^OšTNINA pLAeANA V G o T o V I N I NAŠ LIST JULIJ 1931 7 ŠTEVILKA DRUGO LETO glasilo KATOLIŠKE akcije za KAMNIŠKO in moravsko dekanijo NAš LIST IZDAJA MISIJONIŠCE V GROBLJAH, P. DOMŽALE. — UREJUJE IN ZASTOPA IZDAJATELJA JOŽEF GODINA C. M., DOMŽALE - GROBLJE. — TISKA MISIJONSKA TISKARNA, DOMŽALE - GROBLJE. TISKARNO JANKO STRNAD, DOMŽALE. — IZHAJA MESEČNO. POSAMEZNA ŠTEVILKA STANE 1 DIN, CELOLETNA NAROČNINA 12 DIN. INSERATI PO DOGOVORU. ROKOPISI SE REDNO NE VRAČAJO. Bodite pogumni! Usnio dekana kardinal, koleslja kardinala Belmonte o razpustu mladeniških orsanizaeij. Kardinal Belmonte je poslal verni-R°m pismo, v katerem naznanja raz-Pust mladeniških društev in izraža ^Panje, da se bodo iz tolikega zla ro-dobre posledice. Pismo poudarja sPlošne nauke katoliške Cerkve, toda na način, ki da neki znani Cerkvi nenaklonjeni vladi dovolj misliti. Pismo Je ponatisnilo skoro vse svetovno ča-s°Pisje. Inieli ste, dragi mladeniči, društva, ' katerih ste se učili ljubezni do vere, n« domovine, do resnice in prav ice pa heroizma. Medsebojni dobri zgle-ni so vas vzpodbujali k plemeniti tek-np v dobrem, To smo videli in tega S|Ho se veselili. Vršili ste z eno be-?edo katoliški apostolat v čast božjo 111 v resnični blagor države. To vaše P°slanstvo ne sme prenehati radi ne-Sreče, ki je zadela vaša društva. Vsak !*aj ostane na svojo odgvornost do-L*- katoličan na svojem mestu, ki je j*anes bolj kot le kdaj častno mesto, ^akaj zdaj ste katoliški apostoli v najbolj odličnem pomenu besede, ker vas je po božji previdnosti zatekla usoda, da živite življenje ponižanja, preganjanja in heroičnih žrtev. Pom-nite, da se zlato ne izčisti drugače kakor v ognju in da marmor ne dobi plemenite oblike, ako ga ne obtolčejo s kladivom in dolbejo z dletom. Bodite poslušni od Boga postavljeni oblasti; ubogajte jo v vsem, kar je dovoljeno, ne boječ se tudi žrtev za domovino, kadar je koristno in potrebno. Ne smete pa pozabiti, kakor uči apostol, da ne smemo poslušati, ako bi se nam ukazalo kaj, kar je proti božji postavi. Moramo tedaj biti pripravljeni na mučeništvo, vedoč, da se v Cerkvi menjajo časi miru z dobami preganjanja. Če nam je Cerkev v mirnem času podarila zglede pravičnosti in svetosti, nam v nemirnih časih kaže sijaj in heroizem mučenikov. Tako v zmagoslavju kakor v trpljenju delajo katoličani vedno le za Kristusovo kraljestvo za zemlji. Zato pogum, dragi mladeniči: nohte timere — ne bojte se in bodite pogumni! Cerkev trpi , Svetega očeta bridkost je tudi na-bridkost in žalost. Saj so sveti oče Ih naš najvišji dušni pastir, nas-j^bnik sv. apostola Petra, namestnik ristusov na zemlji. i ^ePopisno so bili zadnje mesece ža-jStni in žaljeni preblagi Pij XI. V *tvi in Španiji so trpeli njih duhovni Povi in hčere duhovne, trpele so ji^SRnjanje in krivično nasilje kato-Hšu Ustanove- V Španiji, ki je kato-So^a Po ogromni večini prebivalstva, j. Prišli na krmilo prevratneži in tud ^i^i ’ ker 80 bili prišli do vlade 8 Pomočjo skrajnih prevratnežev, ^VorsMh komunistov, so novi obla- tjj T1. dopustili, da so nahujskane Ce ru8^e *n Požigale cerkve in °stane. Kakor da bi se z uničevan-^isj SVetega in dobrega, lepega in ko-Š^bega moglo rešiti družabno vpra-8I>i« Koliko dragocenih knjig in °v> koliko prelepih katoliških umetnin je bilo na zloben način uničenih! — In v. Italiji in zlasti še v večnem mestu Rimu?! Dogodki so nad vse žalostni in žaljivi za svetega očeta in za ves katoliški svet! Živo so nam vsem v spominu. Italijanska vlada je na najsramotnejši način jela teptati osnovne in bistvene pravice svete vesoljne Cerkve, ki ne more in ne sme biti sužnja in dekla katerekoli posvetne oblasti! Sveta Cerkev je vendar božja ustanova, nevesta Kristusova! Jezus Kristus je učlovečeni Sin božji, Večna Beseda, neustvar-jena Modrost, ki si je privzela našo človeško naravo, On je Početnik nove zaveze, On je Kralj vesoljstva, On je pa tudi najvišji Zakonodajavec. On je rekel: »Ti si Peter - Skala - in na to skalo bom sezidal svojo Cerkev.« (Mt, 16, 18.) Kdor zaničuje svetega očeta, zaničuje Kristusa! Kdor pa se upira Kristusu, se upira Večnemu Očetu samemu, vsemogočnemu Stvarniku. Ali bo mogel tak človek oditi kazni? Sam si piše sodbo ... Ah, da svet tako malo upošteva nadnaravne resnice! Kako sijajno lepe okrožnice so priobčili sedanji namestnik Kristusov sov. Iz njih bi vsak pravi razumnik lahko spoznal, da imajo sveti oče srce polno ljubezni za vse in do vseh, da imajo le eno skrb, skrb za rešen je neumrljivih duš, ki so za Boga ustvarjene in za službo božjo; skrb tudi za časni blagor vsega človeštva. Saj so vprav zato pred leti sklenili znano lateransko pogodbo, da bi vsem dali zgled skrajne miroljubnosti in strpljivosti . . . Sveti oče bi radi preprečili novo svetovno vojno. Nova svetovna vojna bi pomenila pogubo Evrope. Pomislimo le na strupene pline in na druga strašna novodobna sredstva! Sveti oče pa dobro vedo, da je nova svetovna vojna neizbežna, ako ne bo narodov prešinil pravi krščanski duh, ki se razodeva ne tolikanj v besedah, temveč pred vsem v dejanju. Zato jim je tako pri srcu Katoliška akcija. P. E. B. Pri birmi Birmovanje v kamniški dekaniji je končano. (Kamnik in Vranja peč prideta na vrsto v jeseni). Vršilo se je vse po sporedu kakor je bil od začetka določen in v najlepšem redu. Verniki so prevzvišenega povsod ljubeznivo in slovesno sprejeli, tako da so škof gotovo dobili najboljši vtis o naših krajih in ljudeh. Tudi vreme je bilo povečini lepo. Skupno so birmo- vali 2105 otrok Domžale in 7. sicer: 6. 1931 232 Mengeš 8. 6. 1931 72 Dob 9. 6. 1931 135 Rova 10. 6. 1931 63 Homec 11. 6. 1931 86 Stranje 12. 6. 1931 129 Gozd 13. 6. 1931 69 Mekinje 14. 6. 1931 103 Nevlje 15. 6. 1931 72 Sela 16. 6. 1931 101 Šmartin 17. 6. 1931 131 Zgornji Tuhinj 18. 6. 1931 132 Špitalič 19. 6. 1931 82 Motnik 20. 6. 1931 92 Komenda 21. 6. 1931 246 Tunjice 22. 6. 1931 69 Vodice 24. 6. 