za ves slovenski prostor — Že sedanji uspehi potrjujejo pravilnost usmeritve, ki si jo je Gorenjska začrtala v tem srednjeročnem obdobju in se bo nadaljevala tudi po letu
1980
Ogromne Številke bi dobili, če bi strnili vsa vlaganja, za katera se je Gorenjska odločila v zadnjih letih na vseh področjih gospodarjenja in družbenih dejavnosti. Z učinkovitostjo vlaganj sicer Se niso povsem zadovoljni, vendar je očitna usmeritev investicij k sodobnejši tehnologiji, kjer odloča znanje delavca in ne več toliko Število zaposlenih. Gorenjska je med tistimi predeli Slovenije, kjer se zaposlovanje podreja tehnologiji. Rezultat tega je ugotovitev, da se letni odstotek naraščanja zaposlenih giblje v okviru republiki dogovorjenih okvirov in na sploSno ne presega dveh odstotkov. Veliko je truda in močna družbenopolitična akcija je bila potrebna, da smo v večini primerov prelomili z ekstenzivnim zaposlovanjem in dali prednost sodobnim strojem in tehnologiji. To je bilo konec koncev tudi nujno, saj naravni prirastek ni bil več kos potrebam, industrija pa tudi prodira v kraje, ki so bili vsa povojna leta vir pridnih rok za gorenjsko industrijo.
Za Gorenjsko, to velja tudi za druge razvitejše dele republike, je dolgotrajen proces oblikovanja boljše kadrovske sestave zaposlenih, ki v večini primerov izvira tudi iz velikih potreb po delavcih in ekstenzivnega zaposlovanja. Kadrovska politika je vedno pogosteje sestavni del gospodarskih programov združenega dela in organizacij združenega dela negospodarskega značaja. Republiška ugotovitev, da manjka tehničnih poklicev, je na Gorenjskem še posebej izrazita. Zato v razpravi o usmerjenem izobraževanju prevladuje ugotovitev, da ne gre le za šolsko reformo, temveč za odločitev družbenega značaja. Združeno delo mora v nastajanju usmerjenega izobraževanja povedati svoje, sicer nam prav pomanjkanje ljudi ustrezne izobrazbe in kvalifikacije
uresničevanje cilji
utegne dogovorjenih
ogroziti
družbe-
je število zaposlenih povečalo le za 8 odstotkov, proizvodnja pa se je povečala za petkrat, izvoz, ki bo letos dosegel 65 milijonov dolarjev, pa za skoraj trikrat.
Enako pot kot Iskra pri elektroniki, računalništvu in telekomunikacijah ubira tudi Sava pri izdelovanju prevmatike, gumijevih izdelkov in kemije. Na tem področju Sava v Jugoslaviji nima primerjave, kvaliteta njenih izdelkov pa dosega evropsko raven. Delovna organizacija, združena z nekaterimi sorodnimi organizacijami v sestavljeni organizaciji Polikem, uspešno ubira pota napredka kljub veliki odvisnosti od uvoza surovin in njenim visokim cenam, ki jim izvoz ni kos. Sava je našla z usmeritvijo k domačim surovinam pot iz zagate. V nekaj letih bo uvoz surovin manjši za 40 odstot-
KRANJ
/elik del gorenjske industrije, ki prevladuje pred drugimi sektorji gospodarstva, je predelovalnega značaja. Zanjo je še posebej pomembno uveljavljanje kvalitetnih dejavnikov razvoja in prestrukturiranje določenega dela industrije. Ne gre za ukinjanje panog, temveč za krčenje na okvire, ki bodo zagotov-ljali uspešnost. V številnih organizacijah združenega dela imajo že potrebne programe, v nekaterih panogah pa je dogovorjena tudi že delitev dela na dohodkovnih osnovah. To velja posebej za tekstilno industrijo, gozdarstvo in lesarstvo, kmetijstvo in še za nekatere druge gospodarske panoge. Pri tem se Gorenjska noče zapirati za lokalne meje, temveč se odpreti navzven. Gorenjsko gospodarstvo se želi pojavljati tam, kjer so surovine, skupno vlagati s proizvajalci surovin in na dogovorjenih menlih deliti ustvarjeni dohodek. Takšna usmeritev bo še posebno izrazita v prihodnjem srednjeročnem programu.
Republiški srednjeročni družbeni plan je zaupal Gorenjski nekatere pomembne naloge in za njihovo uresničitev še posebej zadolžil na primer Iskro in Savo iz Kranja ter deloma tudi jeseniško Železarno kot pomemben temelj slovenske bazične industrije. Za zdaj velja ugotovitev, da Gorenjska zaupanja ni zapravila. Iskra iz .Kranja se loteva investicije, vredne 450 starih milijard dinarjev. Dvanajst elaboratov obsega investicijski program, ki bo uresničen v štirih letih. Izjemna bo učinkovitost naložbe. Prihodek bo večji za 154 odstotkov, izvoz pa dvakrat večji od uvoza. Ob vsem tem pa bo le 11 odstotkov več' zaposlenih. To bodo visoko strokovni ljudje, od vseh tedaj zaposlenih v Iskri pa jih bo kar 10 odstotkov delalo v razvojnih službah, prav tolikšen del vrednosti proizvodnje pa bo potrošen za razvoj in raziskave. Kranjska Iskra, ki pripravlja oblikovanje nekaterih novih temeljnih organizacij združene-v ga dela, že sedaj presega planska prizadevanja, prodaja licence in oblikuje niešane družbe v vseh delih sveta. Kako pravilna je usmeritev k modernizaciji, je kranjska Iskra zgovoren primer. V zadnjih petih letih se
Novi grb občine Kranj simbolizira sintezo tradicije in sodobnosti. Zvezda, simbol revolucije in sodobnosti, ki se je razcvetela v lep, rdeč nagelj, simbol tradicije (okras na oknih, motiv v ljudski umetnosti) in delavskega razreda (proslave, praznovanje 1. maja ...). Avtor osnutka je Pavel Rakovec.
