Jtev. 10 a. PoStnlna plačana v gotovini. V Liubliani, dne 9. marca 1923. m Leto XXXVI. I Glasilo Jugoslovanske Kmetske Zveze z mesečno prilogo „Obtlnska uprava". Izhaja ritko trsdo ob 5. uri zjutraf. — Cen. ms (• 12 Din. za pol Uta. Za inozemitvo 26 Din. za pol leta. Po«am«sna itevilke te prodajajo po t Din. Kraniskem wr Je naia skrinjica Spisi in dopitl <9 poiiljajo: Uredništvu .Domoljuba", Ljub* ljana, Kopitarjeva ulica — Naročnina, reklamacij* in interati pat Upravniitvu .Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeva ulica. Obubožana Slovenija. So stvari v življenju, katerih so zavemo Sele, to jo prepozno, ko je rešitev že nemogoča. Ako bi bilo obubožanje Slovenije tak pojav, ne pisali bi o njem, ker >mu zgubljati se besede za to, kar je zgubljeno, kar se ne da popraviti. Toda obubožanje Slovenije ni Se ne-. kaj dovršenega, ampak je razkroj, ki se polagoma razvija, ki pa lahko privede do takega položaja, ko se ne bo dalo več pomagati. Danes se še da. Kakor kroži v žilah po človeškem telesu kri, tako kroži v gospodarstvu denar in nadomestila denarja. Kakor se pri človeku vsled krvavenja ali vsled slabokrvnosti lahko pojavi pomanjkanje krvi, nekaj podobnega je z gospodarstvom, ako trajno gubi na denarju. Gospodarstvo, kateremu odtegujemo vedno v večji meri denar, zgublja moči, hira in polagoma propada. Izsesavanje Slovenije. Naše gospodarstvo v državi je sistem (centralizma znal tako urediti, da iz obmejnih pokrajin, zlasti iz Slovenije neprestano sesa denar. Potom davkov, potom trošarine, potom taks, potom monopolov, potom carine, potoni zavarovanja, potom bank in borze in še na razne druge nači-fte zna centralizem iz Slovenije trajno izsesavati znatna sredstva. In kdor danes količkaj pozna gospodarstvo Slovenije, ta ve, da to gospodarstvo hira, da je vedno slabše in da bo prej bogata in varčna Slovenija polagoma obubožala, prišla na beraško palico in se bo mesto blagostanja naselila revščina, mesto napredka mrtvilo in popolen zarito j v najvažnejših panogah gospodarstva. Vojna posojila. Le poglejmo, kolikokrat je že centralizem našel priliko, da udari naše gospodarstvo, da nas oropa. Kaj bo z vojnimi posojili? To vprašanje bi vondar morala rešiti država, ld je nasledovala po bivši Avstriji ne samo zemljo, podanike in pravice, ampak tudi dolžnosti. Ta posojila znašajo na pol milijarde ali 500 milijonov kron samo v Sloveniji. Ves ta denar brez ozira na to, da jo bil last malih varčevalcev in revnih slojev ali celo sirotinskih in dobrodelnih ustanov, ves čas, kar obstoji naša država, ne nese nikakih obresti. Zelo verjetno je celo, da je za vedno izgubljen. En dinar štiri krone, mesto en dinar eno krono. Ko je prišlo na vrsto vprašanje razmerja med krono in dinarjem, tedaj so bel-grajski finančni krogi trdili, da je pre-canska zemlja preplavljena z avstro-ogr-skimi kronami in bankovci in so računali, da se nahaja v vsem Preku nad 9 milijard kron. Zato so smatrali za potrebno, da vsaj tri četrtine tega bogastva Preku odvzamejo, in so nastavili relacijo med krono in dinarjem 4 : 1. Zamenjava je pokazala, da so bile trditve belgrajskili finančnikov neresnične, da je bilo denarja v Preku lo nekaj nad 5 milijard in da se je na taki neresnični predpostavi nastavilo krivično razmerje med krono in dinarjem. 20 % priznaniec. Ko eo kolokovali žigosane bankovce, so zopet belgrajski finančniki našli priliko udariti po žepih Trečanov in so pri zamenjavi gotovine odtegovali 20 %. Da prikrijejo grabež, so izdajali začasna potrdila o teh 20% odtegljajih iu je bilo ponovno slovesno obljubljeno; da se te pri- znanice izplačajo: dvakrat v finančnem zakonu in dvakrat na interpelacijo poslancev od finančnega ministra v zbornici. Pri-znanice še danes niso plačane, niti one, ki glasijo na manj kot 1000 kron, niti one, ki so za več kot 1000 kron. Neenakost davkov. Kako krivično in neenakomerno so urejeni davki v posameznih pokrajinah Jugoslavije, o tem se je že mnogo pisalo in govorilo. Dejstvo je, da plačujeta Slovenija in Dalmacija davke, kakršnih ne plačuje nobena druga pokrajina. Koliko so si naši poslanci prizadevali, da odpravijo krivični minimum pri osebni dohodnini, da ga zvišajo primerno temu, kar je pred vojno pomenilo 1200 kron! V i. 1921 jo Slovenija plačala dve milijardi in 136 milijonov kron davka in je v istem letu vsega skupaj dobila itaznj za potrebe Slovenijo le- eno milijardo e grdi naše SIot. kat. izbr. društvo, ne smem, posebno še zato ne, ker fe režija in izbira iger poverjena meni in tem torej ▼ prvi vrsti faz odgovoren za Igre. Spoštovani neznanca — mogoče fe tudi neznanka, pač fmennfe igro, katero so igrali fantje z Blok • polnim naslovom, dočim naše igre splošno obsodi kot pohujšljive, polne ogabnega objemanja. Da pa m resnica spozna, naštejem tu vse igre, katere smo igrali na našem odru t letošnjem leto. čitateljS M morejo potem sami prepričati, kaj f« resnic* na tem «ogabnem objemanja«. — V novembra 1922 trido-janko: «Pri Hrastovih«, spisal Fr. Ks. Meško, žup-nik-begunec. Natisnjena j« bila ▼ Dom in sveto. Že ime pisatelja in list, ▼ katerem je izšla, da dovolj garancije, da iitra ne mor« biti — ogabna. Igra je v največji meri poučna, posebno za današnje čase. — Na Sv. Treh kraljev dan smo igrali ljudsko igro i petjem «Domen«. Po Jurčičevem romanu spisal dr. J. Česnlk. Ima 5 dejanj. Ta igra se je že igrala na vseh naših podeželskih odrih, opisuje in riše prav mojstrsko ljudstvo, nJega šege in običaje. Do zdaj se ni še nihče obregnil vanjo. Da se ni pri nas bolj objemalo, kot drugje, Je samo ob sebi umljivo, posebno ca takega, kateri pozna naše podeželske igralce, kako se branijo kazati čuvstva, katera zahteva dotična igra. — Tretja igra Je bila burka «Veleturist«. Pravega pisatelja sicer ne vem, vendar vem, da ni oohujJljiva. Tudi to igro so igrali že po večjih naših podeželskih odrih povsod z najboljšim uspehom. Da bo pa mogel dopisnik že naprej sanjati o »ogabnem objemanju«, mu povem prav naglas, da uprizorimo že 19. in 25. marca štirfdejanko «Miklova Zala«. Seveda moramo dobiti ▼ prvi vrsti potrebno število turških oblek. Vse te naštete Igre priporoča matica naših društev, SKSZ. Mislim, da ni njen namen in cilj širiti mesto pro-svete «ogabno objemanje«. Res, da se mnogo teh iger ne igrava več v mestih, to pa ne vsled slabega vpliva na mladino, kakor misli gospod dopisnik, ampak zato ne, ker so že v mestih preveč znane. Režiser. POPOTNIK IZ BOŠTANJA. Ni mi dala žilica radovednosti miru, moral sem ostati od peči ter so podati malo po cesti ob Savi, da bi kaj videl ali slišal, kako se kaj imajo moji preljubi Boštanjci. Hotel