1931 291 Pošteni gasilci, na pomoč! Poletni čas je čas gasilskih prireditev in veselic. Ker so v gasilskih društvih v .večini krščanski možje in fiatitje, morajo ti poskrbeti, da se prirejajo le poštene veselice in le, če so nujno potrebne, da se dobi nekaj denarja za gas. naprave. Nasprotuje pa vzvišenemu namenu gasilstva, če so veselice povod plesu, razuzdanosti in pijančevanju. Zadnja leta se na gas. veselicah kamniške župe vedno bolj pogostoma prirejajo tekme lepote deklet, volitev »mis«. To je nesramnost, zoper katero morajo odločno nas^o^U Msi potepi, gasilci. Ako pokvarjena brezverska mestna gospoda prireja take neumnosti, ni treba, da bi jih ravno gasilska društva razširjala med pošteno slovensko ljudstvo. Ali so naša slovenska dekleta kakor telice in kravice, da bi jih ne- sramni, navadno že pijani moški ogledovali in ocenjevali, kakor ogleduje in ocenjuje pijan mešetar živino na sejmu? Sv. oče in katoliški škofje so najstrožje obsodili in prepovedali lepotne tekme. Slovensko katoliško ljudstvo zahteva, da tudi gasilska zveza prepove na gas. prireditvah lepotne tekme, ki sramotijo čast slovenskih deklet in jemljejo pri ljudstvu ugled in zaupanje do gas. društev. Vsi pošteni gasilci in vse krščansko ljudstvo mora napraviti takoj konec tej novoupeljani nesramnosti. Nobeno pošteno dekle, noben krščanski mož ih fant se ne bo udeležil nobene veselice, kjer se javno zaničuje in prodaja čast naših vrlih slovenskih deklet. Na pomoč — zoper to grdo, pogansko novotarijo! B. — Fantovske tekme Dr. Žitko in Fr. Jagodic sprašujeta vodiške fante prosvetno tekemsko tvarino. Ihančani na startu za tek. Dne 10. maja so se vršile v Grobljah fantovske prosvetne in športne tekme za kamniško prosvetno okrožje. Tekem se je udeležilo 100 fantov. Večinoma so se pripeljali s kolesi, Moravčani z vozom, Kamničani pa z avtomobilom. Tekme so se vršile na prostem v drevoredu. Iz Ljubljane sta se pripeljala k tekmam dr. Žitko in telovadni ter športni izvedenec g. Leikan. DIJAKI ! V letošnjem letu ustanovljeni dijaški odsek Kamniškega prosvetnega okrožja bo poskrbel, da zagori kres na čast sv. Cirilu in Metodu v soboto 4. julija zvečer o pol 9 pri »Borčevem« znamenju v Grobljah. Spored bo sledeči: Petje, deklamacija, govor, petje. Vsi prijatelji dijaštva, pridite! Znak večera: nagelj. DEKLIŠKI ODSEKI Dekliški odseki kamniškega prosvetnega okrožja napravijo v nedeljo dne 5. julija izlet k Sv. Primožu. Odseki se snidejo od 7 do pol 8 zjutraj pri »Korlnu«. Ob 9 bo sv. maša pri Sv. Primožu. Nadaljnji spored je odsekom že znan. — Za Kamniško prosvetno okrožje: — Martin Ocepek, presednik. Bratsko krščanstvo Zadnjemu dopisu sem dal naslov socialno krščanstvo. Ne zato, da bi imeli eno ime veC za krščanstvo, ampak zato, d* sem pokazal, kako sta socializem in krščanstvo tudi v družatmeln ali- socialnem redu nezdružljiva, kljub temu, dd' imatiVH'PĆ naCelnih toCk skupnih in sicer zaradi pro-tikršCanskega stremljenja socialistov. No-čem odrekati socializmu dobre volji-, da bi pomagal bednemu Človeštvu. Toda v kolikor so njegovi nauki nasprotni temeljnim idejam krščanstva, v toliko so obsojeni na smrt. Kal smrti nosi v sebi novodobni socializem, ker nasprotuje resnici in ljubezni. Materializem in revolucija obsojata soma sebe, ker nista zmožna družabnega reda izboljšati, ampak bi obstojeCi red še porušila. Edino krščanski socializem — bolje reCeno — krščanstvo ima obstanek in je zmožno rešiti vsa socialna vprašanja pravično za vse stanove, ker sloni na resnici, pravičnosti in ljubezni. Kristus ni prišel na svet samo za takratni čas odpravit zmote starega veka, ampak On je učil nauk, veljaven za vse čase. Kristus je socialni kralj tudi sedanjega časa. Včeraj, danes in vekomaj opiše kratko apostol Njegov pomen za vse čase in za vse ljudi- Marsikdo, ki bo prebral tele vrstice, b0 rekel: To so pa že znane reči in nihče no more tajiti, da je s Kristusom in z njegovim naukom prišel cel preobrat tudi ' socialnem pogledu. Ako to pritrdiš, pritrdil boš, da je bil to preobrat na bolje, v rešitev človeške družbe, ki je bila v podobnem razkroju in propadanju kot je današnja vslod velikanskih družabnih krivic na celem svetu. In vendar imamo Kristusov nauk, vero v Njega in vse pripomočke, da bi mogli naoraviti red, pa ga ne. Položi roko na svoje sreč in odgovori odkrilo sam sebi, ali tudi delaš tako kakor trdiš, da veruješ! Kaj uči krščanstvo 0 pomoči svojemu bratu? Poslušaj: »Kaj pomaga. moji bratje, če kdo pravi, da inU1 vero, del pa nima. Ako sta brat in sestro naga, in potrebujeta vsakdanjega živeža* reče jim pa kdo izmed vas: Pojdita v miru. ogrejta in nasitita se: in jima ne daste, kar je potrebno telesu, kaj bo to pomagalo* Tako tudi vera, če nima del, je mrtva sam11 v sebi.« Krščanstvo pa ni vera samo bratsko, ampak tudi družabna. Ne verske resnic® Kristusove, ampak življenje in delovanj® kristjanov po verskih resnicah Kristusovih je preobrazilo socialni red starega veko. da ni bilo med prvimi kristjani ne svobodnih, ne sužnjev, ne gospodarjev, ne poslov, ne bogatinov, ne revežev, ne podjetnikov, ne delavcev v današnjem smislu, ampoh so bili vsi bratje med seboj. Premožni o® svoje premoženje delili bratovsko z nepr®' možnimi. Smatrali so se kot ena družin11 enega Očeta v nebesih. In v tem smislj! so reševali socialno vprašanje neopaženi poganov, ki so se le temu čudili rek<>^' »Glejte, kako se kristjani ljubijo med s®' boj!« Spolnjevali je one Kristusove zapovedi' »Ljubi svojega bližnjega kakor same£ft sebe«, je rešila med njimi socialno vpr!l' Sanje in veliko bolje kot bi mogle kah® državne postave to napraviti. Ljubezen d svojega brata je delala čudovita dela v r®' Sevanju socialnega vprašanja pri prvih kristjanih brez vsake revolucije, brez ki’*' vic, brez sovraštva, brez nevoščljivosti. Seveda so prvi kristjani vsi sledili sv®' jemu Učeniku, ki tudi nas danes kih1®' »Ako hočeš biti moj učenec, zataji sani®^ sebe, vzemi svoj križ in hodi za menoj' Premagovali so svoj napuh, lakomno® požrešnost, nevoščljivost itd. Prav 1®, zdravila ima sedanji človeški rod na razp,®_ lago kot so jih imeli prvi kristjani za tev družabnega reda. In vendar je druž .. nered po celem svetu dnevno večji. Kj® ' [jvda? Zdravila za bolezen so tu. Toda ''°biiki jih nočejo rabiti. Ali se imajo pra-''l<‘o nad kom pritoževati? Zato bo pa osta-!l bolezen še naprej; še več. Rasla bo dalje v škodo celotne človeške družbe, dokler 8e svet ne spametuje in ne začne ravnati P0 nasvetu našega pesnika: »Skrbi za se, Jjubi brata, dvigni ga, odpri mu vrata! °dpri src«, . odpri roke, otiraj bratovske s°lze, sirotam olajšuj gorje!« x. Velik zaklad Sveta vera je naš najdražji zaklad. Toda na žalost se premalo zavedamo njegove vrednosti. Preveč brezbrižni in mrzli smo, da bi globlje premislili to resnico. Za razne zemeljske daro-ve se še Bogu včasih zahvaljujemo, za milost prave vere pa redko. In ne samo slabi in zanikrni kristjani, am-Pak celo taki, ki še nekoliko zgledno žive, prezrejo ta dar. Če je kdo hudo bolan, če je nesreča Pri živini, če preti škoda imetju, se hitro spomnimo na Boga. Radi tudi damo za sv. mašo v zahvalo Vsemogočnemu, da nas je rešil. Prav lepo Jo to, toda to so le stvari, ki minejo. Jezus pa pravi: »Iščite najprej božjega kraljestva in njegove pravice, in yse drugo se vam bo navrglo.