Ugodna rast,
če bi cene mirovale
Gospodarski rezultati so bili lani na Gorenjskem veliko boljši kot leta 1977. Kažejo se v izrednem povečanju industrijske proizvodnje ter več-
J'em blagovnem prometu v trgovini ;ot tudi v večjem obsegu poslovanja v drugih gospodarskih dejaynostih. Povečanje industrijske proizvodnje se giblje celo nekaj nad republiškim poprečjem in gre predvsem na račun metalurške in kovinsko-predeloval-ne industrije, gumarske in kemične ter lesno-predelovalne industrije. Nadpoprečno je obseg poslovanja
njevanju gorenjskega gospodarstva in uspešnosti poslovanja treba zavedati, da uspeh ne gre le na račun večje produktivnosti in povečanih zmogljivosti, temveč v precejšnji meri tudi na račun povečanja cen, ki so v poprečju porasle za okoli 15 odstotkov. Na tako visok odstotek je zlasti vplivala podražitev izdelkov v železarstvu, kovinski industriji, industriji bele tehnike, čevljarstvu, lesni industriji in trgovini.
Višje cene pa niso vplivale na prodajo, niti na domačem, niti na tujem
Se na eno »senco« kaže opozoriti. Izgube gorenjskega gospodarstva so se namreč lani v primerjavi z letom 1977 povečale kar za 132 odstotkov. Predlani je imelo 14 delovnih organizacij dobrih 16 milijonov dinarjev izgub, lani pa prav tako 14 delovnih organizacij 39 milijonov dinarjev izgub. Večina jih gre na račun nedoseženega dohodka. Izgube v jeseniški železarni, kranjski Savi in drugih industrijskih delovnih organizacijah so pokrili s solidarnostnim pokrivanjem med temeljnimi organizacija-
mi
kov in marsikaj bo to pomenilo v gorenjskem in slovenskem gospodarstvu. V republiki-je že dogovorjena Savina investicija, vredna nekaj sto milijard dinarjev. Vendar ne čakajo križem rok in ne iščejo utehe v samozadovoljstvu, da bo investicija rešila vse težave. 2e sedaj Sava, ki ima dolgoročno skupno poslovno in proizvodno politiko s Semperitom, uresničuje svoje programe na dohodkovnih osnovah skupno z našo avtomobilsko industrijo in tujimi proizvajalci avtomobilov. V prihodnjem srednjeročnem obdobju bo še trdnejše sodelovanje s sorodnimi jugoslovanskimi organizacijami združenega dela.
Ne le Sava in Iskra, tudi druge organizacije združenega dela ubirajo enaka pota, sicer manj pomembna za republiko in z manjšimi sredstvi. Uspešno lansko gospodarjenje pa vseeno potrjuje, da so takšne odločitve pravšnje in da jim kaže zaupati. To je tudi način, da Gorenjska dokončno opravi s stagnacijo, ki jo' je začela pestiti pred leti in je tako značilna za predele z dolgoletno industrijsko tradicijo in značajem industrije, ki jo je težko modernizirati in spraviti v sodobne tokove.
J. Košnjek
povečalo tudi gostinstvo in z njim povezana turistična dejavnost. Prav tako se kažejo ugodni rezultati v prometu in zvezah ter obrtni dejavnosti. Razen tega so se v delovnih organizacijah zelo prizadevali za uveljavljanje zakona o združenem delu, zlasti za vzpostavljanje dohodkovnih odnosov, ki pa so se uspešneje razvijali med proizvodnimi temeljnimi organizacijami, medtem ko trgovske še vedno raje ostajajo na klasičnih razmerjih.
Vendar pa še tako lepa slika nikdar ni brez senc. Tako se je tudi oce-
Gorenjski delavci so lani zaslužili v poprečju 5.593 dinarjev. Naj višje osebne dohodke so dobivali delavci v škofjeloški občini, kjer so znašali kar 6.698 dinarjev, v kranjski občini je bilo poprečje 5.755 dinarjev, v jeseniški 5.523 dinarjev, radovliški 5.290 in v tržiški 5.291 dinarjev.
trgu, saj zalog ni veliko. Lani je gorenjsko gospodarstvo prodalo na tuje za 14 odstotkov več blaga kot leta 1977, in že lahko ugotavljamo, da se na Gorenjskem zunanjetrgovinska bilanca izboljšuje kljub dejstvu, da je industrija v veliki meri vezana za predelavo uvoženih surovin in uvoz sestavnih delov. Lani je bilo z izvozom pokritega 86 odstotkov, leto prej pa 81 odstotkov uvoza.
To kaže, da skuša gorenjsko gospodarstvo slediti resolucijskemu načelu povečati izvoz in zmanjšati uvoz, oziroma v večji meri nadomestiti uvožene surovine z domačimi, vendar pa se pri tem srečujejo z velikimi težavami, 'ker se domači proizvajalci ne držijo pogodbenih obveznosti tako glede rokov kot tudi kakovoati in tudi cene so večkrat previsoke. Lep primer je škofjeloška Jelovica, ki na račun desetine domače opreme, ki naj bi jo naredile Strojne tovarne Trbovlje, čaka na otvoritev že od lanskega l.maja. Škoda zaradi »mirovanja 70 milijonske investicije« gre že v težke milijone.
mi, nepokrite pa ostajajo izgube v turizmu. Slednja panoga postaja zaradi razdrobljenosti, slabe ponudbe neustrezne kadrovske sestave delavcev in slabe organizacije dela resen gorenjski problem.
L.Bogataj
s:
Gorenjsko gospodarstvo je v petih občinah lani ustvarilo 53.000 milijonov celotnega rihodka, kar je za 14 odstot-ov bolje kot leto prej. V kranjski občini so bili lani boljši za 20 odstotkov, v radovljiški za 24 odstotkov, škofjeloški za 28 odstotkov, tržiški za 24 odstotkov, medtem ko so bile Jesenice za 10 odstotkpv slabše.
