#*» Irto pleta .
Crtrt leta
i —
KtO-
*■»1 A
4da)o leto
.	, 2*50
. » l-
Av®ir!|®s ——
15-
številk« «. M vinarie v. »*■
STRAŽA
Inserat! all o rinimim
se računajo po 12 vfca od 6 redne pefitvrste:
večkratnih oznanlhk\*sl$| — popust	—«
„Straž®54 izhaja ▼ pm» deijek in petek popoiéMb
Rokopisi se ne vračat»
in «pravniStvoj Maribor ca. 3. - Telefon it. 113 t9waiim«MiwfflMm8Bga8ia58aBM»8^^
Neodvisen političen list za slovensko Ifndstvo.
^3SMBBiiaBBCGtSg9iaBS3MB(ftiWIMiWWJtlWS)BHIISES Z uredništvom se more govor&i vsak dan od 11.—12. ure dopoldn%
Krvavi dnevi v Karpatih.
Velikanska borba med dukelskim in užoškim prelazom. — Avstrijci ujeli 10.000 Rusov. — Bukovina se dobro drži. - Francozi za Srbe — Srditi boji med Mozelo in Mazo. — Joffre napoveduje ofenzivo — „U 29“ se potopi!. - „Princ Eitel Friedrich“^ušel. — Japonci hitijo
z v* j o imi pripravami.
Za župane.
Slovenski župan nam piše:	Cez župane sé si-
cer veliko zabavlja, a to jim mora vsakdo pripoznati, da imajo posebno v sedanjem vojskinem času izredno veliko opravila. Vse oblasti se poslužujejo župana kot svojega izvršilnega organa, ali vsaj kot svojega poštnega pota. Vsakta pošta prinese županu novega dela in novih naročil.
Ako imamo župani toliko dolžnosti, se nam morajo pripoznati tudi pravice, kajti plačila z,a dela v prenešenem delokrogu itak ne dobimo nobenega. In priva izmed pravic bi bila, da se nas ne smatra samo kot poštne pote in raznaševalce uradnih naročil, ampak tudi kot zaupnike ljudstva.
Kadar je treba za ljudstvo spraviti' kako podporo ali kako olajšavo, se redno ne povprašuje one, ki so zaupniki ljudstva, ki poznajo ljudi in njih razmere, ampak orožnike. Tako pride, da mi mommo o-pravljati same sitne reči, a orožniki imajo odločevati čez to, ali dobi kdo kako podporo ali ne. In vendar je znano, da orožniki, ker so tuji ljudje in se navadno še hitro menjujejo, ne poznajo ne kraja, ne ljudi, 39.B razmer*
Ako hoče dežela koga oprostiti bolniških stroš-kov, se ne terja od župana, spričevala o prošnjiku; ako kdo hoče podporo radi toče, ne velja cenitev župana ali cenilnih mož, ampak žandarjeva; ako hoče kdo oprostitve ali odpusta od vojaščine radi rodbinskih, gospodarskih ali delavskih razmer, se župan ne vpraša. Kot zaupnik ljudstva pa nosi župan krivdo za vsak neuspeh.
LISTEK.
Sitka pri Zrborovem.
Sledeče poročilo posnemamo po slovaškem dopisu, priobčenem v nedeljski številki praških „Narodnih Listov.“ Zanimivo je tem bolj, ker so imenovani kraji na severnem O grškem v slovaškem jeziku, da tato) vendar enkrat čujemo ona krajevna imena, Id se dan za dnem imenujejo v raznih vojnih poročilih, tako, Kakor jih govori narod, ki biva tamkaj, namreč Slovaki, ne pa onih madžarskih skovank, ki smo jih bili izključno navajeni doslej.