« Čas je danes tak, da radi pozabimo, da smo za kaj boljšega ustvarjeni. Zato je pa tudi hvaležnost za dar sv. vere tako majhna. Človek zna ceniti to, kar si sam s Svojim delom in trudom pridobi. Škulja nas uči, da premoženje, ki je prišlo komu v last brez njegovega napora, kmalu izgine, dotični ne pozna Vrednosti njegove. Tudi troci, če so ^zgojeni v obilnosti, mehkužnosti, brezdelju, niso kos nalogi življenja, ^ato je napaka vzgoje, kakor se sliši Pogosto, »Toliko moram pripraviti, da jPojim otrokom ne bo treba delati.« ®0g je pa ustvaril človeka za delo. Starši so mislili na ta način otroku Pomagati, pa so ga pahnili v nesrečo, hor ni znal ceniti žuljev svojih star-?yv. Otroku daj pravi strah božji, po-shjaj ga k verskemu pouku in moli 2 njim doma. Če bo tako vzgojen, bo Srečen. Če umreš, bi otroku hrano *ahko vsak dal, tudi moderni svet. vprašanje sv. vere je pa drugo, to baj nas skrbi, kakšen bo naš rod v Verskem oziru. Svetniki, mučeniki prvih stoletij, znali spoštovati in ceniti sv. vero. ho je pa takrat s strahom in žrt-ami to združeno. Če so bili pri sv. S-ritvi v katakombah zbrani, so ved-0 bili pripravljeni, do smrti braniti aklad sv. vere. Mi smo pa toliko rečni, da smo v katoliški deželi prišli svet, prva skrb naših staršev je J sv. krst. Brez našega truda in za-^Pženja smo postali otroci božji. No-engga preganjanja se nam ni treba gjh-i. Naša dolžost do Boga je, da vsaj zahvalimo za ta dar. Kaj nam govori Gospod Duhovni šopek iz nedeljskih evangelijev v juliju. NEDELJA 5. JULIJA (Čudežno nasičenje.) »Vsi so jedli in bili nasičeni.« Kako je pač poslušalcem Jezusovim teknila jed, ker so tako dolgo brez hrane vztrajali pri Jezusu! Kako šele tekne duhovna jed — sv. obhajilo, tistim, ki so za to zadostno pripravljeni ! S hrepenenjem čakajo srečnega trenutka, ko se bodo združili z Jezusom; in ko pride oni trenutek, se čutijo poživljene in pokrepčane, podobno kakor zdrav in lačen človek čuti, kako se mu vračajo nove moči, ko se je naužil tečne hrane. »Lačne je napolnil z dobrotami«, te besede Marijine veljajo vsem, ki so lačni nebeškega kruha — sv. obhajila, ker neprecenljive so dobrote, katere jim prinaša Jezus v sv. obhajilu. Kdor se pa po sv. obhajilu ne čuti prav nič pokrepčanega, se je bati zanj, da je na duši težko bolan in zato ne okuša sladkosti nebeške mane, kakor bolnik ne okuša prijetnosti jedi. NEDELJA 12. JULIJA (O lažnivih prerokih.) Po čem se meri naša ljubezen do Boga, oziroma kako se ve, če je sploh kaj imamo? Na to vele važno vprašanje nam Gospod odgovarja v današnjem evangeliju rekoč: »Kdor spolnjuje voljo mojega Očeta, ki je v nebesih, tisti pojde v nebeško kraljestvo.« (Mat 7, 21). Torej se je treba le vprašati, kako spolnjujemo božje in cerkvene zapovedi, pa imamo zanesljivo merilo, na kakšni stopnji je naša ljubezen do Boga. Kdor se skrbno ogiblje tudi malega greha, naj bo prepričan, da Boga močno ljubi, Ni povsodi tako, da bi svobodno hodili v cerkve ob lepem pritrkavanju zvonov. Ne smejo povsod hoditi s procesijami; žalostno je, ko jim izganjajo duhovnike, jih more, cerkve rušijo, ljudje umirajo brez zadnje tolažbe. Zgledov je dosti. Rusija, Mehika, Španska, Litva. V mnogih državah je večina katoličanov, toda preveč so zaupali svobodomiselstvu, mlačni so bili, niso znali ceniti sv. vere. Pa je Bog poslal preizkušnjo nad nje. Zahvalimo se Bogu, da smo pri nas svobodni v izpolnjevanju sv. vere. Oklenimo se duhovnikov in bodimo jim v pomoč. Širimo katoliško zavest vsi, povsod. Složno delajmo po želji sv. Očeta za Kat. akcijo. Jože Žirovnik. četudi se mu morda zdi, da ga le slabo ljubi ali celo, da ga ne ljubi. Kdor pa božje zapovedi prestopa tudi v važnih zadevah in se torej tudi smrtnega greha ne boji, naj si nikar ne domišlja, da Boga ljubi, kajti, »Kdor dela greh, je iz hudiča. Kdor pa je rojen iz Boga, ne dela greha. Po tem se spoznajo otroci božji in otroci hudičevi.« (Jan 3, 8-10) NEDELJA 19. JULIJA (O krivičnem hišniku.) V današnji priliki pohvali Jezus v nekem oziru otroke tega sveta, rekoč: »Otroci sveta so nasproti svojemu rodu razumnejši kakor otroci hjči.« Zakaj? Hitro si znajo pomagati, če so v zadregi, kakor si je znal pomagati krivični hišnik v današnjem evangeliju. Sicer Jezus nikakor ne uči, naj mi kakor oni hišnik segamo po krivičnih sredstvih, ker najboljši namen jih ne more posvetiti, pač pa nam božji Zveličar kaže danes dovoljeno in lahko sredstvo, ko pravi: »Pridobite si prijateljev s krivičnim mamonom.« Reči hoče: vse časno porabljajte na koristen način, da dosežete večne dobrote. Z denarjem umno gospodarite, da si ž njim nabirate zaklade za nebesa. Tudi denar je dar božji, in kdor zna ž njim prav gospodariti, si lahko nakloni ž njim veliko prijateljev, ki mu bodo pomagali v nebesa. Slično skušajte uporabljati tudi vse druge časne dobrote, da vam bodo hasnile za večno življenje. NEDELJA 26. JULIJA (Jezus joka nad Jeruzalemom.) »Moja hiša naj bo hiša molitve, vi pa ste iz nje napravili razbojniško jamo.« Te resne besede je zaklical Jezus tistim, ki so v preddvoru templja prodajali in kupovali. Kdo še vedno zasluži to ostro grajo Gospodovo? Kdor v cerkvi daje pohujšanje z nedostojnim vedenjem, ker s tem mori svojo dušo in duše drugih navzočih. Ista graja velja pa tudi tistim, ki nevredno prejemajo sv. obhajilo in ki se pregreše nad Telesom in Krvjo Jezusa Kristusa in Jezusa znova križajo. Naše vedenje v cerkvi bodi vedno spodbudno, da se drugi od nas lahko uče, kaj se pravi imeti spoštovanje do hiše božje. Zlasti pa pazimo na tempelj v svojem srcu, da prejmemo Jezusa vsaj v dušo, ki je očiščena smrtnih grehov; a z mnogo večjim veseljem bo prišel Jezus v našo dušo in veliko več milosti ji bo prinesel, če jo bo našel prosto tudi vseh malih grehov in prostovoljnega nagnenja do njih. 3. božja zapoved. Spoštuj Gospodov dan! Z našega razgledišča GROBLJE. Procesija sv. R. T. se je letos vršila izjemoma šele drugo nedeljo po prazniku sv. R. T. (ker je prvo nedeljo bila v Domžalah birma). Procesija se je vršila ob lepem vremenu in v najlepšem redu. Okoličani so ceste lepo osnažili in hiše z zelenjem in cvetjem okrasili. Dne 8. junija so se prevzv. g. škof na poti iz Mengša v Dob ustavili tudi v naši cerkvici, kjer so zbranim vernikom podelili nadpastirski blagoslov. Ogledali so si tudi novi društveni dom. LIMBARSKA GORA. V nedeljo dne 21. junija se je vršilo tu zborovanje Katoliške akcije za fante kamniške in moravške dekanije. Govorili so dr. J. Fabijan, prof. dr. K. Capuder in urednik Fr. Kremžar. Udeleženci so se vrnili z gore polni navdušenja. DOB. V nedejo 21. junija se je tu vršila sokolska prireditev. Udeležili so se je bližnji in daljni člani organizacije. Med udeleženci je bil tudi župan sosedne občine Jarše v kroju. Prireditev je nekoliko motilo popoldansko slabo vreme. KAMNIK. Celo okolico je pretresla strašna nesreča, ki se je dogodila na Alojzijevo nedeljo (21. junija). Pod kostanji pri »Korobaču« (v bližini kolodvora) je treščilo v 25 letnega Rudolfa Valjavca in 22 letno Ivanko Balantičevo, po domače »Fajmo-štrovo« iz Godiča pri Kamniku. Oba sta bila namenjena k vlaku čakat mater ponesre-čenke. Ivanko je posebno hudo poškodovala strela, toda tudi Rudolf je bil takoj mrtev, čeprav na njem ni bilo opaziti posebnih znakov poškodbe. Na kraju nesreče so se takoj zbrali ljudje in skušali z umetnim di- hanjem spraviti nesrečnika k življenju, toda nič ni pomagalo. Pokopana st bila oba v torek 23. iun. na pokopališču v Mekinjah. STRANJE. V soboto zvečer (20. junija) so našli na levem bregu Bistrice južno od betonskega mostu utopljenca. Pri njem so našli 9063.75 Din, pipo, mehur za tobak, 2 ruti in klobaso, toda nikakih listin, šele v ponedeljek so ugotovili, da je utopljenec I. Skrlep iz Depalje vasi pri Domžalah. Kako in zakaj je prišlo do tragične smrti, ni znano. Pokopan je bil v torek dne 23. junija na domačem pokopališču v Domžalah. ŠT. GOTARD. Po zadnjem ljudskem štetju ima župnija 818 duš, med temi 415 moških in 403 ženske. Ker se jih je v zadnjih letih veliko izselilo na Francosko in Holandsko, je število prebivalstva nazadovalo. Sedaj je v tukajšnjih vaseh več praznih koč, ker so gospodarji z družinami odšli v tujino. Navadno se v take koče vselijo kaki tujci gostači ki so v verskem pogledu zelo zanikerni. Med tednom toliko delajo, da se za silo prežive, v nedeljo pa doma ostajajo in jim prav nič ni mar, da bi šli v cerkev k sv. maši. Domačim vernim ljudem pa dajejo s tem pohujšanje. - V ponedeljek 1. junija je napravila dekliška Mar. družba romanje v Petrovče pri Žalcu. Pridružile so se tudi dekleta Marijine družbe iz Blagovice s svojim g. voditeljem. V lepi romarski cerkvi v Petrovčah sta bili dve sv. maši, skupno sv obhajilo in tudi pridiga g. Andreja Stenovca, župnika v pokoju. Ker je bilo ugodno vreme — skoro do večera se je romanje izvršilo v lepem redu v veliko zadovoljnost vseh družbenic. PECE. Pri procesiji s presv. Reš. Telesom so se letos Peški fantje postavili z novim banderom farnega patrona sv. Jer- Janez Langerholc: Roža deklet (Povest. — Nadaljevanje.) Obisk je minil. Ženin je naredil na zunaj utis najboljšega človeka. Nastopal je prijazno, pa vendar samozavestno, govoril je modro, preudarno; vsaka beseda je kazala, da mož ni prazne glave in da oče ni zastonj plačeval za svojega sina. Presojeval je vodno moč pri mlinu in pri žagi, premišljal je, kako bi se dala kar najbolje izrabiti. Njegovi nasveti niso bili kar tja v en dan, ampak so bili vpošte-vanja vredni. Samo ko bi bil ta človek na kmetih doma! Pa je iz mesta, uradniški sin, težko bo kaj prida poizvedeti. Ko bi se človek mogel na človeka zanesti! Ko bi mogel vsaj toliko dognati, kako je z njegovim šolanjem. Ali je že dovršil svoje študije? »Pravzaprav pa«, je premišljeval oče sam pri sebi, »čemu pa vse to! Kakor si bo dekle postljala, tako pa bo in nič drugače. Gospodična in gospa je hotela biti, naj pa bo. Z doto bom pa naredil po svoje. Toliko bom že dal, da me ne bo sram in da mi ne bo mogel nihče očitati, da je šla iz našega grunta kakor beračica. Če bom videl, da je dobro izbrala, bom že še kaj primaknil; saj to lahko še vsak dan storim. Če pa ne bo, kakor bi moralo biti, bom pa mošnjiček zadrgnil. Za moje denarje ne bo nihče popival in nihče razsipno živel. Tako in mir besedi!« Svojo misel je razodel ženi. Kar pogledala ga je. Torej je vendar opustil misel na poizvedovanje. Prav ima. Vsaj ne bo Kati zaradi njega po nepotrebnem trpela. Sam Bog ve, kaj bi rekel ženin, kako bi pogledali njegovi starši, kako bi se držale njegove sestre, ko bi zvedeli kako kmet brezobzirno povprašuje po stanju in po znanju gospoda inže-nerja. Zdaj so pa te skrbi z eno samo besedo zabrisane. »Kati, Katinka, ti roža deklet, sreča te spremljaj let petkrat deset!« Vsa srečna je prebirala materino pismo, v katerem ji je poročala očetovo odločitev. Sama ni pričakovala, da se bo vprašanje njene sreče tako povoljno rešilo. Pripravljena je bila na hude boje z očetom. Pa so padli kar sami od sebe. Godilo se ji je tiste dni, kakor je nekdaj Prešeren opeval dneve svoje mladosti: Gradove svetle zida si v oblake, zelene trate stavi si v puščave. Povsod vesele lučice prižiga ji up goljfivi . . . VII. Kati, Katinka, roža deklet zdaj zapustila dekliški boš cvet. Na božičnem obisku so se dogovorili radi poroke. Oče se je sicer malo neja. Blago iz svile je popolnoma novo, sliko je pa prenovil slikar g. Križnar. Prispeval je v ta namen mladi svet: moški in ženski okrog en tisoč Din. Blizu toliko se je dobilo pri darovanju na praznik presv. Reš. Telesa. Dovolj veliko za tako majhno župnijo pri sedanjem splošnem pomanjkanju denarja. Letina posebno lepo kaže in tudi vrtovi obetajo, da se bo jeseni dobil za sadje kak dinar in da bo zopet nekaj domače pijače. SELA. Popravili smo zvonove, da lepše in v redu pojo, toda žal so morali kot prvemu popravljeni zvonovi zapeti dobremu krščanskemu možu Jakobu Poljanšku iz Sel. Bil je vzor požrtvovalnega moža, zgled, kako naj se bližnjemu z ljubeznijo pomaga, kadar pomoči potrebuje. Bil je tudi nekaj časa predsednik našega prosvetnega društva. Lani spomladi se je močno prehladil, pograbila ga je jetika in mu 6. junija letos vpihnila luč življenja v 33 letu starosti. Svetila mu večna luč, ženi in otrokom pa naše sožalje! TRZIN. Poročali ste že, da je bila pri nas na Florijanovo nedeljo blagoslovljena nova motorna brizgalna v zvezi z običajno veselico, sicer brez plesa na vabilu, pa vendar s prosto zabavo. Veselica je nesla gasilnemu društvu čistih 7000 Din. Se vidi, da imamo Trzinci še denar. - Zdaj pa še nekaj, kar se ne zgodi vsak dan. Tu v Trzinu se klati že dalje časa neki potepuh iz postojnske okolice. Vsilil se je k posestniku Janezu Verbiču. Nekoliko mu je pomagal pri delu, večinoma pa postopal. Ko je šel od Verbiča proč, si izmisli tole zlobnost: Gre v Šmarco k Verbičevim sorodnikom vabit na pogreb, češ, da je Verbič umrl in bo v četrtek, 11. junija, pogreb. Sorodniki se omenjeni dan res pripeljejo k krčil in nagovarjal hčer, da je kmet vreden vsega spoštovanja in da ne dela prav, ker se izneverja svojemu stanu, ali v jezikovnem boju ni bil kos svoji hčeri in svoji ženi. Zmagal je inženirski naslov, zmagalo je mesto. »Naj bo, da mi ne boš nikdar očitala, da sem ti zapiral pota do sreče-Če pa je ne boš našla, spet ne boš mogla mene dolžiti, da sem te pahnil v nesrečo.« »Ne, nikdar! Oče, verjemite mi, da je to najlepša beseda, ki sem jo kdaj slišala iz vaših ust.« In blažen smehljaj in žareče oko sta spremljala to zahvalo, ali kako bi te besede imenovali, ki so vrele kakor ploha iz dekletovih ust. »Bodi srečna!