sem pa tudi izvedeti, kaj mislijo kaj gle<>e volitev. — Ko korakam po ccsti premišljajoč, kukšna je usofla sedanjega sveta, mo dohiti mož, ki ni bil nič kaj dobro vol.io. Ko govoriva, pa izvem, odkod njegova slaba volja. Skoraj neverjetno se ini jo zdelo, da je mož, ki je bil prej hud samostojnež, seda) tako vnet za Slov. ljudsko stranko. Ko ga vprašam, zakaj je za to stranko, mi pravi zato, ker ta stranka ne laže In a1 Naš denar v naše hranilnice! j« pravična. T« sem videl sedaj, ko je samostojna poginila. Sedaj «em pa že sit teh hinavcev, ie Dr-melu nič ne verjamem, čeprav sva bila včasih prijatelja. — Precej me jc ta pogovor uveril, da bo gotovo zmagala SLS posebno, ker mi je tudi ta moii rekel, da so možje in fantje precej obrnjeni k naši stranki. Ko grem dalje, pa zopet izvem, da imajo po posameznih vaseh zaupne sestanke, ki jih vodi g. kaplan Pavli«. Tako je prav, da je vsaj eden, ki pokaže možem pravo lice, ker dosedaj so tudi Boštanjci radi verjeli Majcnu. Fnclju in no vem še, katerim takim stricem, ki znajo vleči *a nos. — Kakor sem videl to pot, jo tudi v Boštanju odbrenkaio samostojnim. Ko pridem v vas, izvem, da so nasprotniki bolj tihi, nekateri pa pravijo, da tudi volit ne bodo šli, ker itak ne bodo izmogii. Pač ne vedo, kam bi sc djflli, dn zopet ne bi treščilo v nje. Izvedel seui tudi to pot, da jo Drmelj dal proetj za zvonove; skoraj nisem verjel, no, pa čo jo res. jc pa lepo zanj. Gotovo so mil hvaležni Boštanjri za to velikodušnost. — Mračilo se jc že, ko eeni odhajal iz far o proti savskem u mostu v Scvnico, da tam prenočim pri prijatelju in drugi dan navsezgodaj odidem v Krško. — Kadar pa pridem zopet v Šoštanj, bom pa zopet poročal, fe»j bo kpj novegs- DRAGA PRI RIBNICI. _ Shod SLS ie dre 25. lebr. sijajno uspel. Ude-težili ao se ga fantje in možje pe'ih vasi. Nasprotniki, mala peščica nekdanjih PucHevib pristašev, so hoteli shod onemogočiti in razbiti s tem, da so istega prepovedali v Icli. Dan prej je bil od strani predsednika kraj. šol. sveta cfovcljep, a potem od iste osebe zabranjen s pripombo, da «vMfi« zabranjnjejo Imeti shod v šoli. Ljudstvo sc je zgražalo nad tem, da ima s lolo gospodovati samo «viS{f« in hotelo s silo udreti v šolo. In ta «viJji« fe baje g. Franc Turk, župan in obenem nadzornik kraj. šol. sveta. Prišel ie tudi ra slioj» na katerem fe govoril g. K. Škulj. Posegel fe v besedo govornika in mu prcdbaci-.nl, da fe on in njegova stranka kriva, da se ni agrarna reforma izvedla. Kako «vi6Ji« laže, in je lagal, fe gospod govornik vpričo vseh doka?al. Nasprotrlk jc povesil glavo in umolknil. Ni ga več mikalo oglasiti ae. Želja vala fe, da bi umolknil za vedno. Unajmo, da bo, ker ga zopulčajo celo njegovi pristaši. Majajo se že tri noge pri njegovem obč. sto'čka. Kmalu bo na tleb, kot njegov nekdanji voditelj Puccif. Popoldne je Sel g. govorrik v eno nro pešpo'i oddfijero vasico Stari kot. Kot dopoldne v Dragi, fe bila tudi tukaj udeležba mnogoštevilna. Hvaležni smo g. govorniku za r jezove besede. Hvale,-nost in udarost mu bc-čemo pokazati dne 18. raarca, pokazati, da niso padle njegove besede na i-olo skalo. JANcE. V nedeljo 4. marca smo rasli cestanck volivcev SLS, ki fe bit od vseh volivcev župrpc Janče vrlo obiskan. Govoril fe načelnik okr. KZ in župan Ga!e. Podal nam fe temeljito pojasnilo o važnosti volitev ter pojasrii tudi cilje vseh nasprotnih strank. Kakor vselej, tako bomo tudi pri teh volitvah kot en mož volili SLS. — Na naš sestanek fe speljala «Janška Mina« nekega nasprotnika, govornika iz Ljubljane, kateri fc potem v nfeni hiši mislil napraviti shod, pa mu je stvar presneto slabo uspela, ker razen njegovega preroštva ni bilo nikogar, hi bi ga hotel poslušati. Koma/ fe pričel govrriti, že ga je na« voditelj g. župan vfel v besedi, nakar fe v zmedi izustil, da je bil naš shod SLS «štaiaža«. Razume se, da smo poskrbeli, da je obmolknil. Malo fe govoril in komaj smo zvedeli, da (o bivši komunist, sedaj pristaš socialistične stranke delovnega ljudstva, ter nas je vabi!, sami ne vemo, h kateri stranki. — Kakor so nekoč nagnali naši predniki «nem-ikutarfe« Iz Janč, tako bi bili mi sedaj njega, a je g. Gale preprečil, češ: v SLS ni mesta za pretepače. S krepkimi živio klici SLS, stranki Itršč. Ifudstva, smo se mirno razšli. Na« blamirani nasprotrik-govornik fc uvide], da nismo nikomur na prodaj. IZ CERKLJANSKE OKOLICE. Ko potujem po tukajšnji okolici, vedno vidim in slišim kaj novega. Na pustno ne-del;o je priredi o Kat. slov. izobr. društvo dve zabavni igri. - Za bližajoče se volitve A je čutiti i»o okolici preveč nevtralnosti, a premalo odločnosti. Le več vztrajnosti m po-guma za avtonomijo in katoliško misel. V nedeljo smo imeli v dvomili shod SLS. voril je posl. Iv. Brodar. Zadnje ease so orožniki aretirali na Sp. Brniku zloglasnega Kalinšckovga mlinarja. Skrajni ca« jc ze bil, da se spravi tak Orjunec na varno., Ce » ondotna vas ni imela miru. Napadal je Kar po hišali in bogokletno preklinjal po cestan. Sodna oblast nnj bi najstrožje nastopala za javili red in mir. ŠT. RUPERT NA DOLENJSKEM. Tudi pri nas se z zanimanjem pripravljamo na dan, v katerem bodo zopet naši možje in fant.,« odločevali, kdo naj v bodočo gospoduje in vlada nad našim ljudstvom. Sedaj, ko se zopetno bliža dan volitev, so jo tudi v našo i ar o prikradlo mnogo nam nasprotnih časopisov kar brezplačno, f ri&o-valjanje, laž, in različno dokazovanje, ki se čila v njih, upamo, da našega ljmistva ne bo zmotiit. Saj taki listi če sc ue vrnejo nazaj, romajo v peč. . iiiogo se je obljubljalo pred zadnjim •volitvam in mnogo se zopet ob.jub.ja uaues, a stori sc v korist posebno revnega ljudstva le malo. )u to nas najbolj uči skusnja iz ladn.iega časa. 'lorej, »ko hočemo, da nas nc uniči strup centralizma, stopimo zavestno dne IS. marca z voiiiuo krngijico pred prvo skrin.ti-eo, ki je pri nas nasa in oudajmo gias SLS, ki je edina naša rešiteljica. VOLAVLJE, ŽUPNIJA PRE2GANJE. Dne 4, marca smo imeli sestanek volivcev SLS. U. župan Csle nam je pojasi.il, za kaj g.e pri vclitvab, ter pokazal vse stranke v njib pravem stanju. Mi vemo, da je le SLS prava stranka in le njej bomo deli svojo glasove 18. marca. MALI DOL. Samostojni shod dr.« 23. februarja. Defcevčev oče in Miha sta povaLila g. Rajeija, kateri pa ni upal priti sam, temveč je prišel z njim Laaeanov Lojze iz Vciike Loke. Ta fe nanueč Kajerjeva desna reka. Dcbeveev Miha fe hodil okrog in agi.iral za shod. Tisto jutro, ko se fe imel višiti shod, so Debevčcv oče sedeli za pečjo in željno pričakovali Rajerja. Ob 9. uri je Lilo rečeno, da pride j ali deveta ura fc minula, pa ga le šc ni bilo. Zc je začelo skrbeli Debevčevcga oceia. Kar skoči iz zapečka in veselo z=kiiče: «Zdaj pa že g.e!