Dopisnik pravi:
Madžarski časopisi priobčujejo plastične opise bojev, ki se odigravajo v šariški (madžarsko: saroš-ki) in zemplinski županiji, torej na našem, slovaškem ozemlju, po besedi in kulturno češkoslovanskem. Ne samo Poljaki in Rusini, temveč tudi mi okušamo neposredno'strašne učinke svetovne vojne. Iz dukelske nižine vodi krasna dolina k reki OridaJvi, ki teče skazi znano Makovko. Makoviško pogorje deli Onda', o od reke Tople. Obe rečici tečete vzporedno ssevero-izhodno, od Kurima in Duplina dalje^pa proti jugu, ter se združujete pod Vranovimi (madžarsko: faranno), ter se izlivata v Bo rog na madžarskem ozemlju. Zemljepisna razdalja med Bardiovim (madžarsko : Barda, nemško: Bartleld) in dukelskim prelazom na eni, ter Strepkovim . (madžarsko: Sztropko) na drugi strani ni velika, vmes namreč leži edino Ma-koviško gorovje, visoko 600—700 m in je gozdnato. V s® seste in potu vodijo ob rekah ob gorskem podno-
Sedaj so na dnevnem redu prošnje za podpore osebam, kfojih vzdrževatelji so poklicani pod orožje. Ljudje se čudijo, zakaj ta dobi ali oni ne. Župan, ki poznal dobro vse razmere v rodbinah in v okraju, ni vprašan. Za to se ga naj tudi ne dolži,, česar ni zakrivil.
Oblasti pa bi storile dobro, ako bi se v vjseh slučajih, v katerih je treba dobrega znanja krajevnih razmer, obračale edino le na župane.
Meniški kršcamskl sociale! in zunanja politika*
Dunajski krščausko-Socialni „.Volksbund“ je imel ..dne 31. marca konferenco svojih podružničnih voditeljev. S; konferenco je bil združen tudi podučni večer, katerega se je udeležilo večje število dunajskih krš-čansko-socialnih polit kov.
Po končanem dnevnem redu je dr. Schapacher (ki je lansko leto govoril tudi na nekem shodu v Mariboru) predaval „o bodoč e m razmerju A v -s t r o - O: g r s k e do Ne m č i j e“. Govornik je izražal sledeče misli :
„Po sedanji vojski se je zvezno razmerje med Avstro-Ogrsko in Nemčijo, ki so ga ustvarili diplomati, vkoreninilo tudi v srca posameznih narodov. Po vojski bo treba misliti na tesnejši stik med obema državama. Posebno važni cilj te zveze je ojačen j e vo-jaško-političnih odnošajev med Avstro-jOgrško in Nemčijo. Ob enem pa se naj pripravlja tudi pot za zbli-žanje obeh držav v gospodarskem oziru. Ta pot naj
žju. Naše čete obvladujejo doline in ceste z ;vrhov, so dobro utrjene in imajo za seboj raizmerno gosto mrežo dobrih cest. Rusi morejo dobivati cesto za cesto le tako, da skušajo osvajati operacijske .točke, da z njih iz nižine naskakujejo naše postojanke. .Strategične in taktične kretnje ruskih čet so silno težavne in zato ni čuda, da morejo napredovati le počasi in da imar jo velike izgube. Doslej smo vedno čuli, da se Rusi bojujejo pri Duldi, Lupkovem, Užokju itd. S tem pa ni povedano, da bi se bojevali samo za prehod čez prelaze, Kajti zavzeti morajo tu, ako hočejo napredovati, vse strategično, važne višine, vse steze, pot'a in ceste, poleg tega pa tudi ;vse okope, utrdbe in dolore pozicije za, topništvo. V ta nama(n morajo posekavati cele gozde. Pijonirji imajo tu težko in nevarno delo. Rusi prodirajo proti Saryšu (madžarsko: Saros) z dvema kolonoma:	čez Maguro malostovsko in Rege-
tovko'proti iZborovemu (madžarsko: Zboro) in črez Dolnjo Poljanko (madžarsko: Also-Pagony) in Smililo, potem pa čez dukelsko kotlino na Svidnik (madžarske : Felsö- in Also-Szvidnik), od tam ob Ondavi nizdol cez Olik, Mirošov, Poljanko, proti iZborovemu in na jug proti Dupilnu (madžarsko: Banyavölgy) in Uropkovemu. V Zborovo vodijo iz Poljske tri ceste. Mala slovaška vas je vozlišče cest v Bardiov, kjer so konča železnica, ki vodi iz Prešovega (madžarsko: Eperies).