Družbeni proizvod pa se je povečal v Kranju za 28 odstotkov, na Jesenicah kar za 31 odstotkov, v Radovljici za 22, Škofji Loki za 29 in Tržiču za 30 odstotkov.
skupna .
Pot v prihodnost
prvomajska priloga 1979
NAGRADNA PRVOMAJSKA KRIŽANKA
Iberite d!
splošni
ljudski
odpor
gr. mati bogov
stas
praznik
dela
orodje
žanjic
rudar
it.religiozni slikar
joseba.ki Iravna s »krmilom
{različnost
siva
kovina
I gostija
j smučar:,17
klub
	
Isvinčeno
zrno
Baznik
dela
majhen
dom
šestino
fremoienje
domala
žival
usta
»make
Mljsko
MU*i*
■'••»sto
,e"ezuele
dl
luka v hrv. primorju
v.afr.
republika
Borovje v burmi
zlato
jabolko
o h e r
radon
Praznik
dela
snov
*odna i • val
'aponsko
jezero
žitni
rod
llmesto s- koreje
izolacija
koordinira
nje
Zbiralnik
el.energije
geoh doba
nasilje
abs. svet. boks.prvak
berite dl
, tarem
kraj vi aleksa Idriji (pomor. fmagaangl-l
krčmar
mjinski
leb
vrsta
papige
prestolnica
starodavne
babilonije
am.pisatel
tnain
oranje
kraj pri novem mestu
slavna film. igralka
morski
ptič
moštvo
vrtljivi del el-stroja
pisateljica
malenškova
plod
stročnic
a m. popevkar
pltfttica pri hokeju
spartanski
elegik
pritok
J21L-
ribiška,
mreža
pritok
visle
berite dl
portugal-
agencija
lili
lizsuševalec
■“M.
| majhen otrok
del
knjige
eg.bog
sonca
j (rane- | d I m.ime teroristična vvsakohišo organizacija d I
podzem.
Msiniii.
baza
berite dl
čebelja
tvorba
musliman. £25*_______
v it. luka
ko^čepo ogrodje glave
slepost
dl
luvek.ki ga vse zanima
beležka
telesne va je in igre
migljaj
nočna
ptica
tur.
velikaš
zavora pri vozu
bič
kladivo za klepanje
izvina
redka
kovina
osje gnezdo
komunist.
partija
Italije
torino
nadav
vinska
trta
Pančevo
bolg.
pogorje
ai.
nomadi
žaluzije
'dom" udoma čenih ptic
1 MAJ
PRAZNIK DELA
mit.
prerokinja
k(rtjar|ka
st.gr.potujo
iijeY.EC.
vloga
družabnika
naše
gorovje
lepenka
berite dl
vrsta
detelje
fr. letovišče ob ažurni obali
naselnik
i nem
pisatelj
norost
trg.
pomočnik
nravoslo-vje
id est
I I
ezdna
Hval
vrsta
kuriva
orač
z. ime
udav
kokoška
maked.
kolo
andre*
jackson
seme
kakavovca
zdravniško
slušalo
fr.
pisatelj
nenasitnost
gr.črka
vrag
nastrešje
stane
Potokar
sligralka
rina
berite dl
gimn.
element
zah.
slovanski
narod
sorodnik
fazana
oporišče zda na pacifiku
očka
snov v plinastem stanju
značilno
avstral.
drevo
arafat
orkan
velika
posoda
tros
tropska
riba
majhno oko
rim. bog ljubezni
belina
lantan
rim. boginja jeze
pripovedni štvo
edvard
kardelj
padavina
belg.terme
ruski skladatelj anatol)
veja na dva roglja
porok
okovi
gogotanje
(gosi)
lošč
nasilna tatvina kraj pri zadru
sladkovodna riba
hrv.pisatel kovačič
obrski
vladar
ulita
tiskarska
trka
v vsako hišo dl
berite dl
NAGRADNA PRVOMAJSKA KRIŽANKA
Pred nami so spet praznični prvomajski dnevi, v katerih bo moč najti čas tudi za reševanje križank. Reševalce naše nagradne križanke čakajo letos večje nagrade kot običajno, seveda če bodo poslali pravilno rešene križanke do roka, to je vključno do četrtka, 10. maja.
Nagrade znašajo:
1. nagrada 1.000,00 din
2. nagrada 500 din
3. nagrada 300 din
in 12 lepih knjižnih daril
Reševalci naj pošljejo križanke na naslov: Dolenjski list. Novo mesto, p.p. 33, na kuverti pa naj obvezno označijo: ..Križanka". Naslov reševalca naj bo napisan na belem robu križanke, ki je hkrati tudi kupon pri žrebanju.
Prijetne prvomajske praznike vam želi
vaš Dolenjski list
trimo
trebanjska
industrija
montažnih
objektov
68210
trebnje, prijatljeva 12 telefon: (068) 83—321,83—125 telex: 33 735 yu trimo
projektivno
razvojni
sektor
61000
ljubljana, plešičeva 21 telefon: (061) 551—541 telex: 31 483 yu trimo
PIAVA LAGUNA
letni oddih,
zdravstveno preventivni oddih,
šole v naravi, kongresni turizem, mladinski turizem, letovanje šolskih in predšolskih otrok,
trening športnikov in športne igre
posebno ugodni pogoji za upokojence,
sindikalni izleti in oddih za konec tedna
ZAHTEVAJTE INFORMACIJE v predstavništvu PLAVE LAGUNE v Ljubljani, telefon: (061)28-925, in pri MLADINSKI TURISTIČNI POSLOVALNICI V NOVEM MESTU, Novi trg 4, telefon (068) 22—555.