« G. Rajer stepi v sobo, ce reče nič, temveč se ezre po poslušalcih, katerih je okrog 20 oseb. Rajer te vsedc za mizo in začne lepo in priliznjeno govoriti in hvalit svojo samostojno strarko, koliko je že ta storila dobrega za kmeta. Sploh vse njegovo govorjenje je bila samo hvala za SKS in zabavljanje čez SLS in njene voditelje. Največ čez dr. Korošca in Roškarja. Rekel je, da je bila SLS prej že 35 let na krmilu, pa ni sioriia toliko za kmeta, kot je storila SKS v dveh letih (ali jc Rajar vseh 35 let spat?). In vendar še nikdar r,i bilo toliko gorja v Sloveniji, kot sedaj, kar jc SKS na vladi. Tlači nas nesrečni centralizem. Draginja in beda Je čira dalje večja, tako da kmet in delavec morata propasti, če gre šc tako dalje. Poslušalci so Rajarju večinoma ugovarjali, le par pristašev mu je molče pritrjevalo. Klavrni shod v Malih Doleb se je kenčal t napitnico, katero sta si cepila Debevčev oče in Rajer, ki se fe g!asila: «živela SKS!« — Drugi volivci so pa reki iz fe moke ne bo kruha in so sc tiho razšli. Možaki so si že preje mislili da bodo Rajerja volili vsi. Pa zdaj so sklenili tako voliti, da Rajer poriauec nikdar več ne bo. Ce druz'ga še Miha pripelje na dom, pnjafli, sporočil in pisal ram borni IZ IHAN/. Dragi Domoljub! Sprejmi enkrat par vrstic tudi od nas, sosesčauov sv. Kuuigundc, katero prijazna cerkvica stoji na visokem in prijaznem hribčku, k, 8e vidi daleč na vse tirani. Vas štejo 10 hiš, zato sc dolgo časa niso oglasili zvonovi iz našega zvonika. Sedaj se nam jo pa vendar izpolnila srčna zelja, da imamo novo zvonove, katerih ubrani pasovi se tako lepo razlegajo daleč na okrog. Zato so v prvi vreti najsrčnejše zahvaljujemo vsem dobrot- liikom, bližnjim in daljnim, ki so prispevali b jiml darovi, potem g. Jermanu in njegovim pomo*. nikom, ki so jih brezplačno obesili. Zahvaljujemo se tudi g. župniku, ki so jih blagoslovili in v pr*y lepem govoru razložili njih pomen, in nazadnje vsom, ki s« kaj brezplačno zanjo storili. Zvoniti stanojo nad 70.000 kron. Imamo seveda šo preecj dolga. Da bi ga vsaj nekoliko pokrili, smo prodali mrtvaški zvonček farni cerkvi. A vseeno jo Se pr«. cej velika luknja, katero jo treba zamašiti. ŠMARTNO PRI LITIJI. Dobili smo v faro zopet tri nove zvono-nc in siccr za podružnico Brezje, bo železni, a imajo prav dobro ubrane glasove. Tehta-jo 1600 kg. Glavno zaslugo za nabavo ima g. župan Hostnik. V nedeljo 18. februarja jih je blagoslovil g. dekan. Takoj drugi teden so sklenili možje, da mora dobiti tudi farna cerkev nove zvonove in sicer dva bronasta, Izvolil sc je zato odbor, ki jo začel takoj i delom in bodo novi zvonovi kmalu naročeni, V nedeljo 25. februarja so priredile tu< knjSnje Orlice svoj prvo akademijo. Spo. red je bil zelo raznovrsten: Telovadni na> stopi članic in gojeuk, petje, več dcklamaeij, dva ljubka dramatična prizora od Sttvin Sardcnka »Trgovka« Iu »Vcnčarica« ob »klopu živa siika. Spored je lepo pokuzai vse namene orliškega dela: Zdravje in telesna izurjenost članic, izobrazba duha, vzgoja v zavedna krščanska dekleta. Vse točke m bilo dobro izvajane in so žele živahno odobravanje gostov. Prosli čas, ki so ga dekleta žrtvovale za tako delo je gotovo dobro porabljen. — Akademj.;a bo na splošno željo ponovljena no veliki noči. V OSILNICI je pekazal sijajen volivni shod 27. febr. c govorom g. poslnnca škulja, da so volivci vsi v taboru SLS. Utegne se zgoditi, da nasprotne stran, ke od 300 volivcev siti enega glasu ne dobe. — Čudimo p i se potrpežljivosti sosedov na hrvatski strani Kuloe in Čabranke: Te dni fih fe obiskal kandidat Radičevega kova dr. Hercog in fini povedal novico, da so bili nfega že zadnjič iz« , volli. Živa duša ni vedela zalo! Že hraleinoH ! terja zato, da se fini g. dr. Hercog kao «U»k., pride pokazat, ko ma nameravajo že vdnifjit dobri sosed e nametati krogljlc v republikanski žep, čeprav kaf mičnega ni povedal, razen da dr. Ko-roSec ne zna drugega, kakor -dobro izpovedati«. — Smo pa mi »Kranjci« žc iz drobnega leta, Mi vprašamo poslanca, kaj je dve leti delal. — Delamo pa tudi sami: Na pustno nedeljo smo priredili tri gre: Krčmar pri zvitem rogu«, -Pri un Stanovuik in horjulski kaplan Andrej Kušian. Shod je bila prav lepa manifestacija za SLS in se jo izvršil v najlepšem redu. VELIKE LAŠOK. Vodja SKS in mesar Pucelj se ne upa več v nojem uomačem okraju javno nastopiti. Njegov »kmetski program« cdo pri samostojnih ne vlečo več, ker so prepričani, kako hud j jih jo potegnil, ker je njegov pravi osebni progi a.n vso drugačen. Njemu je glavni princip, da pride zopet b bogati belgrajski žlahti, kjer bo še vedno prodajal našo ljudstvo nenasitnemu centralizmu. Ko mu je ob prvi izvolitvi v ustavodajno skupščino zaklical pri okrogli mizi načelnik velikolažko »Kmetske zveze«, da je on (mesar Pucelj) prišel z varanjein ljudstva in brezprogramno do svojega mandata, mu je Pucelj še isti teden odgovoril prvič odkrito: ?Jaz sem v življenju delal pot, da pridem do vplivnih službi« Tudi mu je pristavil, da mu kjt domačin ne smo biti nevoščljiv. Vneme za ljudstvo num ni pokazal, nato mu bo dalo nase ljudstvo dno 18. marca zadnjo in popolno obsodbo. KOČEVSKI OKRAJ. Zadnjič je sporočil ^Domoljub* kakšne svzor-ne< kmete in zoboderce je postavila SKS za kandidate v novomeškem okraju. Tudi sam vodja SKS Pucelj ni mogel izbrati za kočevski okraj boljših 1 Postavil je kandidatom krčmarja Marolta U Dvorske vasi pri Velikih Laščah. Tudi ta ima zelo slabe pojme o katoliški cerkvi. Govori o njeni resničnosti kot »namišljenostih« in duhovnikih kot »agentih«. Če SKS zasleduje to smer kulturnega boja, je ravno pravi kandidat, drugače pa bi bil po osebnosti kompoljski samostojni Mustar bolj postaven. Našo zavedno ljudstvo gre v boj za naše pravo in odkrito može Slovensko Ljudske Stranke. CESNJICE NAD BLAGOVCO. Vojska nam je vzela iz zvonika dva zvonu. Prva in druga nedelja v postu nam bo ostala dolgo časa v spominu. Prvo nedeljo smo zvonove pripe- ljali. Velikega Jo vozilo pet parov in srednjega štirje pori volov in tudi ljud,,e so pomagali, da smo ga srečno pripeljali na Cešnjice k Mariji Karmelj-ski. Vozove bo naša dekleta zelo okrasila. Tudi cerkev je bila polna vencev. Fantje so postavili mlajo in poskrbeli, da so je med blagoslovljenjem in med cerkvenim opravilom streljalo. Lansko leto proti jeseni smo jih naročili na Jesenicah in sedaj jih z velikim vesel>m in zadovoljnostjo poslušamo. Zvonova pojeta lepo in čisto na čast Mariji Kar-mcljsM. Veliki tehta 1420 kg in ima glas