« je govoril oče iu glas se mu je tresel. Zakaj mož je bil z vso dušo in z vsem srcem navezan na domačo grudo in skoro greh se mu je zdelo, puščati svojo hčer mesto. In bal se je, da se bo domač8' zemlja maščevala nad ljudmi, ki j° tako lahkomiselno zapuščajo ... Poroka naj bi se vršila v domač1 župni cerkvi in svatba na nevestine^1 domu. Tako je želel oče in to je V0.' trjeval tudi ženin. Nevesta Kati je bila izpočetka malo nasprotna ternU načrtu. Čemu bi se izpostavljala r8' dovednim zijalom, čemu bi brusili z8 njo zlobni jeziki svoje nepotrebu6 opazke, čemu, čemu ... Ali ni se ho' tela še pred dobrim jutrom nega dne zamerjati ženinu, ki 'TS' Pogrebu. Pa kakšno presenečenje! Presenečenje pri pogrebcih, ki zagledajo Verbiča namesto na mrtvaškem odru živega in zdravega pri domačem delu, presenečenje Pri dozdevnem mrliču, ko zve, po kaj so sorodniki prišli. Kaj je potepuha k tako nerodni šali napotilo? Je brez sredstev, zato se je hotel okoristiti s tem, ker ve, da vabljeni tistemu, ki vabi k pogrebu, dajo jesti in darila v denarju. Je pa tudi zloba. Vsekakor bi mu ne svetovali, da bi prišel vabljenim pogrebcem v pest. - Da je bilo v naši soseščini birmovanje, je že znano. Le to še omenim, da smo imeli tudi pri nas v Trzinu škofa na obisku, ko so se Peljali iz Domžal v Mengeš. Sprejeli in Pozdravili so jih pred cerkvijo razen do-niačega duhovnika tudi • župan, gasilci in šolarji z učiteljstvom. KAMNIK. Katoliška akcija je organizirala v nedeljo 7. junija kolportiranje nedeljskega Slovenca. Kolporterji so prodali v posameznih krajih toliko Slovencev: Novi trg 30, Perovo 20, Volčji potok 27, Duplica t?, Podgorje 47, na Glavnem trgu 31, Šut-na-Zaprice 46. Slovenec se bo odslej vsako nedeljo raznašal po omenjenih krajih. Na Glavnem trgu pa je Slovenec sedaj vsak dan javno plakatiran, da ga lahko vsak bere. — Procesija Presv. R. T. je lepo uspela. Vse hiše so bile lepo okrašene, nekatere naravnost skrbno. Procesije se je udeležilo prav mnogo vernikov. — V četrtek, junija je prejelo 40 dečkov prvikrat sv. °bhajilo. Popoldne je bila mična proslava tega lepega praznika. V nedeljo 14. junija je pa prejelo 36 deklic prvo sv. obhajilo. Na šutni je bila za to slovesnost posebna sv. maša, pri kateri so pele šolske deklice. Cerkev je bila ob tej priliki polna. 11. junija je g. knezoškof dr. Gr. Rožman obiskal tovarno Remec & Comp. na Duplici. Tovarna je bila vsa v zastavah in zelenju. G. knezoškof si je ogledal tovarno, nakar ga je g. ing. Remec odpeljal s svojim avtomobilom v Stranje. — V Kamniku dobimo kino in sicer v gasilnem domu. Prva predstava je bila naznanjena za 13. junij, pa je odpadla radi zaprek. Kot prvi film bi se imel predvajati »Pot v pogubljenje«. Novo kopališče v Kamniku bo otvor Jeno slovesno 12 julija. Ob tej priliki bo igrala v Kamniku železničarska godba »Sloga« iz Ljubljane. V Kamnik so že došli prvi tujci. Prosimo Kamničane in okličane, da so nasproti njim vljudni in prijazni. To bo dokazovalo, da smo v resnici pravi katoličani. — Dekleta Marijine družbe so odšle 25. junija na božjo pot v Crngrob pri Škofji Loki. — 14. junija se je vršila v Kamniku kolesarska polževa dirka. Nato so bile vožnje z zaprekami. Našim fantovskim odsekom priporočamo kot poletno tvarino organizirano kolesarstvo. - Smodnišnica v Kamniku je odpustila 185 delavcev in delavk. Stranje. Najprvo bomo prijeli za ušesa tisto nesrečno stvar, ki ji pravimo tiskarski škrat. Vse številke nam je zadnjič zmešal. Kar na kratko jih popravimo: Občina Stranje ima 441 prebivalcev, občina Bisterščica 365, občina Županje njive pa v naši župniji 399. Skupaj šteje torej naša župnija 1205 ljudi. - Dne 28. maja smo pokopali g. Maleš Ivana. Umrl je za jetiko v najlepših letih. Bil je brat slikarja Miha Maleša. Pri sv. birmi je bilo dne 12. junija v naši župniji 129 otrok. - Za bin-koštne praznike je pogorelo na Veliki planini več pastirskih koč. Kdo jih je zažgal, je težko reči. - Na sv. Vida dan zvečer ob 7 je pa treščilo v Praprotnem sv. Primoža v Prelesnikovo gospodarsko poslopje. Požar je uničil hlev in druga gospodarska poslopja ter zraven stoječo kaščo. Hišo so rešili. Škoda je cenjena na 40.000 Din; zavarovalnina znaša komaj četrtino tega. -Cerkev smo na zunaj tako oblekli, da smo nanjo kar malo ponosni. Ali pa še zelo. Pametni ljudje nam tega ponosa ne bodo zamerili. - Po Binkoštih so začeli graditi novo cesto v Bistrico. Pravijo, da podjetje zaposluje v prvi vrsti domačine. To je kar prav. VODIČK. O našem mladinskem dnevu, g. urednik, pa smem tudi Vam poročati. Na nedeljo presv. Trojice smo imeli zjutraj prvo sv. obhajilo za vse naše štiri šole, torej skupaj za vso župnijo. K prvemu sv. obhajilu je pristopilo 46 dečkov in 49 deklic, skupaj torej 95 otrok. Prav vsi otroci, ki že hodijo v šolo, so šli k sv. obhajilu, razen enega dečka, ki se ni mogel pripraviti. In s kakim veseljem so se pripravljali za ta lepi dan. S prvoobhajanci skupaj je med sv. mašo pristopilo 470 vernikov k sv. obhajilu. Po sv. maši so se prvoobhajanci posvetili presv. Srcu Jezusovemu. Pošiljam vam sliki prvoobhajancev, pod ka- sicer iz mesta doma, pa je slovesno Zatrjeval, da visoko ceni starodavne Uudske navade, in da bo zdaj sam °d bliže pogledal, kako se obnašajo ttaši ljudje, kadar vozijo balo, kako takrat, ko pridejo na dom po nevesto, kako se razporede, ko gredo v cerkev, kako se vračajo domov, in spet tlruge navade notri do končanega Zenitovanja. Pripomnil je še, da ima Iskrenega prijatelja, ki se za take Navade še prav posebno zanima; pribijal ga bo s seboj, da bo vse to v'del in natančno popisal v knjigi, ?a bodo tudi drugod prebirali in obedovali starodavne in lepe navade gorenjskega kmeta pri porokah. »Samo, če vi nimate nič zoper to, °oe?« je sklenil ženin. »Nič. Samo, če nam radi tega potem ne bodo povišali davkov«, je ne-^Upno pripomnil in s tem pokazal ^ bolestno mišljenje naših ljudi, ki bv vsakim popisovanjem vidijo povišanje davkov. >. »Ne, ne, ne, očka, nikakor ne. Yeste, da bi jaz tega ne pripustil. ‘Teveč vas ljubim, ker ste ustregli gorečim željam mojega srca in mi dali v°jo ljubljeno Kati.