©
omona globtour po ljubljana
turistična agencija-travel agency
61000 ljubljana, nolfova 1 /III, Slovenija, jugoslavija
telefon: (0611 24-841 do 846 p. p. 57
telegram: Globtour telex: YU Globtu31—146
Dejavnost novomeške turistične poslovalnice je prilagojena potrebam občanov Dolenjske, ki se vse bolj poslužujejo uslug, ki jim jih nudijo. Zavedajo se namreč, da sta organizirano letovanje ali pa sindikalni izlet mnogo prijetnejša in uspešnejša, če sta pravilno pripravljena. Poleg prevoza, penzionskih uslug in ogledov naravnih in kulturno zgodovinskih zanimivosti, je pomembna tudi prisotnost Globtourovih vodičev, na katere se gostje ali potniki lahko obračajo s svojimi željami. Dobro izpeljan izlet ostane v nepozabnem spominu.
Vsem potnikom, ki so že in še bodo potovali z Glob-tourom, priporočamo, da večkrat obiščejo novomeško poslovalnico, kjer bodo dobili sproti nove programe.
Vsem občanom Dolenjske pa čestitamo ob mednarodnem prazniku dela 1. maju.
KOLEKTIV TREBANJSKE INDUSTRIJE MONTAŽNIH OBJEKTOV „TRIM0” TREBNJE ČESTITA VSEM DELOVNIM LJUDEM ZA PRAZNIK DELA—1. MAJ
•	■	'	■**	•	it-'	■	'	.	.	\
Vam nudi iz svojega proizvodnega programa:
lesna
slovenj gradeč
gozdarstvo in lesna industrija o. sol. o7o.o.
1'
J
okna
- IZOLIR okna
- SUMO vrata
- Stenske in stropne obloge
- Omarice s PVC roletami
— Naše izdelke prodajajo vse poslovalnice Slovenijales, Lesnina, vse večje trgovine z gradbenim materialom in naša prodajalna v Pamečah pri Slovenj Gradcu
— Vsa ostala pojasnila lahko dobite Dri
Obrtni zadrugi HRAST Novo mesto
Dalmatinova ulica 1, telefon (068) 22-802 in 23-693, ki naše izdelke vgrajuje.
r~
industrijsko montažno podjetje — ljubljana
Sestavljena organizacija o. sub. o.
SOZD JMP",
INDUSTRIJSKO montažno podjetje
LJUBLJANA
Titova 37, o. sub. o.
objavlja
naslednja prosta učna mesta za učence v gospodarstvu:
TOZD „Ogrevanje—vodovod", Ljubljana, o. sub. o., Ljubljana Titova 37:
~ monter centralne kurjave — izolater
~ prodajalec tehničen stroke
28 učnih mest 3 učna mesta 2 učni mesti
TOZD „Klima-montaža", Ljubljana, o. sub.	o.,
Ljubljana Vojkova 58:
~ monter klimatskih naprav	20 učnih	mest
TOZD „Klima-proizvodnja", Ljubljana, o. sub. o., Ljubljana Vojkova 58:
- ključavničar	15 učnih	mest
" prodajalec tehnične stroke	2	učni	mesti
TOZD „Elektromontaža", Ljubljana, n. sol. o., Ljubljana Vojkova 58:
~~ elektroinstalater	35 učnih	mest
~ ključavničar	2	učni	mesti
~ prodajalec tehnične stroke	2	učni	mesti
TOZD „Dvigalo", Ljubljana, n. sol. o., Ljubljana
Smoletova 18:
~~ ključavničar ~ strojni ključavničar ~ rez kaleč ~ strugar
~ prodajalec tehnične stroke
5 učnih mest 5 učnih mest 1 učno mesto 1 učno mesto 2 učni mesti
TOZD „Tovarna elektronaprav", Ljubljana, n. sol. o., Ljubljana Vojkova 58:
— ključavničar	12	učnih mest
~~ ličar	2 učni mesti
— galvanizer	2 učni mesti
— prodajalec tehnične stroke	2 učni mesti
TOZD „Tovarna regulacijskih armatur in aparatov'', Ljubljana, n. sol. o. Ljubljana, Ul. Jožeta Jame 12:
6 učnih mest 1 učno mesto 10 učnih mest
— »'»iučavničar t stroJn‘ ključavničar ~ strugar
TOZD „SKIP—Strojna kovinska industrijska proizvodnja", Ljubljana, n. sol. o., Ljubljana Celovška 479:
~~ ključavničar — strugar
15 učnih mest 4 učna mesta
TOZD „Montaža", Koper, n. sol. o., Koper Ul. 15. maja št. 4:
~ monter centralne kurjave — monter klimatskih naprav ~ monter vodovodnih naprav
4 učna mesta 4 učna mesta 4 učna mesta
andidati, ki želijo postati naši učenci, morajo imeti ^spesno končano osnovno šolo.
i 2* u^ne ‘lobe prejemajo učenci nagrado, ki znaša za: 'etnik 1.111,-din • 'etnik 1.389.- din p' 'etnik 1.667.- din
® preteku 6 mesecev učne dobe pripada učencem poleg _ ne nagrade še gibljivi del, če si ga zaslužijo:
~ 2a dober uspeh v šoli in na delu 20 % od svoje nagrade ~ *a prav dober uspeh v šoli in na delu 30 % od svoje nagrade
za odličen uspeh v šoli in na delu 40 % od svoje nagrade
l®rJJ Sencem, ki ne morejo bivati doma, lahko zagotovimo . -v našem dijaškem domu. Razliko med polno ceno rzevalnine v dijaškem domu in osnovno učenčevo agrado krije TOZD, v katerem se bo učil.
^ sprejem v uk bodo morali kandidati predložiti:
~ prošnjo za sprejem v uk ~ rojstni list
Prijave sprejemajo kadrovske službe posameznih TOZD do septembra 1979.
GOSTILNA »VOGLAR” Leskovec pri Krškem
C
VABI GOSTE
na kraški pršut, domače klobase in druge jedi iz dobre kuhinje.
Vsak dan vas lahko postrežemo z odojkom na ražnju in pristnimi vini. Sprejemamo tudi večje skupine kot so poroke in banketi.
Vsako soboto in nedeljo vas bo zabaval ansambel z glasbo za staro in mlado.