d, srednji tehta G80 kg in ima glas g. Stavbni mojster Mirko Vrhovnik iz Tunjic nam je zvonovo obesil. Hvala domačemu gospodu žm atku ta ves trud in skrb. Hvala tudi gospodu župniku iz Smartna za lep govor, kaj zvonovi pomenijo za nas v dušnem oziru. Bog in Marija Kirineljska sv. škapulirja naj obilo poplača vsem, tudi tujim darovalcem. Zvonovi zvonijo, premilo pojo, častijo Marijo, Karmeljsko Gospo. — Ravno tako praznično slovesnost bo obhajali tudi pri podružnici sv. I.enarda na Pišajnovici, Ifjer so tudi dobili nov veliki zvon z Jesenic. Da ni manjkalo vcncev, mlajev in streljanju, za to so poskrbeli fantje in dekleta. Zvon jo pripeljal na zelo okrašenem v'u"u vsem znani Jo?cf Kan<:!ja, posestnik in cerkveni ključar, klavno cerkveno opravilo je bilo 4. mara. JAVOR POD LJUBLJANO. Občni zbor tukajšnje Kmetske zveze se jo vršil dne 25. februarja 1923. Ljudstva je prišlo veliko, tako da je bila soba natlačena, dasi je precej velika, kar je najlepši dokaz, kako zna ljudstvo ceniti tiste, ki so res prijatelji kmetskega stanu, in nasprotno pozna tiste, ki poznajo kmete in delavce, samo pri volitvah. Občni zbor je otvorif predsednik, in podal dnevni red in besedo načelniku okrajne Kmetske zveze, ki je razložil pomen volitev in pro-gramo vseh sCrank. Ko je povdarii, da jo SLS, ki ae rosno poteguje za kmetski stan, so mu vsi enoglasno pritrdili in obljubili, da bodo šli za njo v boj pri volitvah. Nato je še povdarii. da šteje danes naša Okrajna kmetska zveza že če« 700 članov, in da se še v kratkem ustanovi podružnica na Poliei pri Višnji gort, tako da bomo šteli članov čez 850, kar je za uaš kraj lepa številka. Nato je podal poročilo predsednik o delovanja Kmetske zveze v župniji Javor, kar so navzoči z odobravanjem vzeli na znanje. Nato je pristopilo 20 novih članov, tako da štej o sedaj Kmetska zveza v javorski župniji 73 članov, kar jo lep uspeh za tako majhno župnijo, > ki ima samo 70 hišnih številk in ki je bila pred le-toni po večini samostojnega mišljenja. Pristopilo jo uokaj članov, katerih Brno najmanj pričakovali in smo ji'i sprejeli z veseljem. Za člano Kmetske zveze je pisarna pri g. načelniku Okrajne kmetske zveze vsak čas brezplačno na razpolago. Z ozirom na dopis v Domoljubu v št. 8, stran 88 smo sklenili na občnem zboru, da sprejmemo nasvet g. dopisnika tako, da ne bomo članov oilbliali, zato opustimo polemiko i bešeuškim agitatorjem in bomo kar bo največ mogoče delovali, da prodre naša organizacija v sleherno hišo. Na občnem zborn je bil zopet izvoljen stari odbor, ker so bili člani z njim zadovoljni. Odbor je obljubil, da bo tudi ca naprej vneto deloval. — Odbor Kmetske zveze. IZ GORNJE ZADREČKE DOLINE. (Šta|ersko.) j Tudi ▼ tem skritem gorskem kotu se včasih vzdramimo iz spanja. Posebno, kadar so kakšne volitve, nas kar vzdigne in hitimo snovati nove stranke, ker bi bili radi vsi poslanci. Tako bi pri teb volitvah kmala imeli vsak svojo stranko, kandidatov nam ne manjka. Dstnokratarji kandidirajo penzijoriranega učitelja g. Kocbeka; on pa se kot velelurist dobro razume na planine, obljublja našim kmetom za slučaj izvolitve takojšnjo razdelitev knezoškofijske planine. Ker smo pa kmetje tega mnenja, da bi U razdelitev slabo vplivala na turistovskl šport, bomo postili gosp. Kocbeka, da ostare kandidat na škarpj. Tudi velesrbski priganjač! samostojneži s svojim Ko-lencem bodo lahko sešteli svoje glasove, kajti ljudstvu je dobro znana njihova politika. Dne 18. marca bomo vrgli ▼ ogromni večini kroglice t DRUGO skrfriico, ker dobro vemo, da je edino Ljudska stranka prava boiiteljica avtonomne Slovenije. — Krnel CEMŠENIK. Bribližuje se dan 18. marca. Možje in fantj« volivci, pazite, da oddaste glasove straaki, ki m res delala za kmeta in delavca) Videli smo zadnjič pri občinskih volitvah, kako so nas čemšecičan« komunisti prevarili, da smo imeli namesto 8 odbornikov, samo 6 za Čem Senik, od katerega spada pol župnije pod trojansko občino, in štejemo v trojanski občini polovico volivcev. Potem, ko so komunisti Izgubili veljavo, smo tudi ml dobil! nazaj 8 odbornikov. To je bilo delo enega, ki n« razume na občinske volitve. Seda) za 18. marec fe pa njegov sin nosil plakate, katero stranko naf volimo. Čc oče ne razume občinskih volitev, tudi sin ne državnih. Zato, možje, ko pride tak agl-tator, ki ima komaj volivno pravico, ga ne bomo posluSalL V Čemšcnikn ima slaba tla, ker imamo 103 naročnikov »Domoljuba«, čemšerik je bil le vedno po večini SLS in bo tudi sedaj. Samostojni agitator iz Blagovice, mislim, da ne pride, ker (• že zadnjič pri volitvah slabo opravil. Vsaj viditč, kako fe s šolo. Letos te poučuje ▼ krščanskem duhu in se otroci kaf naučijo. Lansko leto so pa bile droge učiteljice in se niso otroci ničesar ne« učili. SV. DUH PRI KRŠKEM. Kakor se godi drugod, tako je lndi k začelo prihajati lažnivo, hinavsko časopisje razne vrste. Tudi jaz sem dobil te dni iz Ljubljane »Domovine < in «Kmetijski list«. Ker se dobro zave« dam, kaj nameravajo naši nasprotniki, ne opravijo pri meni taki listi ničesar. Prečita! sem sicer par gnusnih laži, potem pa takoj nazaj poslal, od koder je prišel. Kaj si mislite, g. urednik? Stat sem že čez 60 let, a take hinavščine in lailhvale ter podlih obrekovanj še nikoli nisem čitaL Kako si upa stranka, ki Je kriva toliko gorja — kakor SKS, še sploh nastopiti in agitirati? Vsak otrok ve, da je današnjih razmer kriva vlada, v kater* so sedeli «samostofneži«. G. uredniki Priporočajte v dragem nam «DomoIfubu« ie zanapref, da naj ljudje t« in enake, samostojne časopise, pa na| jih dobijo od kogarkoli, takoj pošljefo nazaj! -« «5amostojucži« in drugi njih bratci dobro vedo, da pri zavednih naših pristaših ne opravijo ničesar, vendar pa nas hcčefo begati in po možnosti oslabiti našo moč. Proč torej a takimi listi! Ker se pa med nami nahajajo le taki, ki malo ali nič nc čl-tafo, Je dolžnost nas «DomolJnbovcev«. da jim damo t roke caše liste, kakor -Domoljuba« ia »Slovenca«. Stojmo torej trdno In neomajno na braniku za našo sveto stvar, da bo kdaj katoliški Slovenec na svoji zemlji sam svoj gospodar. SV. DUH NAD KRŠKEM. Ker se iz naše prijazne, vinorodne višave, le malokdaj kdo oglasi v «Domoljubu<, bi te dalo sklepati, da spimo pri naa zimsko spanje pnvič> nega. In vendar temu ni tako. Imamo «Kat. slov« izobr. društvo«, ki nam J« v preteklem predpattu priredilo tri gledališke predstave. Vse tri priro-diive to bile izborno obiskane. Ljudje re morefo prehvaliti izvrstne, a dostojne zabave, katero ««• nJim podali fantje s tvojim sigurnim in dovršenim nastopom. Tudi naša dekleta v pevskem odseka se pridno vežbafo. — (Kje