Za Zborov se bije v zadnjem času neprestan in trdovraten boj. Samo 24 ur je trajalo prostovoljno premirje v bojih na MaKoviškem pogorju. Bilo je to prejšnji četrtek. Rusi so tedaj popolnjevali svoje razredčene vrste in v petek se je začel boj ob zgornjem teku O udave na novo z vso silo. Madžarski listi pišejo, da Rusi zbirajo v tem kraju velikanske mase
vodi potem, ko se bodo odstranile vse težave zbližanja, h gospodarski skupnosti, ki bo gotovo obe državi ojar čila. V skupnem delovanju v kulturnem oziru se je že dosedaj marsikaj doseglo, radi tega te točke niti ni treba posebej omenjati. Predpogoj za srečno; rešitev vprašanja o tesnejši združitvi obeh držav pa je predvsem ugodna rešitev narodnostnega vprašanja v Avstriji in obenem tudi rešitev vprašanj, ki se tičejo dualizma. “
Po Schapaoherjevem govoru se je razvila daljša debata o predmetu, ki ga je govornik razpravljal. Te debate so se udeležili: poslanec dr, Jerzabek, dr, Slich, dr. Herzig, profesor dr. Schmidt, obe. svetnik Angermayer, učitelj Höppeler, dr. Maresch, duhovnik Zeiner in grof Hartig.
Kakor je razvidno iz dr, Schapacherjevih izvajanj, so se polagoma spravili tudi dunajski nemški krščanski socialci na pot, po kateri hodijo zadnji čas druge avstrijske nemške stranke.
vojaštva in da hočejo za vsako ceno osvojiti Zborov, oziroma železniško progo Bardiov)—Prešov, Najbrž pa jim ne gre za to, da bi prodrli s svojimi masami do Prešovega, dokler bi ne zavzeli odseka Lupkov—H« žok, temveč bi najbrž hoteli pretrgati promet na železnici iz Prešovega v Bardiov.
Minuli petek so se začeli boji okoli Zborovega na novo in več hiš je že zgorelo. Stare kurije (pie-* miške hiše), ostanki iz Rakocovske dobe, so popolno* ma razdejane. Dvorec Rakocijev, ki ga je zgradil J.-Rakoci in je last rodbine Erdödov, je uničen. Gran nate so pokončale tudi onih znanih sto lip, pod katerimi je pisal Rakoci svoja pisma, (Datum Zborowiae sub centum tiliis). Istočasno fe hrumel boj v izhodni smeri pred semelniškimi vrhovi. Povsod so napar dali Rusi z/ veliko premočjo. Top proti topu, mož pror-ti možu. Boj se je bil za sedem vrhov tega pogorja, Id obvladujejo proti jugu vso okolico. V več postopnih vrstah so Rusi naskakovali naše postojanke. Al vse zastonj. Toda Rusi niso popuščali in vedno so pošiljali nove čete proti našim. Napadali so srdito in včasih so dospeli celo do naših zakopov. Tedaj so se naši vrgli na sovražnika in boj na bajonet je trajal cele ure. Šele proti večeru je nekoliko potihnil boj, da bi se potem po noči ponovil še srditeje. Na zborovskem pokopališču se je posrečilo Rusom, da so se zakopali, toda našim se je vkljub temu posrečilo, da se vzdržali vas. Pri Zborovem se je videl zelo lep topniški boj. Po noči so naše Čete v Zborovem in v podolju omenjenih sedmih vrhuncev izvršile bajonet-ni protinasKok. Tedaj je vsa vas vzplamtela v ognju. Hiše, gospodarska poslopja, seno, slama, hlevi, deli gozdov, vse je začelo goreti in je razsvetljevalo grozno tragedijo, ki se je odigravala, tu. Končno so se po
Nemci in Bismarck.