« Mož je verjel, čeprav so se mu zad-^ besede zdele kar malo presladke. Tudi bala, tako je bilo sklenjeno, biti nekaj izrednega. Nekaj Mtega, česar ne premore nobena dru-nevesta. Narejena bo po načrtih J1 Predlogah ženina samega, vsa pol-^ narodnih okraskov in olepšav, 3 jo bodo hodili gledat od blizu in daleč, da bo kras kmetske hiše a tudi lepota mestnega salona. Do- kažimo svetu, kaj imamo in kaj znamo! Kati bi bila sicer raje gledala opravo, ki bi bila lepe in krasne in gladka in elegantna in gosposka in ne vem kakšna še, samo da bi je ne bila spominjala na to, da je na kmetih doma. Ženin pa jo je slovesno prepričal, da je taka oprava tako mrzla in mrtva, tako prazna vsake lepote, čeprav je sicer draga in slana. Oprava v narodnem slogu pa da je vsa polna življenja, krasna in lepa, da bi z njo zaslužil debele tisočake, če bi jo dal na razstavo takole v Pariz ali v London ali celo kam v Ameriko. Tako se je tiste dni vršila pisana poroka, ko je bil del svatov doma na kmetih, drugi del pa je prišel iz mesta. In čeprav je bilo vse lepo, vse bogato, in na mizah vse polno dobrot, se vendar prava zabava ni mogla nikakor uveljaviti. Harmonika je pela po starem in ni ji bilo dano, da bi izvabila iz sebe glasove razvajenih mestnih tango in togo in sam ljubi Bog ve, kakšnih drugih plesov. Pogovore so imeli kmetje svoje. Pretehtavali so krave in vole, ocenjevali prešiče, pripovedovali so, kaj je bilo tistega leta, ko je pogorel Krivčev pod in ko je toča pobila po Hudem dolu, godec Bricelj je na široko razkladal svoje vojaške zgodbe; mestni gospodje so pa imeli vse drugačne pogovore. Kakšen je bil prejšnjo nedeljo koncert, kdo v gledišču bolje igra, ali Dobrinko ali Ko-šutovič, kam bomo šli na zabavo prihodnjo nedeljo, kje imajo boljše vino, pri »Belem konjičku« ali pri »Mladem teličku«. Ko je svatba minila in ko je bil oče sam zase v krogu svojih zvestih in zanesljivih tovarišev, je na ves glas oznanil, da ne bi dal nobene hčere več v mesto, če bi tudi prišel po njo ženin, ki bi bil zunaj in znotraj ves pozlačen, in če bi tudi vso pot hodil po kolenih. Ta naj bo tam, ker je hotela v mestu najti svoje nebesa; bo že še videla, kako grenka so. Kakor ni vse zlato, kar se sveti, tako tudi ni vse čisto in lepo, kar se na zunaj tako vidi. Mati pa je jokala in jokala. Zazdelo se ji je, da se med njo in med hčerjo odpira prepad, ki postaja vedno večji. Nič več ne bo smela s hčerjo govoriti prijazno, zaupljivo, po domače, kar bi bilo vse lahko, če bi bila hčerka ostala na kmetih. Kati pa se je vsa vesela vračala z ženinom v mesto. Dosegla je, kar je želela. Mestna gospa bo in ne štor na kmetih, lepe obleke bo nosila, mehke in gladke roke, na rokah pa fine rokavice in klobuček na glavi. Milostljiva jo bodo klicali, klanjali se ji bodo od vseh strani, obleka ji bo polna finih dišav . .. Prihodnjost je pred njo, vsa zlata, vsa svilena, vsa polna življenskih dobrot. Brez dela, brez žuljavih rok, brez skrbi, vse njeno življenje bo ena sama, glasna in vesela pesem. Ženin pa je gledal zamišljeno v daljavo. Ali je gledal za prostimi dnevi minulih let, ali je delal načrte za prihodnje čase? Ali se je zavedal resnosti koraka, ki ga je napravil v življenju, ali je storil tudi ta korak tako lahkomiselno, kakor jih je napravil že sto in sto v svojem življenju? teri smo napisali: »Hosana, Jezus je med nami. Prijatelj med prijatelji.« Samo po sebi se razume, da so bili vsi prvoobha-janci in njihovi »angelčki«, ki so jih spremljali k Gospodovi svatovščini, skupaj do 200, pogoščeni s kavo, kruhom in slaščicami. Popoldne smo pa imeli sprejem v deški in dekliški Marijin vrtec in je bilo na novo sprejetih 50 dečkov in 30 deklic, med tem ko je 45 dečkov in 54 deklic Marijinih otrok ponovilo posvečenje. Vidite, g. urednik, naša Marijina družba je mnogoštevilna, saj Zgoraj Vodiški prvoobhajanci fantki, spodaj vodiške prvoobhajanke. nas je ta malih« kar 179. In vsi imamo resno voljo, postati dobri Marijini otroci. Da je bilo naše veselje popolno, smo pri petih litanijah v cerkvi, pri katerih je vse pelo, mlado in staro, naredili v Domu dnevu primerno predstavo. Peli smo, deklami- UPEMOSFIl smo ceno znižali in oddajamo pri naročilu vnaprej takoj od vagona Din 88 pri naročilu skupnega vagona. Iz skladišča cena nekoliko višja. rali smo in končno še uprizorili igrico s. Marine »Jezus je med nami.« V dekliškem Marijinem vrtcu pa smo zadnjič —- to vam hočem končno še sporočiti odločno sklenili, da bomo s prihodnjim šolskim letom razprodajali tudi »Angelčka«, mesec za mesecem po dve kronci, tako kakor že dalj časa delamo za Naš list. To ne gre, da bi naš »Angelček«, naš stari dobri prijatelj, moral prenehati, ker so se mu otroci odtujili. Tako bo tudi to naše sodelovanje pri Katoliški akciji. HOMEC. Birmovanje v kamniški dekaniji je minulo. Birmovanje in škofovo obiskovanje je zelo važen, pomemben dogodek za župnijo. Na apostolski poti deli škof zakrament sv. birme, nadzoruje versko življenje duhovnikov in vernikov in bodri ter vzpodbuja vernike k verski gorečnosti, h krepostnemu življenju. Birmanski dan na Homcu je bil nad vse lep. Mogočni, lepodoneči homški zvonovi so naznanili prihod prevzvišenega nadpastirja, ki so se pripeljali z Rov skozi Radomlje. Pred Društvenim domom, kjer je bila zbrana malone vsa župnija, se je vršil slovesen sprejem; med drugimi je prevzvišenega pozdravil v imenu KA g. Peter Naglič, v imenu Družbe treznosti in abstinentov ter onih, ki opravljajo sv. uro, g. Franc Borec. Drugi dan je v že itak veličastni, a za birmo z venci in duhtečimi rožami okrašeni župni cerkvi, ki je bila kakor cvetlični gaj, kot so se izrazili prevzvišeni, prepeval pri škofovi maši zbor nad 30 pevcev; slovesnost je posebno povzdignil operni pevec naš rojak g. Jožef Gostič s svojim krasnim, mogočnim a obenem tako nežnofinim glasom. Iskrena zahvala mu bodi izrečena na tem mestu. Vseh birmancev je bilo 86 — Popoldne se je odpeljal prevzvišeni g. kne-zoškof v šmarco, kjer so se pred cerkvijo zbrali vsi Šmarčani in so se zopet vrstili pozdravi. Prevzvišeni so si ogledali lepo šmarsko cerkev, podelili sv. blagoslov, nato pa so se odpeljal skozi Duplico, kjer so obiskali Remčevo tovarno, v Kamnik in dalje v Stranje. Vsem, ki so pripomogli na en ali na drugi način, da so bili ti dnevi tako slovesni, bodi Bog plačnik! IHAN. Sv. Alojzija nedelja je bil res pravi otroški praznik. Zjutraj jih je 24 pristopilo k prvemu sv. obhajilu. Popoldne je bil pa slovesni prvi sprejem v Marijin vrtec; sprejetih je bilo 116; 55 dečkov in 61 deklic. Vselej so prepevali otroci pod vodstvom gospodične učiteljice Schubert. Toča, ki je meseca junija obiskala cel kamniški okraj, je zlasti v naši župniji hudo divjala. Poljski pridelki so uničeni. Loka pri Mengšu. Naša občina sicer ni naj več ja, toda Naših listov vzamemo pri nas vedno okoli 70. Toča, ki je v drugih krajih silno pobila, je našemu polju še precej prizanesla. Pravijo, da zato, ker so Ločani posebno pridni. Na praznik sv. Trojice smo pokopali zgledno članico Mar. družbe, Pavlo Testen. Naj v miru počiva! ItEPNJE. V zavodu šolskih sester je umrl g. Andrej Plečnik, gimnazijski katehet v pokoju. V zavodu je bil od 1. 