pa so predavanja, kja Orel, knjižnica? Op. ared.) — Tudi za bližajoč« se volitve vlada pri naa splošno zanimanje. Ljudstvo že težko pričakuje dneva, ko bo obračunalo s samostojneži, ker je po večini spoznalo, da M SKS briga za kmeta in vinogradnika le pred volitvami. Potreben bl bil pa vendar Javen škod, ki bi Se marsikomu odprl o pravem časa oči ia ma pokazal pot, do prave 1. volivne skrinji ce. — Shod fe tndi vsled tega potreben, k« Je začela zahajati v naše vati ogabna »Domovina« v velikem številu. Tega brezverskega in nečednega papirja prihaja baje na raško polto kar n« debelo. Vemo pa, da bo osemnajsti marec ca ajo in -samosiojneže« moden. NliVLJE PRI KAMNIKU. V nedeljo, dne 4. marca smo imeli tu v No vijak v cerkveni dvorani volivni shod, katerega so so volivci udeležili v precejšnjem številu. Udeležba na bl bila brez dvoma mnogo večja, če bi ne bilo tak« slabo vreme. Na shodu je govoril kandidat 8L8 ta kamniški okraj g. fitrein. Vsebina govora jo bila: Izmed slovenskih poslancev so edino poslanci 8LB v polni meri držali besedo in storili svojo dolžnost nasproti slovenskemu narodu. Le oni so se resa« potegovali za koristi slovenskega naroda r verskem, gospodarskem, socialnem in političnem oziru. Pt« jlanci drugih slovenskih strank so pa pomagali srbskim ccntralistom vloči centralistični voz v največjo škodo slovenskega ljudstva. Le poslanci SLS so so i vso vnemo potegovali za avtonomijo Slovenijo, ki jo >a nas Slovence edina rešitev. Tudi za naprej hočejo poslanoi SLS, kateri bodo izvoljeni, ostali zvesti svojemu programu! Slovenec bodi na lastni zemlji gospodar! — Volivci Neveijsko občino! Nl-kakega dvoma ni, da bo SLS s svojimi kandidati pri prihodnjih volitvah dobila veliko večino in bo sijajno /;.:agala, če bodo vsi storili svojo dolžnost. Saj so se ljudem oči odprle in vedo, kdo jo njihov Srijatelj in kdo se resno potogujo za njih koristi in obrobit Da tudi Nevljani pripomorete k tem sijaj-nejši zmagi SLS, pojdite tudi vi vsi brez izjeme kakor en mož dne 18. marca v volivni boj in vrzite kroglico v prvo skrinjico I Nihče naj 110 ostane do-tna! Vsacega pojedinega glasu je škoda! Tudi morebitne omabljivce spravite na volišče! Da greste vsi na volišče in da tudi prav volite, da volite za SLS, katere poslanci hočejo vršiti svojo poslaniško delo po krščanskih načelih, to jo vaša sveta dolžnost! Tudi vi delavci pojdite vsi na volišče in volite SLS, ki je stranka vseh stanov! Tudi za vas slovenske delavce je rešitev lo v avtonomni Sloveniji, za katero se edino poslanci SLS resno potegujejo! Če bo slovenski kmet vsled ljudstva kvarnega centralističnega režima obubožal, tudi vam delavcem ne bodo rožice cvetele! SV. GREGOR. Redkokdaj se najde med Domoljubovimi vrsticami kako poročilo od nas hribovcev. Pa no mislite dragi čitatelji, da nas ni več na svetu, še smo in prav pridno čitamo Domoljuba, ki je že skoro pri nas vsaki hiši tedenski gost. Posebno zanimiv je sedaj pred volitvami, ko so bije volivna borba. Povsod sami shodi vsoh raznovrstnih strank. Pri nas smo imeli samo enega, na katerem je govoril naš kandidat Skulj, o katerem smo že poročali. G. Pu-relj in drugi kandidaije si ne upajo priti s svojimi obljubami k nam, ker dobro vedo, da so jim pri nas prevroča tla. Seveda ima g. Pucelj tudi pri nas zasluge, če druge ne vsaj to, da bomo letos volili r Dvorski vasi namesto v lepi občinski pisarni pri farni cerkvi. Pustimo jim še to veselje, saj volivni dan se bliža, kakor tudi konec njihove komande. Samostojni so s tem računali, da bo veliko naših volivcev ostalo doma, ker je preveč oddaljeno, pa se bridko varajo. Volit gremo vsi do zadnjega volivca, kajti le s tem jim prekrižamo njihov račun. Dovoli, dragi Domoljub, da poročamo še par važnih novic iz naših hribov. Pri nas imamo tudi nove bronaste zvonove, kateri so v ponos naše župnije. Zasluga gre v prvi vrsti g. duhovnemu svetniku in j pa našemu priljubljenemu kandidatu f-skulju. Zavedajmo se tega in največjo hvaležnost mu skažemo j 18. marca. V nedeljo 4. februarja jo bil za našo ! župnijo lop dan. Obhajali smo namreč Salefnico j bivanja našega duhovnega svotnika Krumpestarja med nami. Spominjali imo sc vse'j njegovih dol za napredek in povzdigo naše župnije. G. jubilantu iskreno častitamo in mu želimo šc mnogo srečnih dni med nami. TRAVNIK. Neznansko so trudi Ivan Lavriž, trgovec iz Travnika, da bi bil izvoljen kot poslanec na listi samostojnežev. Poglejmo toga človeka malo iz preteklosti I ki mu je bil kmet ravno toliko v skrbi kakor Eskimo v Severni Ameriki. Stranka samostojnežev je izdala oklic: kmet — kmeta. Sedaj poglejte kakšen kmet je naš kandidat. Kmet mu jo deveta briga, sam se je baje izrazil: jaz sem trgovec in imam svoje interese. Resničnih ljudskih koristi (da bi se ccne v prodajalnah zmanjšate) ne bo poznal, tndi kot trgovec jih no vpošteval. Gledal bo na to, da mu napreduje podjetio. Vidimo ga, kako vsak dan b t trbico pod pazduho maršira od svojega doma proti trgovini na Hribu. Pregleda račune, pobere denar; pa hajdi v Ljubljano ali v Maribor in nove naročitve. — Ko ga jo samostoina stranka postavila kandidatom, je bilo seveda-prvo, da je začel kupoma deliti odrešilni »Kmetijski list« in tako priskočil njegovi hitri besedi na pomoč. Hvali svojo stranko, da je edma za kmeta, ki je ves čas delala, dočim so druge le nuharile (on tudi kot bivši duhoviti demokratar). — Njegovi pristaši, — kakor med drugimi »Krumpolj«, Ui v polnoči ves navdušen kot kakšen zdravnik vesel vstane ln se gre poklonit drugemu »gospodu« na Hribu, — ga na vse načine priporočajo in hvalijo kot treznega, delovanegn, olikanega moža. — Toda pomislile zakaj je abstinent— mora biti radi svojega slabotnega zdravja. Poznamo njegovo fizično d naravo. - Delaven je za svoj žep in trgovino. Pn jazen s strankami, to jo pač znana lastnost trgov cev. - Glede olike bi so dalo marsikaj povedati, dobro ločimo med oliko in prav srčno ™br« o. - Javno znano jc, da je popoln ateist Odtod um-ljivo njegovo zanemarjenjo verskih dolžnosti hoj nedeljska sv. maša, pokaže tudi pri vsaki prilik sovraštvo proti cerkvi in njenim raznim svetinjam (križ). Kot načelnik tukajšnega Sokola jo tudi pre-šinjon idej češkega Sokola. Navzel se jc tega brez-verskega duha v Pragi, kjer jo študiral trgovsko akademijo. — Te vrste so napisane, da se veste ravnati, kako smeto zaupati človeku, ki jc po poklicu trgovec, poleg tega očiten brezverec, m pravi, da hoče delati za intereso kmetskega stanu. BIBNO PRI BLEDU. V nedeljo, dno 4. marca je bil pri nas skoij SLS v prostorih g. Gabrijela Fcrjan. Shod, ki je bil prav dobro obiskan, jo