Celovške „Freie Stimmen“ 1. aprila pomenljivo naglašajo pomen Bismarckovega stoletnega rojstnega dne m navajajo značilne njegove besede, ki jih je bil izgovoril 15. aprila 1895 štajerskim Nemcem ob priliki njihovega obiska: „Sodim, da bomo trajno združeni ostali skupaj, trajneje kakor smo poprej živeli v miru. Cim večji je vpliv Nemcev v 'Avstriji, tem trdnejše bodo vezi med nemško državo in Avstrijo!“ Kri teče za en velik cilj; „neomajno srednjeevropsko enoto“... •Tako nemški koroški1 list!
Spremembe v bosanskem nradništvu.
Novi skupni finančni minister dr,- Koerber je izvršil važne prestave v višjem bosanskem uredništvu. Kakor hitro je odstopil Bilinski, je madžarsko časopisje, tudi oficiozno, zahtevalo, da Se dr. Mandič odstrani in se na njegovo mesto postavi zaupnik madžarske vlade. Mi smo prinesli svojedobno poročilo o teh madžarskih glasovih. Sedaj je dr. Koerber izvršil prestave lako-le:	Namestnik deželnega) šefa dr.
Nikola Mandič je imenovan predsednikom bosansko-hercegovinškega deželnega računskega dvora; ob e-nem je postal tajni svetnik. Dosedanji predsednik deželnega računskega dvora, tajni svetnik Julij pl. Ro_ hongi, je bil na lastno prošnjo stalno umirovljen. Za namestnika deželnega šefa je ob istodobni podelitvi časti tajnega svetnika imenovan bivši podira,n in sedanji državni tajnik v kralj, hrvaško-slavonskem ministrstvu, dr. Karol Unkelhäusser. Načelnik predsedniške pisarne deželne vlade, vladni svetnik Karol baron Collas je imenovan dvornim svetnikom ter mu je poverjeno vodstvo prvega upravnega oddelka deželne vlade. Načelnikom predsedstvene pisarne deželne vlade je imenovan dosedanji namestnik prezidi-jalnega šefa, vladni tajnik Henrik Starch,
večurnih bojih morali na nekaterih mestih Rusi u-makniti, puščajoč za seboj cele hekatombe mrtvih in ranjenih.
Mrtvecev se je nagornililo toliko, da so v petek pod večer prosili Rusi za dveurno premirje, da pokopljejo mrtvece. Naše čete so prenehale streljati in so skupaj z ruskimi začele veliki pokop. Častnike so pokopali posebej in vse čete so salutirale v čast padlim junakom. Sovražniki so tako počastili žrtve nesrečne Vojne in so vsaj dve uri mirovali.
Zanimivo je še, da so stare razvaline nekdaj slavnega Makoviškega gradu, ki krase na vrhuncu pri Zborovem vso okolico, postale važnai strategična točjca. Odtod so obvladovali pokrajino mogočni magnati in plemiči, Rozgonjovci, rodbine Zudar, Tarcai, Seredy in nekaj časa tudi „češki bratje.“ Leta 1601 je Januš vojvoda z Ostroha izročil grajd rodbini Ra-kOcijevi. Okoliško prebivalstvo si pa, vse drugače razlaga to izpremembo: Mogočni vlastelin Seredy je baje pri neki pijači prodal Rakociju grad za 16.000 cekinov s nogo jem, da morajo biti cekini kovani ,y Kre-mnici tistega leta. Rakoci je dal nakovati v Kremnim toliko cekinov in stari Seredy je umrl jeze, da je prodal očetovsko posest.
Na. tem velehistoričnem mestu so si našli naši topovi zelo dobre postojanke in odtod sedaj doni njihov gr omeči glas.
Resen spor med Bolgarijo in
Srbijo.
Kolin, 6. aprila.
Dne 3. t. m. je upadlo 2000 bolgarskih četašev v srbsko ozemlje pri kraju VaJandovo ob srbsko-bol-garski meji, napadlo ondotne srbske obmejne straže, in jih zapodilo v beg. O tem dogodku se sedaj uradno poroča iz Niša: Bolgari so zasedli vse višine na levem bregu reke Vardar. Boji se nadaljujejo, na o-beh straneh je število mrtvih in ranjenih precej veliko. Bolgari so baje zaplenili pri tem dva srbska topova.