ODPRTO VSAK DAN RAZEN PONEDELJKA OD 7. DO 23. URE
Priporočamo se!
OGLAŠUJTE V DL!
S Kompasom na letni oddih
V naši poslovalnici v Novem mestu na Novem trgu št. 8 so vam na voljo programi letnih oddihov ob morju in na celini, kakor tudi naši redni programi v domovini in tujini.
Za skupine nad 20 oseb izdelamo posebne programe izletov po domovini in tujini.
Nudimo vam železniške in letalske vozovnice za domače in mednarodne linije.
Informacije in prijave:
Kompas Novo mesto. Novi trg 8, telefon: (068) 21-333
*>itanova
Vitanova je osvežujoč vitaminski napitek. Žličko Vitanove raztopimo v vodi ali čaju. Tako pripravljen napitek deluje osvežujoče in nadomesti enodnevno potrebo človeškega telesa po vitaminih.
KRKA, NOVO MESTO
„NOVOTEHNA", TRG. PODJETJE NA DEBELO IN DROBNO' p. o. NOVO MESTO,
Glavni trg 11,
Komisija za delovna razmerja
oglaša naslednja prosta dela in naloge za nedoločen čas s polnim delovnim časom:
1. TRGOVSKI DELAVEC V PE NOVO MESTO 2 DELAVCA
2. STROJNI MIZAR V PE MIRNA PEC 1 DELAVEC
3. POMOČNIK POSLOVODJE V PE KRŠKO 1 DELAVEC
POGOJI:
pod 1: končana osnovna šola in 1 leto delovnih izkušenj, pod 2: KV mizar in 1 leto delovnih izkušenj v stroki, pod 3: KV prodajalec in 3 leta delovnih izkušenj v stroki.
Za vse kandidate velja kot poseben pogoj poskusno delo 1 mesec, pod 3) pa 2 meseca.
Kandidati naj pošljejo pismene ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi na naslov delovne organizacija Vsi kandidati bodo v 30 dneh obveščeni o izbiri.
TER OBJAVLJA PROSTA UČNA MESTA ZA NASLEDNJE POKLICE:
1. AVTOMEHANIK - 6 učnih mest v PE Novo mesto in Trebnje
2. AVTOKLEPAR — 1 učno mesto v PE Trebnje
3. AVTOELEKTRICAR - 1 učno mesto v PE Novo mesto
4. PRODAJALEC — 11 učnih mest v Novem mestu, Trebnjem, Metliki in Krškem.
Kandidati naj pošljejo vloge najkasneje do 15. 5. 1979 na naslov podjetja
„SUKNO"
INDUSTRIJA VOLNENIH IZDELKOV z. n. sol. o. ZAPU2E
Razpisuje dela in naloge KUHARICE
v počitniškem domu v Novigradu
Pogoj: kvalificirana ali priučena kuharica z večletnimi izkušnjami.
Delovno razmerje se sklene za določen čas (od 1. 6. 1979 — 15. 9. 1979) s polnim delovnim časom. Osebni dohodek 10.000 din mesečno.
Vloge sprejema kadrovska služba „SUKNO-' Industrija volnenih izdelkov Zapuže, 64275 Begunje na Gorenjskem, 15 dni po objavi v časopisu.
/O
ljubljanska banka
LJUBLJANSKA BANKA TEMELJNA DOLENJSKA BANKA NOVO MESTO
Komisija za delovna razmerja
objavlja za nedoločen čas, s polnim delovnim časom, naslednjo prosto delo in nalogo: za poslovno enoto "za stanovanjsko-komunalno gospodarstvo:
1. VIŠJEGA REFERENTA ZA SREDSTVA STA-NOVANJSKO-KOMUNALNE GRADITVE.
Pogoji za sprejem:
znanje, ki ga daje višja šola ekonomske ali pravne smeri, 3 leta ustreznih delovnih izkušenj.
Kandidati za objavljeno delovno opravilo naj prijavi s kratkim življenjepisom, z navedbami o dosedanjih zaposlitvah, priložijo dokazilo o šolski izobrazbi.
Prijave sprejemamo 15 dni po objavi. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 45 dneh po zahključku objave.
Nepopolnih in po objavnem roku prispelih prijav ne bomo upoštevali. Prijave pošljite na naslov:
LB Temeljna dolenjska banka Novo mesto 68001 Novo mesto Kettejev drevored 1
SLUŽBA DRUŽBENEGA KNJIGOVODSTVA V SR SLOVENIJI PODRU2NICA KRŠKO
OBJ A VLJA
naslednja prosta dela in naloge:
I.	ZA DELOVNO	ENOTO	PODRUŽNICO	V
KRŠKEM:
1. Inšpekcijski pregledi zaključnih računov in periodičnih obračunov	in posamezni	po
vsebini zelo	zahtevni	pregledi — enega
delavca.
2. Obdelava nalogov plačilnega prometa — dva delavca, in sicer za določen čas 1 leto, oziroma do vrnitve delavk s porodniškega dopusta.
II. ZA DELOVNO	ENOTO	EKSPOZITURO	V
BREŽICAH:
1. Opravljanje vplačil in izplačil - delo blagajnika za uporabnike družbenih sredstev — enega delavca.
Pogoji:
Pod 1/1: visoka strokovna izobrazba ekonomske ali pravne smeri, 3 leta ustreznih delovnih izkušenj.
Pod I/2: poklicna šola administrativne ali trgovske smeri, 1 leto ustreznih delovnih izkušenj, poskusno delo 3 mesece. Zaželeno je, da en delavec stanuje v Sevnici, in sicer zaradi dnevne povezave dela med ekspozituro Sevnica in matično enoto v Krškem.
Pod 11/1: ekonomska srednja šola ali gimnazija, 1 leto ustreznih delovnih izkušenj, moralna in materialna odgovornost za pravilno opravljanje nalog, poskusno delo 3 meseca
Podroben opis dela bo kandidatom sporočen ob osebnem razgovoru.
