230
SMRT ZALJUBLJENCEV Charles   Baudelaire
Imela bova postelje v vonjavah prelahnih, divan kakor grob globok, in redke rože. zrasle, kjer v daljavah blešči vse lepši se neba obok.
Y  poslednjem ognju bosta srci plali, dve plamenici, in njun žar sijal
bo v duš enakih dvojni ogledali, kjer dvojne luči bo odsvit svetal.
V   večeru rožnatem in sinjem vnela se bova v zadnjem zublju in gorela, kot bi ihtela dolgo za slovo.
Potem pa stopil angel bo v tišino in veder, zvest oživil bo svetlo plamene mrtve in zrcal temino.
231