Po poročilu lista ,„Kölnisehe Zeitung“ ne pripisuje bolgarski poslanik v Rimu upadu bolgarskih četašev v srbsko ozemlje nobene velike važnosti. Nasprotno pa dolži srbski poslanik' Bolgare, Češ, da hoče Bolgarija odrezati Srbom edino še prosto pot za dovažanje živil, železnico Solun—Skoplje.
Italijanski listi smatrajo ta dogodek za zelo resnega, čeprav se s tem ni rečeno, da bo na vsak način prišlo že sedaj do vojske med Bolgarijo in — Srbijo.
Bolgarija na razpotju
Berolin, 7. aprila.
Listu „Kölnische Zeitung“ se poroča iz Francije:	Pariški list „Journal des Debets“ poziva iro-
sporazum, d,a izroči Bolgariji ultimat glede njenega stališča. Bolgarija se mora odločiti za trosporazum, ali p,a proti trosporazumu.
Ruski poslanik v Srbiji odstavljen.
■List „Neues Wiener journal“ poroča iz Sofije: Soproga ruskega konzula v Bitolju, gospa Aleksandrina Mihelowna Petrojalowa, ki je došla dne 6. aprila, iz Petrograda v mesto Jlassy (v rumunski pokrajini Moldava), pripoveduje, da je ruska vlada, kneza Trubeckoja odstavila kot ruskega poslanika v Nišu. Na njegovo mesto je imenovlan njen soprog Mihelow Petrojaiow,, Kneza Trubeckoja je ruska vlada zategadelj pred nekaterimi mesci imenovala za poslanika v Nišu, ker je bil znan kot Bolgarom prijazen politi*, in se je pričakovalo od njega, da bo dosegel zopetno spravo med Srbijo in Bolgarijo. Upi ruske vlade pa se niso obistinili in danes celo bolgarski, Rusom prijazni listi napadajo Srbijo radi grozodejstev, ki jih povzročajo Srbi med bolgarskim prebivalstvom v Macedoniji.
Grška.
Začel se je boj med prejšnjim in sedanjim ministrskim predsednikom. Ker je Venizelos hotel Bolgariji odstopiti nekatera macedonskja okrožja in je sedanji ministrski predsednik Gunaris to objavil, je Venizelos trenotno na slabšem, Venizelos je bil za to, da se Grška udeleži dardanelskega boja, sedanja vlada pa se drži nevtralitete. Tie dni je bil kronski svet, o katerem poroča „Politiken“ : Grška vlada je sklicala kronski svet, da se posvetuje o grškem stališču v sedanjem mednarodnem političnem položaju, posebno z ozirom na. Bolgarsko. Katkor se izve, so bili vsi u-deleženci ene misli, da se Grška trajno drži n a,j strožje nevtralitete.
Portugalska.
Na Portugalskem še ,so vedno nemiri, iz poročil, ki nam prihajajo preko Londona, ni mogoče spoznati, kakjo obsežni so- nemiri in katera stranka jih inscenira. Zdi se, da obe, republikanska in monarhistična. Neko poročilo pravi, da so monarhisti v 3 okrajih razglasili monarhijo, drugo poročilo pravi, da so demokrati napadli procesijo na Veliki petek, kar so gotovo storili republikanci.
Carigrad in Dardanele.