Pismene ponudbe naj kandidati pošljejo v 15 dneh po dnevu objave na naslov:	Služba družbenega knjigovodstva,
podružnica Krško.
O izbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po preteku roka za prijavo.
NAŠ PROIZVODNI PROGRAM:
— kopita za obutveno industrijo
— pete vseh vrst
~ plastične rolete in obloge
— lesena obutev
seme*
INDUSTRIJA LESNE IN PLASTIČNE GALANTERIJE ZA ČEVLJARSTVO IN GRADBENIŠTVO TER LESNE OBUTVE SEVNICA
Telefon: 086 — 81-^160
čestitamo za 1. maj
OBIŠČITE INDUSTRIJSKO PRODAJALNO V KOPITARNI SEVNICA
Prodajamo leseno obutev po ugodnih cenah.
PRODAJALNA JE ODPRTA: ob delavnikih od 9. do 16. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure.
ZA OBISK SE PRIPOROČAMO!
KOLEKTIV SPLOŠNEGA GRADBENEGA PODJETJA „PI0NIR” NOVO MESTO ČESTITA VSEM DELOVNIM LJUDEM ZA PRAZNIK DELA-1. MAJ
ste K	v«
ODLOČNO TUDI V TUJINI
Z bogatimi izkušnjami, ki so si jih Pionirjevi gradbinci pridobili pri gradnji zahtevnih objektov po vsej Jugoslaviji, so se že pred leti vključili v mednarodno delitev dela - in to z izgradnjo velikega hotelskega objekta v Zakopanem na Poljskem. Hotel je bil zgrajen v dogovorjenem roku in, kot je pri Pionirju že v navadi, tudi sodobno in kvalitetno. Kljub močni mednarodni konkurenci pa so lani uspeli z najugodnejšo ponudbo za izgradnjo objekotv za LAR (Libijsko-arabsko republiko) v Libiji. Pred nedavnim pa so v Varšavi pričeli graditi nov hotel, dogovarjajo pa se že za gradnjo treh hotelov in treh motelov v raznih krajih Poljske. Skupna vrednost del, ki so v teku, znaša okoli 42 milijonov dolarjev, kar pomeni petino celotnega letnega bruto produkta na domačem tržišču.
Kot so povedali Pionirjevi strokovnjaki, se na tujem tržišču - predvsem na Poljskem - srečujejo z močno konkurenco iz zahodnoevropskih dežel (Švedska, Finska, Francija, Velika Britanija, Švica pa tudi ZDA) in da je konkurenčnost izključni faktor, ki vpliva na pridobitev del. Pionir je uspel prav z najugodnejšimi pogoji 2a investitorje -to je s ceno, kvaliteto in roki, delno pa je vplival tudi renome, ki so si ga Pionirjevi gradbinci pridobili pred leti z izgradnjo že omenjenega hotela v Zakopanem. Varšavski hotel bo zgrajen izključno z jugoslovanskimi materiali in po projektu Pionirjevega Projektivnega biroja. Prav tako bo naša tudi vsa vgrajena in tudi ostala oprema hotela. Dela na Poljskem izvajajo pionirjevci skupno s stalnimi, preizkušenimi kooperanti in dobavitelji opreme. Med njimi je tudi Novoles — TOZD Splošno mizarstvo Krško. Pri tem ne moremo mimo Pionirjeve temeljne organizacije Inženiring, ki vodi te posle kompletno od idejnega osnutka do predaje s ključem v roke. V tujini nastopajo izključno na ta način, prevzeli pa so tudi več objektov na domačem tržišču. Med pomembnejšimi so: tovarna Beti v Metliki, ..Program 64" — Krka, Novo mesto, Tovarna pohištva v Ledenici ter stanovanjska gradnja za tržišče - v Podbrežnici v Zagrebu, Novem mestu, Krškem, Ljubljani in na Reki.
Pionir ima trenutno odprtih nad 300 gradbišč doma in v tujini. V domovini je njihov delokrog celotna Jugoslavija, kjer prvenstveno izven republik Slovenije in Hrvaške želijo plasirati svoje lastne tipske hale, ki jih izdelujejo v tovarni Togrel v Krškem. Pionir je vključen v dve sestavljeni organizaciji združenega dela. To sta Giposs iz Ljubljane ter Adriagradnja z Reke. Za dela v tujini pa so pogodbeno vezani s poslovnima združenjema Imos Ljubljana ter Rudis Trbovlje. V okviru SOZD Adriagradnja izvaja Pionir vse gradnje na jadranski obali, posebno tesno pa se povezuje s podjetjem Adriamom z Reke, s katerim pripravljajo skupen izpopolnjen program sodobne in hitre izgradnje stanovanj.
MK
ramisim
IMOVO MESTO
It 7
Detajl hotelskega kompleksa v Malem Lošinju - zgrajenega leta 1977,	Prizor	z	zaključne	prireditve	ob	predaji	hotela	v	Zakopanem	leta	1974
Zelo udobni anatomsko oblikovani sadeži - nove prevleke v živahnem dazenu
Varno vodenje z neposrednim kretnim mehanizmom in mehko oblazinjenim volanom
Diana 6H3 KJE SO DIANINI ČARI?
Izredno varčen in za vzdrževanje nezahteven
motor porabi 6,1 litra na 100 km in požene diano na 120km/h
Zložljiva streha, s katero diana poleti lahko postane kabriolet
Dvižna vrata na zadku in zložljiva klop ter s tem tri razliCice velikosti prtljažnika za najrazličnejše tovore
MODA,GIBLJIVO V GIBUIVEN
 w
'/////,
IMOVOTEtf
Novoteksove modne zamisli osvajajo tržišče
Že stoletja je v veljavi izrek „Obleka naredi človeka". Temu osnovnemu pravilu sledi tudi tekstilna tovarna Novoteks iz Novega mesta.
Določeni elementi se resnično ponavljajo, vendar vselej v drugih sestavah, tako da učinkujejo kot novost. S spretnim oblikovanjem pa dosežemo tudi občutek neponovljivosti.
