Nadučitelj Janko Koderman — sedemdesetletnik Na dan svojeaa patrona Janoza Nepomuka je dočakal nadučitelj v p. tov. Janko Kodeirman svoj 70. rojstni dan. Proslavil ga je s soprogo v krogu svoje lepo razraslfcle družine mad hčerami, zeti in vnukinjami tam gori v obdravsiki prestolici v Mariboru, ki j« postal poslednja leta značiino mesto upokojencev, zlasti iz učitelisikih vrst. Živiljenje tov. Kodermana je pirav tipično za dofop učiteljstva njeaovih vrst. Eno leto mainj kalkor 4 decenija je posvetil1 narodu, prosveti iin šoli. Vmes pa je bil delaven na vseh popTiščib javnega udejstvovanja: zato se ga spominjajo z zahvalo vsepovsod. koder je služboval. RodM se je v Sv. Lovrencu na Dravskem polju, sTČna želja pa ga je gnala izpod1 kmeSkega kirova v učiteljski paklic. V Mariboru je matuTiira1! ldta 1886. in je nastopdi kot novinec silužbo pri Sv. Andražu v Leskovcu. Mladi prosvetni pibnir je stopil med 100 šolarckov v zatohlo sobo nagnetenih. Pa mladi učitelj je bil oborožen z dobro voljo in obil- nim pogumom. Tu ie učiteljeval 2 leti, pa je prišel za učitelja nazaj v rojstno pokrajino na Dravsko polje v pirijazni Št. Janž. Tu si je izbiral zakonsko družico gospodično Marijo Lešnikovo iz ugledne družitie veleposestnika Lešnika. Dve leti ,po poroki ie dobiil tov. Koderman službo stalnega učitelja na trirazrednici pri iMariji Snežni, na skrajnem severnem slovensiktem koncu. In po d^eh letilh naporne službe je bil postavljen za šoilskega upravitelja leta 1896. v Zgornji Pomikvi. Vsepovsod je skušal pomagati ljudstvu in dvigati prosveto. Prav njegova zasluga pa je, da so dobili v Zgorn.ji Ponikvi novo šolsko poslopje. Leta 1908. so otvoriUi novo šolsko poslopjie v Veliiki Pirešici in je oblastvo namestilo tjakaj tov. KodermaTia za šol. urpiravitelja. Vsa leta do upo^kojitve je preživd tu. Najhuje je bilo življeinje v letih svetovne vojne. Priijubljeni šol. upravitelt se je taikrat ves postaviil v službo svojega ljudstva. Pisal je vse noči za dbčino in občane. Grunti so zabtevadli močnih rdk gospodarjev in Koderman je pisal in prosil na vse eitrani, pa mu je uspelo, da je otel naši zemlji okrog 50 goslpodarjev, ki jih je že prKegnaia vojašifca oblast in jih. razkropila po vsdh bojiščih. Še danes so mu kmetje hvalležni, ker jih je rešil trpiljenja in nrnose: tudi predčasne smrti. Zivlienje Kodermanovo je bilo tdkom štirih siluibenih desetletij često prav bridko zagrenjeno, kajti tov. Janlko ie bil že od mladih nog navdušen narodnjak in zaveden Jugoslovan, ter je bodril in dramil svoje soobčane vsepovsod. Prav zato so mu metadi predpostavljeni mnogokrat polana pod noge, on pa ni kloniil, vztrajal je v svoji mladenišiki veri in je ob koncu službenilh let dočakal tisto. o čemuir je pričal mladini vso dolgo dobo: Jugoslavijo. Tov. Kodermana se spominjajo njegovi stanovslki tovariši kot vzgkdnega tovariša in predstojinika. In dejstvo, da ga iniso pozaiHli rodovi, ki so šli Skozi njegovo učilnico in šolo, dokazuje. da je mož dosegel, kar si je ¦postavil za cilj ob vstopu v učiteljski stan: vz.goj:iti narod v dobrem ... in kdor je hvaležen je do~ ber. Ob strani svoj© najvzornejiše, najpožrtvovalnejše soppage gospe Marije uživa zjdaj svoj tusculum v Mariboru. Svojo droižino je vzgojil v narodnem duhu, ena njegovih hčera je tudi marljiva učiteljica vn dve njegovi hčerki sta si izbrali za svoja žMjenjska druga naša stanovska tovariša. Res: učiteljska ideja }e v Kodermanovi družini močna. ZaSlužnemu učitelju in dobremu tovarišu ob .česlfcitem jubileju tudi maše iskrene čestitke: še na mnoga, zdrava, srečna leta!