otvoril predseunik kmečke zveze in posestnik Jan. Soklič s Sola. Govorila sta Gostinčar in Jan. Iz poučnih izvajanj smo spoznali, da je našo gospodarstvo zavoženo, da jc edina rešitev iz tega mučnega položaja samostojnost Slovenije, za katero so že štiri leta bori SLS proti pretežni večini naših ljudskih sovražnikov. Slovenci moramo biti sami svoji gospodarji na svoji lastili zemlji v okviru te države. — Na shod jc bolj prikrito prišel tudi samostojnož Majcen iz šent J a ni a na Dolenjskem, ki ima tudi pri nas par zaslepljenih pristašev. Prosil jo za bcseiio, ki jo je tudi dobil. Pred vsem jo skušal opravičiti Ažmana iz Ilraš in Pirca iz Ljubljane. Megleno je zagovarjal srbski centralizem, za katerega so samostojneži glasovali v Belgradu ter tako naše pridno slovensko ljudstvo pahnili v največjo nesrečo. Govoril jc prati veri in biri ter proti duhovnikom, vse po svoji stari navadi. Slednjič jo napadel naše delavne kmečko žene, češ, 1'a so tako nerazsodne in neumne, da še krompirja ne poznajo. To je bil pa za našo može ogenj v .strehi. Nič več mu niso pustili govoriti in zmerjati svojih žena, ki so med vojsko toliko trpele, dobro gospodarile in poštene ostale. Predsednik mu jc vzet besedo in dobro uspeli shod zaključil. Samostojni jo povsod neznansko polomijo. Na dan volitev bo pa njih polomija popolna. Njihova stranka bo podobna neumnemu možu, ki je sezidal svojo hišo na posek; in ulila se je ploh.' in prišlo so vode, in pihali so vetrovi in so se uprli v tisto Iližo in — padla je. Njena podrtija je bila zelo velika, pa vseeno manjša, od podrtije samostojnih due 18. marca. IZ BUKOVŠICE. Komaj sc je ustanovi!« naše prosvetno društvo, že je to zabolelo dva »napredna« moža v sosedni župniji in prišla sta nekoliko pozabavljati šc isto popoldne. Priporočala sc je Domovina, o kateri sc jo nedavno izrazil neki liberalec sani, »'a t.i list s svojimi surovostmi ni za ljudi. Don. -ljub pa, so jc reklo, bero le se biuki. Tema. /. :ij.o;'«aia bodi povedano: Tudi mi v Rnknvšit-1 smo svobodni državljani in kos verni k.ttotičnni suio si ustanovili — samopeseb: umljlvo — katoliško prosvetno društvo. Veseli smo ga in korakali borno pogumno naprej, r.e oziraje sc na zabavljanje kakega »naprednjaka«. Vašo agitavijo pa prav ni': ne potrebujemo, tem manj, ker slišimo, <*a tudi doma s svojo politiko nič no opravite. Najboljši odgovor jc pa, (la se je naslednje dni vpisalo v dru-tvo n prav lepo število članov. Vr.eb je sedaj že blizu 10!). Pač lepo število! Pevski odsek pa prav piidno goji p«!j«. Vsrni dosedanjim darovalcem kui;~ v:i društveno Itn"Snifo pa Bog povrnil — »Kmetijski !ist£. Iti sc n 1 ni v i-ljujo, nič ne opravi, ker *:ie?om>j"j samosti.jnc-iev za kmeta nnm je predobro znano. Ako bi pa lo še kdo bil, ki bi bot«! kljub temu le še z njimi ve!Hi ali pa s svojim oslajnnjo: - doma m dan volitev SLS svoj glas o'lf»e;ni'i, temu rečemo samo to: Dose-daj ro pacalo po hrbtu, pa si zabavljal in klel, le nastavi še glavo, potem pa tudi molči in ne zabavljaj! Sam si tako i- 'it. BOŠTAN.T OB SAVI. Shod Slov. ljudske stranke dno 4. marca je pokazal, kako brezuspešno je klevef.-ine in sleparjenjo po nasprotnih listih, ki jih kar mrgoli vJari. Naj pride sam veliki 1 asid ali Pribičevid ali Pucelj aH katerikoli, oslepariti se vec ne damo. Po sadu smo spo-znali nasprotnike, po delu smo f>a spoznali tudi naše poslance, Neki komunist iz sosed-nje rarc bi nas rad končno farbnl, pa so inoi-je takoj spoznali »tira« 5n kot m mož zahtevali, da ta »tič« umolkne. Z viharnim »živijo« je bila sprejeta zaupnica poslan, ceni Slov. ljudske stranke v boju za pravice slovenskega ljudstva. V »V Domovini« z dne 2. marca je neki dopisun zapisal o našem Kat. slov. i/ubr. društvu in orlovskem odseku tako prazne izmišljotine, da se tega dopisa sramuje celo par naročnikov te cunje v tej občini, Se vidi, da je res dotični jako »odsoten« Možje in fantje! Morda pridejo še liudl časi. i)a pripoiuoremo, da se prepreči, kar se preprečiti da, zato vsi na volišče due 18, marca in vrziino krogljico v prvo skrinjico. OVŠIŠE PKI PODNARTU. Po zadnjih občinskih volitvah, ko se je podrl pri nas^ že nad_ 20 let stari liberalni županski stolček, se je tu že precej izpre. menilo. SKS-JDS revščina_ se je pokazala celo pri predstavnikih njihovih skrinjic. Za SKS bosta posodila liberalna prvaka naše občine svojega delavca Vidie-a, za JDS pa, ko vsi drugi poizkusi niso uspeli, so si pridobili kramarja Udirja. 18. marec jc že blizu in takrat se bo že itak pičlo število naših liberalcev skopnelo kot pomladanski sneg. Naša skrinjica je prva. IZ ČRNOMLJA.. V«m moramo pa že enkrat sporočiti, da so se tuk. demokrati bali in pripravljali za volitve zato že od poleti, od avgusta sem! Dne 8. avgusta 1822 je namreč že hodil okrog strank občinski policaj. Tako jo prišel tudi k nekemu financarju mestni polieaj in ga pozval, naj da 40 K za volitve za demokratsko stranko. — In takrat eo demokrati še pridno »vlekli« Iz razpolovnih (dispozicijskih korit) fondov Pribicevi-ča in Kumauudija! Danes bo ubogi polieaj moral šele tekati okoli v žalostni ulogi reševalca črnomaljskih liberalcev z nabiranjem volivnega fonda za - liberalni gu-ijažl — Omenjeni financar je policaja krepko zavrnil in odslovil praznega, tako bo tudi vsak zaveden l!elokranji-.c zavrnil nasilne demokrate in njih privesek, samostojne, da jim ua dan volitve pusti prusno volilno skrinjico, izkuže pa zaupanjb nUauM slovenskega ljudstva iu poštenja, SLS. V DOLENJEM LOGATCU bi rad* učiteljica Punčuh vso doco pnsukolila. Tak« jo predkratkim zahtevala v tretjim razredu, tli morajo vsi otroci znati peti sokolsko himno ter se tudi vsi vpi«ati v »sokolsko društvo«. — Na vprašenje, koliko učencev j? pri sokolskcm naraščaju, so se oglasil' le iiijn dečki celega razreda, ker o>!a!i so vsi r.araščajniki pri Orlu. Kljub temu, da jc cel razred učencev, razven treh, na nnšl strani, jc zahtevala učiteljica ter dala nalog otrokom, da v najkrajšem času morajo znati peti sokofok« himno ter svojo zahtevo utemeljevala s tem, javorih. ROVTE NAD LOGATCEM. Huda nam prede. Primanjkuje krme, nam malim posestnikom je že pošla. Prodati moramo še edino krnvico za vsako ceno. Kaj to pomeni za številno družino, vsakdo ve. Bi 11 ne moglo Kmetijsko društvo, ali Kmetijska podružnira, ali celo občina — tudi njena dolžnost jo — preskrboti sena in slamo in dati potrebni kredit, zakaj huda jo tndi za , denar. Naj bi ostalo seno naših večjih posestnikov doma, saj bi ga vsakdo raje plačal po vsaki ceni, kakor pa hodil po slabo senožetno v Logatec. Košnja je še daleč, potreba velika, pomagajte nam, ker