Z razvojem tehnologije in novih surovin je tudi tkanina podvržena spremembam v korist posodabljanja. Tkanina pa se prilagaja še potrebam končnih izdelkov — oblačil.
V Novoteksu že tri desetletja deluje skupina strokovnjakov, ki uspešno izdeluje kolekcije tkanin in pletenin za vedno bolj zahtevno domače in tuje tržišče. Tako vsebujejo Novotekso-vi proizvodi vse sodobne lastnosti, kot so kvaliteta, pestrost barv in vzorcev, zračnost, enostavnost vzdrževanja, prožnost, barvna obstojnost in možnost široke uporabnosti.
Poleg tega morajo biti tkanine takšne, da se ne mečkajo, saj sodobni način življenja zahteva oblačila iz trpežnih tkanin.
Čas, v katerem živimo, zahteva torej najrazličnejšo izbiro tkanin, ki se bodo ob vsaki priložnosti dobro obnesle.
V Novoteksovem tozdu Tkanina izdelujejo tkanine iz čiste runske volne, v mešanicah
poliester—volna, jersey pletenine iz čistega poliestra iz različnih mešanic poliester—volna.
Vsaka kolekcija tvori približno 100 izdelkov v več kot 1000 barvnih odtenkih in vzorcih, ki so v skladu z zahtevami svetovne mode.
Novoteksove kolekcije tkanin pa niso samo rezultat prizadevanja njegovih strokovnjakov, temveč tudi rezultat osebnih stikov s svetovno znanimi ustvarjalci mode in informacij z vrhunskih modnih sejmov.
Pri izboru tkanin je potrebno, da potrošniki posvetijo več pozornosti izboru tkanin glede na namembnost oblačila, ker bodo le tako dosegli njegov lepotni in praktični učinek. Iste cilje uresničuje Novoteksov tozd Konfekcija, ki nudi tržišču široko izbiro gotovih oblačil — konfekcijo.
Človekov lepotni čut in naravno okolje se lahko smiselno in organsko dopolnjujeta. V Novoteksu so spoznanja o povezavi razgibane mode v naravnem okolju strnili v kolekciji „Moda, gibljivo v gibljivem". To je moda za vsak dan, za šport, rekreacijo, turizem, dom, službo in potovanja. Moda gibljivo v gibljivem" popelje človeka v naravo, soncu naproti.
Novoteksovi modni kreato' so izdelali primerna oblačila otroke, ženske in moške. Ud^ je, praktičnost, trpežno* športni kroj, lahkotnost in ganca v nošenju in videzu, njihove poglavitne uresničeJ zamisli, ki naj pripomorejo,1' bo kolekcija našla pot do ktf cev.
Prva skupina športnih ^ delov je narejena iz Novotek^ vega izdelka STOJAN (45 ’j volne, 55 % polestra). Drugih kolekcije je sešit iz bombaž' tkanin, in sicer iz širokega'' meta in iz artikla SIMON.* naše najmlajše so trpežni mo# li iz pletenin SAŠA in MAGD ( 45 % volne, 55 % poliestra),* se odlikujejo po široki iz^( barv in z enostavnim vzdrži njem. Pomlad je, približuje P se tudi že poletje. Zato ne P odveč, da vas spomnimo •'‘j Novoteksovo kolekcijo mladno poletje '79", ki je ki nalašč za ugodno gibanje, tiste, ki mnogo potujejo, če ribiči, lovci, hribolazci, nabif®| ci gob ali preprosto samo Ij^j5' telji narave, tedaj ne bi bil' napak, ko bi si zapomnili,rr,e: ki zagotavlja gibljivost v gib'},1' vem — modeli konfekcij8 NOVOTEKS.
/O ljubljanska banka'
Temeljna dolenjska banka Novo mesto
priporoča bančne storitve na sedežu v Novem mestu, poslovnih enotah in na ekspoziturah
Zanesljive -spredaj kolutne. zadaj bobnaste -zavore z dvokrožnim sistemom in kontrolno luCko na armaturni ploiCi
Velika kolesa, zato udobna in zanesljiva vožnja tudi po slabih in zasneženih cestah ter majhna obraba pnevmatik; prednji pogon, ki zagotavlja vame vozne lastnosti tudi na spolzkih cestah
m srodstvo
štiri vrata in zelo udoben vstop tudi na zadnje sedeže
je sredstvo proti rjavenju, s katerim so zaftCitena nafta vozila
olja
UMI
izdeluje
CIMOS
CITROEN^
a — vrednost 0,3 m3 /h ml
k — vrednost 2,5
. i	n
VI PROGRAM OKEN IN BALKONSKIH VRAT
JELOBOR 78 s termoizolacijskim steklom
površi"-zaščita z a|0. {"■ko delujočimi azu'"™i premazi
Prikrito kvalitetno nor°čno okovje
Specialni aluminijasti odkapni profil
£*Ptirnalno pro-J'lran zunanji del Lkvira- ki omogo-nip v9raditev zuna-i® in notranje kenske police
Aluminijasti profil
Specialno 4 debelo steklo
mm
cal/m 2huC zvočna izolacija 30 dB
Tesnilni profil iz trajno elastičnega materiala
Permanentni silikonski kit za zasteklitev
Sušilno sredstvo
Akustični podložni trak omogoča, da je TERMOTON steklo elastično vloženo
Izbran les (smreka/jelka) posušen na optimalno lesno vlago 12% ±2%
PRODAJNA MESTA Z NOVIM PROGRAMOM:
ŠKOFJA LOKA tel. (064) 61-361 ZAGREB - Sesvete tel. (041) 253-259
^JELOVICA lesna industrija, ŠKOFJA LOKA, Kidričeva 58,
tel. (064) 61-361
ISKRA AVTOMATIKA
TOZD TOVARNA NAPAJALNIH NAPRAV
NOVO MESTO, BRŠLJIN 63
Polnilnik POBI uporabljamo za polnjenje in dopolnjevanje 6 V in 12 V akumulatorskih baterij do kapacitete 60 Ah s tokom 6 A v avtomobilih, motornih čolnih, manjših traktorjih itd. Lahko pa služi tudi kot izvor enosmerne napetosti 4,5 V ali 9,5 V za napajanje električnih igrač, prenosnih svetilk v delavnicah in kampih s trajnim tokom 5 A Priključna napetost je 220 V, 50 Hz. Vgraien pa je v praktičnem prenosnem okrovu.