1921. UREDNIK Brežice. Saj ne boste zamerili, če dopisa ne objavim. Sami pravite, da je označeni članek izvrsten, samo naslov in zadnji stavek vam ne ugajata. Tudi Vam ne morem pritrditi, da bi si bila izraza socialen in kristjan kontradiktorna (Vaša primera grenek sladkor). Socializem in krščanstvo pač, kakor pravi tudi okrožnica Quadra-gesimo. Ne uvidim, zakaj se ne bi smela krščanska relacija do sočloveka označiti z besedo socialen. Sicer pa prepustimo to odločitev jezikoslovcem. Celje. »Kaj pa Vi pravite, g. urednik?« Predvsem to, da so Vaša izvajanja čudovito logična, toda za Vas, ki ste radijski aparat dali v pokoj, porazna. Pozdravljeni! Duhovne vaje za dekleta v Lichten-thurnovem zavodu v Ljubljani. Lich-tenthurnov zavod v Ljubljani, ki ga vodijo usmiljene sestre sv. Vincencija Pavelskega, priredi letos v avgustu tridnevne oddeljene (zaprte) duhovne vaje za dekleta. Duhovne vaje se bodo pričele v petek 14. avgusta ob 6 zvečer in bodo trajale do torka 18. avgusta zjutraj. Te dni smo zbrali zato, da se bodo kmetiška in delavska dekleta lažje odtrgala od svojega dela in mogle par dni nemoteno v miru in tihoti posvetiti svoji duhovni prenovitvi in poglobitvi. Vsa oskrba (stanovanje in hrana) bo v zavodu za nizko odškodnino 100 Din za vse dni. Iskreno vabljene in dobrodošle so zlasti dekleta z dežele. Porabite to lepo priliko, ki se vam letos prvikrat nudi, in prijavite svojo udeležbo po dopisnici vsaj do 15. julija na naslov: Vodstvo Lichtenthurnovega zavoda v Ljubljani, Ambrožev trg. Pripišite tudi svoj naslov. V zavodu dobite tudi vsa morebitna potrebna pojasnila. —-Duhovne vaje se bodo vršile samo za one udeleženke, ki bodo v zavodu stanovale. Zadnje telefonske vesti KAMNIK 28. juniju (Tel. Našemu listu). I*« edem mestu in okolici vladu veliko razburjenje. Zagovorniki vremenske hišice so doživeli popoln poraz. Zadnje nevihte in vremenske nezgode so dokazale, da je ta naprava povsem brez pomena. Nekateri cela dokazujejo, da so bila velika neurju v neposredni zvezi z vremensko hišico, kajti tudi najstarejši Kamničani se ne pomnijo, da bi starodavno častitljivo kamniško mesto in okolico kdaj pobila taka toča, kakor baš letos, ko so postavili ta observatorij. DOB 30. junija (Tel. Našemu listu). Kakor znano se Dob ponaša s toplimi vrelci. Ker tudi letos v mesecih april, maj, junij voda ni zmrznila, so začeli s pripravami za gradnjo velike topliške naprave. KAMNIK, 28. junija (Tel. Naš. listu). Angleška protestantska biblična družba namerava ustanoviti v Kamniku svojo podružnico. Pobudo ji je dala posebno uspela razprodaja literarno ničvrednih protestantskih sv. pisem med pobožnim kamniškin' ■■radništvom . PEČE, 29. junija (Tel. Naš. listu.) Na novo projektirani asfaltni uutomobilni cesti Moravče - Zagorje je takoj ob otvoritvi prišlo do nezgode. Avtobus iz Zagorja ')e na vsak način hotel biti prvi v Pečah. Dr vil je s tako naglico, da mu je v Kandrškeif klancu eksplodirala pnevmatika. Oddali s° ga takoj v delavnico kovaškega in kleparskega mojstra Prosenca v Pečah, da se temeljito popravi in dobi nova kolesa. — Avtobus Ljubljana - Moravče se je v zad' njem času podražil za 1 Din od osebe. N* progi Moravče - Peče pa dobi vsakdo, ki s® vozi J Din nagrade, seveda samo za reki®" mo in samo do preklica. OTROŠKI KOTIČEK Piši:*- STRJĆEIv, MATIČEK Krstni list zamorčka Matička. V letu tisočdevetstoedenintridesetem, dne 20. marca je 1M1 v katoliški misijonski Cerkvi v Rombo krščen Matiček, sin Vaki-csa in Manjire. Apostolski vikariat Kilimandjaro, Vzhodna Afrika Katoliška misijonska postaja Rombo. ! - J. Van Donger, (,£ misijonar. , + Pismo slovenske misijonarke sestre Lučine Maher stričku in otrokom. Rombo, dne 20. aprila 1981. Velečastiti gospod! Pač so morali vaši malčki in misijonski sodelavci dolgo čakati na sliko svojega odkupljenega zamorskega bratca Matička. Krščen je bil en teden pred velikonočjo, fotografirati smo pa zamogli malega Matička šele danes, -ker je daleč od našega misijona doma. Njegov oče in mati Sta še Pogana, pa sta že katehumena (taki, ki se pripravljajo na sv. krst) in bodeta prihodnjič krščena. Stričkova zbirka Striček od začetka, ko je otvoril svojo zbirko, ni mislil, da bo zbirka tako lepo narasla in da bodo dobri otroci tako radodarni in tako pridno zbirali. Kolikokrat je ljubi Jezušček z veseljem gledal na svoje male bratce in sestrice v Otroškem kotičku, ko so se premagali in dinarčke niso zapravljali za cukerčke in sladoled, ampak jih zbirali in poslali stričku za po-gančke. Sedaj imate že štiri pogančke odkupljene: dve deklici na Kitajskem Te-reziko in Tončko in dva zamorčka v Afriki: Matička in Jožka. Dobra Minka S. je pa zadnjič dala stričku 100 Din za petega pogančka Stankota. Iz zbirke je striček poslal že tudi 150 Din za Matičkove hlačke in 150 Din za Terezikine hlačke. Otroci, poglejte zgoraj, kaj Vam piše misijonarka Lucina: »Pošiljam misijonske pozdrave vsem Vašim majhnim sodelavcem in jih prosim, naj še nadalje pridno odkupujejo zamorske otročičke.« Le poglejte na sliki Matička, kako je srečen in Vam hvaležen, da je sedaj tudi on po Vaši zaslugi Jezuščkov bratec ,kakor ste Vi bratci in sestrice Jezusove. Za zbirko so še darovali: Birmanke iz Rov: Katica Klopčič 5, Katica Andrejka 5, Mimi Klopčič 5; Letnar Alojzij Homec 10; Rode Anton, Rudnik, 10; Tončka iz Celja 10; vsem Bog povrni! Znamkarji O znamkarjih v Otroškem kotičku striček že dolgo ni nič pisal. Otroci pa še vedno pridno zbirajo znamke za misijone. Odsedaj naprej bo striček zopet večkrat poročal o zbiranju znamk in znamkarjih. Kaj stori striček z nabranimi znamkami? Proda jih in pošlje denar za misijone. Kdo jih pa kupi? Zbiratelji znamk, ki imajo posebne vrste knjige — albume — kjer imajo najrazličnejše znamke. Koliko pa dobi striček za znamke? To je pa različno. Za navadne posamezne znamke skoraj nič. če se jih pa veliko skupaj nabere za cel kg potem pa dobi za kg takih znamk tudi nekaj »kovačev«. Večje znamke se pa tudi posamezne prodajo. Najdražje jugoslovanske znamke stanejo do 400 Din. Zamorček Matiček. Mali Matiček pošilja prisrčen pozdrav ®em fantkom in deklicam v »Otroškem ko-*cku«, ki so ga odkupili. Rad bi svojim vloVenskim bratcem in sestricam podaril t har ta okusni afriški sad, ki ga drži v A’hah na sliki. Ta sad je okusnejši, kot v ^°pi jabolka in hruške, j. Košnjam misijonske pozdrave vsem Va-j hi majhnim sodelavcem za naše misijone k Jih prosim, naj pridno še nadalje od-Ipbjejo zamorske otročičke, i Matičkova slika in krstni list sta pridna pismu. Sestra M. Lucina Maher, misijonska sestra Dragocene krvi. Tiste so pa redke. Nekatere prav redke znamke stanejo pa celo premoženje ,kot kaka hiša. Tako stane ena albanska znamka 130.000 Din. Ko bi striček tisto dobil! Koliko pogančkov bi odkupil. V zadnjem času so poslali nekateri otroci iz Domžal in Vira prav lepe