sami si no moremo DOBRNICB. Dragi »Domoljub«! V naši fari dobro napreduje mladeniška Marijina družba. Na Svečnico smo imeli slovesni sprejem. Bilo je sprejetih 22 fantov. Sedaj šteje naša Družba okrog 60 članov. — V nedeljo 4. marca smo vprizorill igro »Zdravnikov strežnik«. V naši fari imamo tudi močno SLS. šo prav malo je samostojnežev. Voditelj samostojnih je pristopil k nam, ker je spoznal zmoto ono stranke. Približuje so 18. marec, odločilen dan za vse Slovonce. Gre za avtonomijo in vorsko šolo. Dragi volivci, možje in očetje! Ne dopustite, da bi so vaši otroci brezversko vzgajali, da se nam vzame slovenski jezik, da se vaši sinovi pošiljajo v Macedonijo. „Špricovnce" poslanca Mafcena. Naši kmetje poznajo samostojne poslance in vedo, da so prav posebni mojstri v delenju obljub. Tako se nam med drugimi zanimivimi stvarmi poroča, da je bivši samostojni poslanec Majcen obljuboval kmetom po Dolenjskem, da bo skrbel za to, da bodo dobili »špricovnce« (brizgalke), s katerimi bodo cepili svoje prašiče proti rdečici kar sami brez živinozdravni-ka. Ne vemo, če je g. Majcen svojim vernim ovčicam kaj povedal, odkod bodo dobivali cepivo; najbolje bi seveda bilo, ako bi g. Majcen preskrbel zastonj cepivo od dragih židovskih tovaren, ker na ta način bi bilo pač cepljenje prav po ceni. Vsakdo, ki pozna le malo razmere, je moral takoj uvideti, da so Majcnove obljube pač le obljube in prazna farbarija in da bo dobil »špricovnco« samo ~i 3 tlajcen pri volitvah in še ta ne bo zastonj, ker jo je pač že zdavnej pošteno zaslužil. No pa recimo, da bi bil Majcen res poskusil izpolniti obljubo glede »špricovnic«, — kaj bi rekli pač k temu živinozdravniki po deželi, ki so z malimi izjemami priganjači samostojnežev? In kako bi bil Majcenu ušesa navil živino-zdravnik Rajnr, ki je načelnik samostojnih poslancev in obenem pa tudi predsednik društva živinozdravnikov v naši državi I Prav pošteno bi jo bil izkupil g. Majcen in nikdo več bi mu ne bilo prišlo na misel vtikati se v take stvari in obljubovati kmetom špricovnce. Pri tej priliki naj omenimo še eno slično samostojno »farbarijo«. V seji »Kmetijske družbe« so samostojneži predlagali, da re naj zopet prično tečaji za prvo pomoč pri nesrečah pri živini, češ da so bili taki tečaji, ki jih je kakor znano prirejal kranjski deželni zbor, zelo koristni in nad vse potrebni za kmete. Ta predlog je bil sprejet, toda na izvršitev tega sklepa ni nihče mislil, ker je bil ves predlog le pesek v oči kmetom. Pri tem se je treba spomniti samo na to, da je bil svoj čas poslanec in živinozdranik Rajar tisti, 1 i je z besedo in peresom najbolj besnel proti ravno takim tečajem, kakršne obljubljajo sedaj pred volitvami samostojneži svojim vernim tovarišem. Vendar pa hvala Bogu, da so so kmetje že prav temeljito naučili razločevati obljube samostojnežev od njihovih dejanj. Vsako „Romovino" in »Kmetijski list" vrni pismonoši. g 1 Tedenske novice. d Ata Nomija. »Slovenski Narod« se norčuje iz kmetov češ, da ne vedo, kaj je avtonomija in da se navdušujejo med seboj: volili bomo ata Nomijo, ki nam bo dal ceste, vodnjake in majhne davke. O verjamemo, da je gjspodom okrog »Slovenskega Naroda« velesrbski ata Pašič neprimerno ljubši kot pa pristno slovenski ata Nomija, ki bo vse velesrbske hlapce pošteno našeškal, kadar pride do besede. d Zadnja tolažba. Na deželi je še par gospodov župnikov, ki v svoji dobri veri še vedno zaupajo dr. šuseršičevim bob-nečim frazam in njegovim intrigam. In k tem župnikom se je končno zatekel na pomoč »Kmetijski list« proti klerikalcem. Izstreljal se je že iz vseh kalibrov in sedaj ko mu je vsega zmanjkalo, naj mu pomagajo ti gg. župniki z raznimi izjavami, ki nič ne povedo in še manj dokazujejo. Če »Kmetijski list« nima drugih argumentov več, potem tužna mu majka. d Odkod denar? Dr. šusteršičev agitator je — kakor se poroča — ponujal posestniku Leskovcu v Godesčah pri Škofji Loki 20.000 kron, če podpiše kandidatno listo. Poštenjak je ponudbo odklonil. d Komunisti bodo v mnogih krajih to pot volili SLS, ker vedo, da bo Pašič vsa komunistične mandate razveljavil in tako umetno zmanjšal opozicijo proti sedanjemu režimu. Zato bodo volili SLS kot stranko, ki je v boju proti vladnemu nasilju bel-grajske žlahte najbolj dosledna, odločna in nepodkupljiva. Socialistov ne marajo voliti, ker so ravno socialistični poslanci do-sedaj vedno podpirali belgrajski centralizem. d Ogričeva smola v Toplicah. Samostojni kmet zobozdravnik Ogrič iz Novega mesta, kandidat samostojnih kmetov, ja prišel preteklo nedeljo v Toplice, da bi imel shod. Po jutranji maši se je postavil na prostor, kjer se navadno oklicujejo uradne zadeve ter začel govoriti mnogo-brojni množici, ki je prihajala iz cerkve. Kmetje so takoj vprašali Ogriča, katero stranko priporoča. Ko je povedal, da Samostojno, je bil hipoma ves zborovalni prostor prazen. Ostalo je le do deset poslušalcev, ki so iz ubogega Ogriča norce brili, tako da jo jc po par stavkih onemogle jeze hitrih nog odkuril. Niti samostojneži ga niso hoteli poslušati. d Fantje 12. pešpolka iz Vranje v Srbiji pošiljamo vsem znancem in prijateljem iskrene pozdrave. —Franc Koreni;, Hotedršlca; Fr. Rus, Jakob Kune, Logatec; Andrej Merlak, ŽibcrSe nad Logatcem. Bog vas živi! » d Srčne pozdrave pošiljamo vsem bralcem _ in bralkam »Domoljuba« slovenski fantje iz Skoplj iu jim obenem želimo vesele velikonočno praznike: Peter Bernard, Frane Kokalj, Andrej Mefrušar, Blaž Lotrič, Alojzij Boštie, Sodnik Valentin, Mušič Janez, Jože Alvijan, Franc Kimovo, Hudobiv-nik, Galjot, Franc Čuk, Zorman, Močnik Janez, Pintar Janez. d Umrla je v Ljubljani v starosti 64 let gospa Apolonija Komar, žena »Domo-ljubovega« meteorja. Naj ii sveti večna luč, preostali družini pa nase iskreno so-žalje. d Zveza vojnih vdov in sirot ima svoj občni zbor v nedeljo 18. marca ob 9. uri dopoldne v prostorih Konsumnega društva na Kongresnem trgu, — kakor lani. d Zahvala. Župna cerkev v Toplicah se najiskreneje zahvaljuje kmetijski zadrugi v Vavti vas za velikodušen dar 11) tisoč kron. — Predstojništvo župne cerkve v Toplicah. „ , . . . d Kilo izincd ruskih ujetnikov bi kaj vedel o Ivanu Škerjancu, ki jo služil pri 7 1ovEkera b:i-taljonu 3 stotniji. Pogreša so od I. «14:, Naj se sporoči na naslov Marija Škerjanc, Bizovik, posta Spodnja Hrušlca pri LJubljani. d Čevlje kupujte samo z znamko »Peko« ker so ti priznano najboljši in najcenejši. Glavna zaloga Ljubljana, Breg 20 na drobno tudi Aleksandrova cesta 1. F. K-n. t Venceslavu ' a V Umrl je mož. — A mi? Pomnik postavimo mu tak, da slednji skuša biti mu enak! S. G. List za 'islom z drevja pada. Če bi odpadlo samo ovelo, ali suho listje! Toda večna Previdnost pripušča, da prilmuni vihar in odkrhno od živega debla živ list, zelen list, ali najlepši in naipestrejši cvet. Med poslednjo spada naš nepozabni tovariš, pokojni vladni tajnik Vonceslav Tolak. 