Električni pašni aparat KEKEC napaja žično ograjo z impulzno visoko napetostjo in je uporaben za ograditev pašnikov, lovskih rezervatov, za zavarovanje plantaž, sadovnjakov in vrtov pred divjadjo, za električna vrata vodorih in odprtih hlevih in za zavarovanje avtomobilskih cest pred domačimi živalmi in divjadjo. Ima vgrajeno 9 V baterijo, ki zagotavlja samostojno obratovanje približno 2000 ur. Dolžina ograde je lahko do 3 km.
KOREKTOR TV COLOR popravlja omrežno napetost 220 V, ki zaradi velikega padca napetosti v omrežju odstopa od nazivne vrednosti celo do 28 %, na napetost 220 V — 15 %, ki je še dopustna za nemoteno delovanje televizijskega ali radijskega sprejemnika. Izhodna moč je 400 VA in je vgrajen v prenosni okrov. Z uporabo korektorja TV color boste pripomogli k boljšemu delovanju TV sprejemnika.
Z napajalnimi napravami prihranimo čas in denar
novoles
v_
KOLEKTIV LESNEGA KOMBINATA „N0V0LES” NOVO MESTO-STRAŽA ČESTITA VSEM DELOVNIM LJODEM ZA PRAZNIK OELA-1. MAJ
Industrije motornih vozil iz Novega mesta čestitamo ob 1. maju, mednarodnem prazniku dela vsem delovnim ljudem iz občin Dolenjske in Posavja
' ' €
OBLAČIL NOVO MESTO
Novi modeli
in stari znanci
V torek, 10. aprila zvečer, je bila novomeška športna dvorana tako nabita, kot je sicer le ob vinskem sejmu. Modni shov, Centra mode iz Ljubljane je bil s programom in znanci z ekrana vabljiv, zato so ljudje kljub razmeroma dragim vstopnicam napolnili dvorano.
Kar dva novomeška kolektiva, Labod in Novoteks, ki sta partnerja v Centru mode, sta poleg kamniškega Svilanita, Še-širja iz Škofje Loke, blejskih Vezenin, domžalskega Toka in Peka iz Tržiča prikazala nekaj uspešnic za sezono pomlad — poletje 1979, pa tudi že nekaj prvih modelov za mrzlo sezono ob koncu leta.
Prikazani modeli so bili očitno občinstvu všeč, kar je zanje tudi najboljša reklama. Povedati pa velja še, da niso niti za korak zaostajali za svetovno modo. Odlične Labodove bluze s širokim pasom k belemu, spredaj se zapenjajočemu krilu, so verjetno „tisto pravo", kar želimo kot praktično vsakdanje oblačilo za zaposleno ženo.
Prav tako so bile lepe bodisi enobarvne, velikokrat krojene kimono, ali pa vzorčaste dvodelne ženske obleke. In tudi eno zadnjih modnih zapovedi smo že videli:' obleko brez rokav, samo z naramnicami, preko katere se nosi bluza ali jopič, kakorkoli že imenujemo gornji del.
Tako ženska, kot moška kolekcija sta nastopili deloma v športni izvedbi, deloma v klasični in bolj elegantni, vendar sta bili obe primerni za našo rabo in tudi za naš okus. Kot posebnost in lep okras so bile tudi na dnevnih modelih blejske čipke.
Tisto črtico, ki v modnem svetu predstavlja hit in dodatek ženskim modelom, so bila to-
krat pokrivala škofjeloškega Ji rja. Kot majcene okrašene bodisi s cvetom peresi, so bili klobučki nekaj svežega, vsaj za takih pokrival še niso priložnost videti tudi na cestah po letu 1950.
Značilnost moških klasični]} oblek je, da imajo dvored^ zapet suknjič, da je videti gubice v pasu na hlačah in d® reverji ožji in daljši. Svoj „c back" slavi tudi šal ovratnik, ga vsakih nekaj let povs«^ izrinejo iz modnih kolekcij, P8, se kot trdovraten plevel na njiv! znova in znova vrača. In vse*" je videti lep.
Revija z malo množico ~v. ali manj prikupnih maneken*'
niti Moni Kovačič ali pevc' ; starejšim stažem, pa niso noV^ meškega občinstva tako ogf®
kot zagrebška humoristka
Nel3
l\vs (.U I C UJI\Q IIUIMUI lalTNU -
Eržišnikova. Prva metla v Ju9fT
slaviji je povedala nekaj no'-zabavljic iz svojega nekaj že znanih iz oddaj sko popoldne, pa so dvakrat slišane dobro Ansambel Pro arte, Kovačič, Vladimir
wih
Čobi, Duško Lokin,
Miše in Biljana Ristič so
miac ni mijcma niauv	.
konferanci Milanke Bavcon PK
jetno zabavali poslušalce.
Kaj'
dli posiusaiuc. -
bučalo iz Števil^
pak je vse	- ------.
zvočnih aparatur. Nekateri * imeli težave zaradi decibelov ' migotajočih luči, ampak menda spada na vsako dana»n) zabavno prireditev
Modni show je namen
segel. S podobno predstavi - . modelov bo Center mode go®
tvij°
nskit1
val še v devetih jugoslovar-mestih od Maribora do Mosta
lep‘h
in Novega Sada. O cenah modelov ni bilo nič slišah . tudi ne, kaj bo, če bo navdušeni potrošniki na vtf zahtevali modele v trgovinah-
#2&inDusTRiJH moTonniH vozil 'sbF---------
novo mESTO