Angleško-francoisko vojno brodovje pred Dardaf nelami napada od tistega časa, ko je imelo pri zadnjem velikem napadu dne 18. marca tako velikanske izgube, le redkokedaj in le z maloštevilnimi ladjami dardanelske utrdbe. Ti napadi so navadno brezuspešni. Anglija in Francija delajta sedaj velikanske napore, da bi zbrale novo armado, s katero bi napadle Dardanele na suhem in na morju. V Tunisu imajo Angleži in Francozi, zbrano že baje velikansko armado, broječo 300.000 mož (?), katero nameravajo izkrcati pri Smyrni v Mali Aziji, Turki so baje ukrenili vse potrebno, da preprečijo nameravano izkrcanje angl eško-fr ari coskih čet. Kako velikanske težkoče so nastale Angležem in Francozom vsled poraza pred Dardanelami dne 18. marca, je razvidno izi poročil, ki pravijo, da pred koncem meseca maja ne nameravajo resno napasti Dardanele. Sedaj pa trosporazum prav pridno spravlja v svet razne vesti o sklepanju miru, o katerih pravijo turški listi, da so neresnične. V'Turčiji so vlada, armada., kakor tudi prebivalstvo, polni zaupanja v končno zmago Turčije. Vest o izgubi križarke „Medžidie“, ki se je na Veliko noč potopila v Črnem morju ne daleč od Odese, ker je zadela ob mi-
no, je sprejelo prebivalstvo zelo mirnodušno. Tolaži turško prebivalstvo zavest, da, stase malo poprej, pre-dno se je potopila križarka „iMedžidie“, potopila dva ruska parnika in sicer pri Odesi, v Črnem morju. Potopljena turška križarka „Medžidie“ je bila iste velikosti in ravno tako zgrajena, kakor izza balkanske vojske dobro znana turška križarka „Hamidije“, ki je potopila v Egejskem in Sredozemskem morju marsikatero grško trgovsko, ladjo. Križarka „Medžidie“ j,e bila dolga 103 metne, oborožena z 2 topoma kalibra 15 ceutilmetrov ter z 12 majjhnimi brzostrelnimi topovi. Njena posadka je znašala 302 moža.
Japan in Kitaj.
London, 7, aprila.
Dopisnik lista „Daily Telegraph“ poroča iz Pekinga:. Najnevarnejše točka pogajanj med japonsko in Kitajsko je, kakor se domneva, srečno odstranje-na. Kot dokaz, da se razmere dobro razvijajo, sve-doči dejstvo, da je japonski transportni parnik, ki je bil določen za mesto Taku, niti ni zapustil japonskega vodovja, ampak je čete, ki so bile namenjene za Kitajsko, zopet izkrcal na japonskem ozemlju.
Izkrvavitev ho odločila sedanjo vojsko.
Karpatska bitka, največja gorska bitka, ki se je kedaj bila, divja že več tednov, ne da bi že bila padla odločitev. Kje in kako se bo ta bitka odločila, še sedaj ne more nobeden človek vedeti, V tej bitki, kakor je videti, ne bo odločilo zmago prodiranje te ali druge armade, ampak odločitev, bo padla skorogotovo vsled i z k r v a v ij t v e enega ali drugega sovražnika,. Zelo važno bo tudi, na katerem kraju se bo izkrvavitev izvršila. Čimbolj sovražnik napada in naskakuje, tem bolj izkrvavijo njegove sile. S tem pa še ni rečeno, da je brez pomena, a,ko se napadalec: polasti dežiele in prometnih črt svojega nasprotnika. Gotovo pa je, da se pri takem prodiranju armada bliža svoji izkrvavitvi, posebno, ako se nasprotnik brani z vsemi silami zoper naskoke in napade. V tem oziru imamo v sedanji vojski na obeh straneh prepričevalne dokaze, Za sedaj imamo torej trdno upanje, da bo armada, ki so jo Rusi vrgli na Karpate ter bodo ž njo korak za korakom napredovali v naše- ozemlje, i z k r -v a v e 1 a. Rusi bodo svoje prodiranje silno drago, da predrago plačali. Pozabiti pa tudi ne smemo, da, čeravno vzbuja karpatska bitka največjo pozornost izmed vseh dogodkov sedanje svetovne' vojske, da se vojska bije tudi na drugih bojiščih; izid borb na iz-venkarpatskili bojnih črtah bo uplival tudi na vojni položaj v Karpatih, Ako Rusi v Karpatih pridobivajo na ozemlju, si še s tem niso priborili zmage nad našo armado, Zmaga je dobljena še le tedaj, ko je branitelj onemogel. Naša bramba pa bo kljub morebitnim ruskim uspehom vedno močnejša. Jamstvo za to nam je nezlomljiva volja naših narodov.
Mijsiio-ruslfo bojišče.
Maribor, 8. aprila.