'Bil je zelen, živ list na živem deblu svojega naroda. Bil jo ljubeč soprog in ljubeč oče svojo družice in svojih otrok A vsem, ki so bili ž njim na potu življenja, je bil veren drug in vdan ter zvest tovariš. Kot zvestemu sinu svojega naroda, kot vzornemu možu, zlasti pa kot vzornemu delavcu v javnem življenju naj bodo zapisane tr vršilce kot skromen spomenik. Vencelj — tako smo ga nazivali vsi brez Izjemo v dokaz tesno prijateljske vezi, ki je spajala ž njim vsakogar, kdor jo prišel ž njim v ožji stil:, --• naš Vencelj ni bil mož praznih in bobnečih traz, ampak mož tihega, neumornega in vestnega dela. Ni govoril mnogo, a je delal za to, in kar je dovršil to jo tudi držalo kot pribito. Bil je izboron jurK in kot takega so hodili prosi. za nasve o in navodila premnogi uele .z vrst ljudi k so iskali pri niein pomoti, temveč tudi stanovski to-vaHSi _ In tega moža nam je v najlepši moški dobi odvedla bela žena z mrtvaškim prtom v večnost k Bogu, ki plafujo vsako dobro delo; tja, kjer ie veselje, iu kjer ni zavisti pre/.irauja in omalovaževanja kar vse seveda tudi našemu Vonceljnu ni bilo' prizunošeno od igvestne strani. — Rojen je bil pokojni leta 1888. v občini I). M. v Polju pod Ljubljano . . . Sin nepromožnih slarsev so jo moral ze kot mlad študent boriti z življenjem, tembolj ker sta mu zgodaj umrla oba roditelja. Po smrti, staršev je skrbela rcuij z iskreno ljubeznijo njegova sestra omož. Ufakar, soproga organista pri 1). M. v Polju. — Po končanih gimnazijskih študijah v Ljubljani ja študiral pravo (jus) na dunajski in praški univerzi vseskoz marljivo, intenzivno in temeljito. Po končanih pravnih študijah je nastopil maja meseca 1018 leta službo kot konceptni praktikom pri kranjskem deželnem odboru, kjer je v malo letih napredoval do deželnega komisarja. — Po prevratu je bil z drugimi bivšimi deželnimi uradniki poklican v državno službo, kjer io bil kmalu povišan za vladnega tajnika. — Srodi dela ga je vrgla na bolniško in v kratkih treh tednih tudi na smrtno postelj kruta bolezen, ki si jo je nakopal s prehlajenjem, ko jo hodil v slabem vremenu, dežju, burji in v snegu v urad s svojega doma na čruuSab, kjer je bival v srečnem zakonu s svojo družico in tremi olročiri. No bom opisoval njogovega delovanja v uradu, vsekoz temeljitega in stvarnega četudi vzlic lomu ni žel vselej zasluženega priznanja. Jo že tako, da ceni svet tisto, kar io gladko in jegu-ljasto, tisio, kar je odeto v liošopirjeno gizdavostjo in si gladi pot s frazami; ne coni pa v skromni lupini tifofcga zlatega zrna, ne pod preprosto obleko skritega zlatega srca. In tako f-rce je imel naš Vencelj. Da no zaidom predaleč. Omoaj.ino bodi še to. da je bil pokojni vladni tajnik Polak velik strokovnjak v občinskih upravnih zadevah, posebno v cestnih. Več let jc spadalo v njegov resor tudi gasilstvo. A kjer je prijel, povsod je bil mož na mestu. Da ni nastopal v javnosti več nego j« bilo treba, jo bila vzrok njegova skromnost. — Koliko pa je napisal člankov in poučnih stavkov, ki jih iii niti podpisal niti označil, — kdo jim ve števila? -- kot-visokošolec je bil nekaj časa odličen so-trudclk . Slovenca kasneje »Domoljuba«, m v.t vojno pa tlasll poglavitni sotrudnik 5 Občinsko Bremen - New York Direktna zveza s krasnimi ameriškimi vladnimi parniki. Neprekosni po udobnosti, čistoči in po izborni oskrbi. Nagle in varne ladje! „George Washington" „America" »President Rooseveli" „Pres/dent Hardiag" Zahtevajte podrobna pojasnila in brodar. list. 146. UNITED STATI Generalno zastopstvo za Jugoslavijo; Belgrad, Paiata Beogradske Zadruge. Uprave«. Njegovi spisi in Clonkt so So danes aktu-alni in stalne vrednosti. — To njogovo delovanje je za mnogo odtehtalo ono, česar ni govoril z be-sedami, kar mu jo ovirala mala jezikova napak« vsled nesrečnega padca v mladosti. Saj to je ravno-navadno tisti, ki proveč govore, premalo ustvarjajo', Ne smemo prezreti še ene — nikakor ne zadnje — kreposti blagega pokojniku. Kot visoko-šolec je bil ves čas član katoliških akademiskik društev »Danica« in /Zarja«. In do zadnjo uro svojega življenja je ostal tudi veren sin Cerkve, kar bodi v posebno tolažbo žalujočim svojcem. Njegovo zlato srce, ki jc nehalo — žal, prezgodaj nehalo — bili za zemsko življenje, pa bije sedaj v vočnom življenju, bodreč nas vso, — da slednji skuša biti inu enak. Zato je prav in le inal znak hvaležnosti, da mu postavimo na tem mestu v »Domoljubu-: skro. men spomenik za vse nauke, ki so jih prejemali čitatelji - Domoljuba- iz njegovega peresa. Počivaj v miru, blaga duša I Treba da Povsod kupiti moreta! Ako ustanovilo, da Fellerjev pravi Elzaflutd kje netnorete dobiti, prosimo sporočite, tanoj < obite sporočilo zn Vas najugodnejše mest«, kie ;e prodam To je nafbolJSe kar sem kedaj okušali d Pravi Pellerjev Klza-flu'd kotdcbn dejno sredstvo za drgnjenje I Za ude! Za vrat! Za glavo! Za zobe! '/m negovan;e kože! Kot kosmotikum! /a nojroranle u-ttl V zimi! V letu\ Pn tisoč priložnostih poluiie so blagodolujofi, bo letine laišujoč, koristen in mao-goetransUo uporabljiv. U veliko močueiSt kakor francosko žganje in najboljšo sredstvo te vrste! Nekoliko kepi i ic zadostuje, da tudi vt rečete/ To Je najbolJSe kar sem kedaj okulall Skupaj t pa kovanjem ln poStnlno liane: S dfsjnatl ali 1 Speo jalna steklsniea 24 ffit 12 (S*jJnat!h „ 4 Spac jalne sttklenlcs 64 „ 24 „ „ B spacljalnih stek enlc 148 „ S3 „ „ 22 „ „ 208 „ XWPBXW Klta-oblii M> prr Irarjaof »M. t ali J djn; Elis munluUu ertmki 4 (lin : K>za-i osipal i ^raJsS I ilra.' Klsfe-ribii; olja t]in.- V bta-voua unt a I V)<': ; Etxa-kolon»ha voaa ir. din.; Kl»n-Snta»ki nufi« " eojjo is din.; (iljrorin 4 din, in 15 din. • ljjoi. I/J-Mrform t! din j K rioSti f»i cd i dinsria dnin; originalno ltadifcum francosko fpanjo Telika »te-kloaii« H din.; Elza mrt; sni pvaaok 1 din.: nit c* podgane ln niiJi 7 din. Za primot so [i&kotan;« FOjjtiej ru»';ui'.a. Na to ccne se rp.funa sedaj Se 5®'o (loptatka. Adrestrati natančno; EUGEN V. FEL8JR8, lekarnar, STUBICA DONJA. IClzotrg štev. 10, Hrvatsko. Izdata konzorcil jI* »Donsoljuba« Odgovorni urednik Anton Šulalk y Ljubljsnl hrast, črešnja, javor, oreh, lipa v plohih; smreka, borovec in mccesen v deskahi vsako, tudi malo množino, KUPIM' Ponudi naj se na naslov: J. ČERNE, Ljubljana, zaloga pohištva, Dunajska cesta 28- Tiškr^a^otaštka ti»kwn«.