znamke. S kolodvora v Domžalah so namreč vozili1! star papir v tovarno na Količevem. Mčn starim pirjem so bile tudi znamke, ki so med potjo z voza padale in so jih otroci pobirali. Otroci, če še imate kaj tistih znamk, pa jih pošljite ali prinesite stričku za misijone. Pa ne smete znamke s papirja doli trgati. Lepo jih izrežite, tako da bo okoli znamke za pol cm papirja; ali pa kar s papirjem vred pošljite stričku. Bo že on sam izrezal. Če jo namreč pri znamkah zobčasti rob tudi samo malo pokvarjena, je znamka brez vrednosti. Strič tova r*isw § »mio, da bi v i(^Wtoti Skoraj bi se zgoflllo, da bi v'f (W 'količku stričkova pošta jzostala. Striček je namreč šel malo na pot proti jugu naše lepe domovine. Podal se je v Belgrad, glavno mesto naše države, da vidi, ali so tudi tam kaj pridni otroci. In kaj je zvedel? Ravno tisti dan je imel otroški vrtec na čukarici pri Belgradu, kjer so trije slovenski misijonarji, skupno sv. obhajilo. In kako lepo so peli! Tudi nekaj slovenskih pesmic so peli. Uči jih stričkov dobri prijatelj, ki je v Grobljah doma in ga nekateri otroci celo poznajo, misijonar g. Alojzij Mav.; Striček je prinesel poln kovček pozdravov za svoje malčke, iz Beograda. A. Breznik, Raholče - Brdo. »Tudi v naši šoli je dosti nečakov in nečakinj, ki bi bili radi sprejeti v Tvoj kotiček, a so izprevideli, da se ne zmeniš za nas hribovske otroke. Ti se zanimaš za tiste svoje sosede okoli Domžal.« Lojzek, ti stričku veliko krivico delaš! Striček Vas ima vse rad, tako hribovske- kmetske kot tržke in mestne: Saj je striček sam tudi s kmetov doma. Ali mu boš verjel, če ti pove, da se pri stričkovih doma pri hiši pravi »Pri kmetovih«, če boš kedaj po stričkovi rojstni vasi hodil, pa samo vprašaj: »Kje je doma »kmetov« Matiček?«pa Ti bodo ljudje takoj njegovo hišo pokazali. Lopert Franc, Bogojina -Prekmurje. »Tudi jaz z veseljem čitam »Naš list«. Hodim v četrti razred. Uči me gospodična učiteljica, ki je iz Domžal doma.« Tega striček ni mislil, da bo še iz Prekmurja dobil pozdrave. Kje si pa dobil »Naš list«? Ali se boš kaj čudil, če Ti striček pove, da je že bil pri Vas, kjer imate tako imenitno cerkev, še bolj se boš pa čudil, če Ti pove, da je tudi striček iz Prekmurja doma. Ali si že bil kedaj »Pri Gradi«? Od tam je. MOČNO ZNIŽANE CENE pri vsej manufakturi. Danes si lahko vsak najboljše blago nabavi za ceno, kakor prej najslabše. VELIKA IZBIRA moškega blaga, volnenega ženskega, vse vrste svile, vse vrste blaga za perilo itd. VELIKA ZALOGA železa za beton in drugo, vse vrste železnega okovja. Štedilniki, gnojnične sesalke, železni plugi, kuhinjska posoda. ZALOGA šip, porcelana in vseh vrst drugega stekla. ZALOGA vseh vrst umetnih gnojil: superfosfata, Tomaževe žlindre, kalijeva sol, čilski soliter. Vse vrste vrtnih in drugih semen: detelja, lucerna, trava, pesa itd. ZALOGA vseh vrst vedno svežega cementa Trbovlje in Split. ZALOGA vseh vrst špecerijskega blaga, najboljše moke, koruze itd. CENE brez konkurence. Kdor hoče biti dobro in pošteno potrežen, je to le v trgovini Jos. Senica, Domžale. UGANKA (Poslala Hedica Cedilnik) ITAK SOKINTAM, ORAV. Kako se piše ta učenka in kam hodi v šolo? Trije izžrebani rešilci dobijo po en zavitek podobic. UGANKARJI Zadnja uganka je bila otrokom všeč. Se bolj pa razpisana nagrada lepe podobice. Vsak bi jih rad imel. Bo pa striček še večkrat določil za nagrado podobice, ki jih pridni otroci tako radi imajo. Vseh rešitev je prišlo 66, ker uganka ni bila težka. Tisti čudni napis pomeni: Sveti Alojzij. Gospod žreb si je to pot izbral same deklice. Bo pa prihodnjič bolj fantkom naklonjen. Izžrebane so bile: Cilka Kranjc, Bukovica-Vodice; Hedica Cedilnik, Volčji potok; Tončka Matičič, Dob. Striček bo poslal vsaki zavitek lepih podobic. Pravilno so še uganili sledeči otroci: Ivanka, Ivan, Anica Mlakar, Mihelca in Katica Andrejka, Mici Kosmatin, Jakec Grčar, Kočar Bronica, Vida Grčar, vsi iz Rov; Tončka iz Celja; Fanči Zabavnik, županje njive; Arnež Milan, štefica Hribar, Marta Arnež, vsi iz Vira; Žitnik Marija in Brigita Janc, Vodice; Fridolin, Emeran Cedilnik, Volčji potok; Lužar Francka, Pavlin Francka, Krumpeštar Francka, Ivanka, Milka Kranjec, vsi iz Bukovice; Ivan Vrankar, Zlato polje; Mimi Šarc, Peterček Naglič, Jožef Tomelj iz Smarce; Jerman Terezija, Moste; Slavica š., Ružica Habjan, Dob; Alojzij Breznik, Raholče; Pod-bevšek Franc, Vranja peč; Helenca Juvan, Zinka in Francka Mlakar, deklice iz Zavetišča; Marija Jezernik, Habjan Cilka, Hribernik Vinko, Habjan Stanko, vsi iz Domžal; Vavpotič Franček, Tunjice; Tilčka Arnež, Cotman Ivana, Ivanka in Francka Osolnik, Minka Zalokar, vsi iz Jarš; Marija Repanšek, Letnar Alojzij, Homec; Kepi® Jakob, Trzin; Marinšek Vinko, Hudo; Mihelca Stupica, Podrečje; Viljem Lekan. Krumperk; Pepca Gregorin in Joško Majcen, Ihan; Francka Dragar, Bišče; Zebovc Jože, Perovo; Burja Valentin, Nožice; Anton, Ludovik, Anica Rode, Rudnik; Rebolj Alojz, Češnjice; Lopert Franc, Bogojina - Prekmurje. KUPUJEMO: > z H s < • Bezgovo, arnikovo in lipovo cvetje; O • Krhljikovo in voljčinovo lubje; • Korenine od srčne moči, vovkovca ter beladoite; Z c/> —1 LL < • Pljučni in hrastov mah; m o • Ržene rožičke, podleskovo seme in listje M O ' cc i LlI od jagod ter jelenovega jezika. > i h-(/) Vse cvetje mora biti lepo snažno svetlo rumeno suho. — i30 Z Korenine morajo biti oprane, brez zemlje, brez vlaken in O očiščene. — Listje mora biti lepo zeleno suho. S r~ Z < ANT. STERGAR, KAMNIK. z i * Pri nakupu blaga za obleke se Vam izplača vožnja v ako pri tvrdki R. Miklauc nakupite blaga za Vas in za Vašo družino, kjer imate veliko izbiro modnih kamgarnov in sukna za moške, finega svilenega, volnenega in pe-rilnega blaga za ženske obleke in plašče ter blaga za osebno in posteljno perilo po priznano nizkih cenah. Ljubljano, ★ R. MIKLAUC »PRI ŠKOFU« LJUBLJANA Lingarjeva ulica 3 Pred škofijo Tvrdka obstoja že preko 60 let. ■IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIU^ I HLODE 1 SMREKOVE IN JELOVE 1 KUPI VSAKO MNOŽINO ( FRANC Š M O N J s RODICA PRI DOMŽALAH ( | STALNO IMAM V ZALOGI * | DESKE VSEH VRST ZA fj ■ MIZARSKA IN TESARSKA ( 1 DELA PO NAJNIŽJI CENI. | 1 I lliuillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll^^ Ugodna prilika za varčevanje! HRANILNICA IN POSOJILNICA V KAMNIKU REG. ZADRUGA Z NEOM. ZAVEZO v svoji lastili hiši: Šutna, štev. 22. (blizu postaje). Sprejema hranilne vloge na knjižice in tekoči račun ter jih obrestuje najugodneje. Za mlade vlagatelje ima na razpolago domače hranilnike (šparovčke). Vse davke plačuje posojilnica sama. Daje posojila na vknjižbo, na poroštvo in tekoči račun pod ugodnimi pogoji. Uradne ure: od 8 do 12 dopoldne in od 2 do 4 popoldne.