Od Velikega petka, ko je zadnjič izšel naš list, se je naša fronta dne 2. aprila spremenita vsled ruskega pritiska samo med L u p k o v i m in U ž o k o m. Naše čete so se umaknile, kakor je posneti iz današnjega poročila poročevalnega urada, na tej črti z ga-. liške strani na grebene na ogrsko stran Karpat. Prelaz U ž o k je trdno v naših rokah Tudi v d u k e 1-s k i nižini v južnozahodni Galiciji in severno-izhodni Bukovini je naša fronta nedotaknjena. Čudovit mir vlada na fronti v zahodni Galiciji in na Rusko-Poljskem. Vsaj mitriamo iz teh krajev prav nobenih poročil. Tudi kar se godi pred Varšavo, nimamo nobenih poročd. Le od meje Izhodne Prusije priobčuje nemški generalni štab o spopadih s sovražnikom.
Od duklanskega do užoškega prelaza.
Z avstrijskega vojnega časnikarskega, stana se dne 7. aprila poroča:
Sredi mesca marca je stopila velika karpatska bitka, ki traja že od 25. januarja, v novo dobo. Rus'1 so se namreč od tega dne navalili z velikimi svojinu vojnimi silami čez karpatsko gorovje. Pri (iuklaus T kotlini, kakor tudi v prostoru med Lupkovim in Užo-kom so Rusi svoje napade neprestano obnavljali. Rusko armadno vodstvo poriva od 25. marca naprej o-gromne mase svojih čet v boj zoper trdne avstrijske postojanke in se prav nič ne ozira na nepregledne svoje izgube. V novejšem času so poslali Rusi v ta ozemlja zopet novih svežih čet, ob enem pa so nastale vrzeli izpolnili tudi z divizijami oblegovalne prze-myslske armade.
Kljub temu, da Rusi v tej velikanski borbi ne Sledijo z človeškim materijalom-, so imeli silni ruski napadi in naiskoki na celi bojni črti zelo skromne u-spehe. Rusom se niti po štiritedenskem izredno srditem boju ni posrečilo, da bi nas vrgli iz postojank, katere smo vzeli Rusom koncem mesca januarja. Te postojanke, katere so tedaj Rusi 'kljub silnemu naporu in hudemu mrazu morali zapustiti, še sedaj niso v njihovi posesti.
Od užoškega prelaza proti izhodu je vsa karpatska črta v naši posesti. Tudi na zahodni strani Užoka se naše čete prodirajočim Rusom na ogrskem pobočju Karpatov) krčevito ustavljajo. V dolini reke Laborce in v duklanski kotlini se je Rusom poizkus — s katerim so pričeli že v sredi mesca marca — predreti našo bojno črto, pod težkimi izgubami izjalovil.
Tudi novejši ruski napadi in naskoki niso bili v stanu, v avstrijsko bojno črto v tem ozemlju zabiti kako zagozdo. V zadnjih dneh se je našim Četam posrečilo, da so na eni strani izhodno od doline reke Labore© silni sovražni naval z protinapadi ustavile, in so na drugi strani celo dosegle znaten uspeh. Zasedle so namreč več važnih višinskih postojank izhodno od Laborce, ujele so več tisoč Rusov; plen pa, ki so ga naši v teh uspešnih bojih vzeli sovražniku, je izredno velik. Več topov in strojnih pušk, nad 5000 navadnih pušk in tudi mnogo drugega ruskega trena je padlo našim y roke.
Naši uspehi v Severni Bukovini.
Budimpešta, 7. aprila.
Listu „Az Est“ se poroča iz Cernovic: Avstrijska artilerija je na najvažnejših točkah v tridnevnem obstreljevanju porušila ruske utrdbe pri Zaleš-čyku na južni strani reke Dniester. Naše čete so na to zasedle utrdbe.
Naši že 85 lan daleč v Besarabiji.
Kakor poroča list „Zina“, so avstrijske čete 27. marca popoldne prekoračile mejo Besarabije, prisilile Ruse, da so se morali hitro umakniti in so zasedle Novooielico, Bolusek. in Chotin. Avstrijske čete, ki se nahajajo 35 km v notranjosti Besarabije, so ujele veliko Rusov in zaplenile dva topa velikega obsega.
(Besarabija je ruska pokrajina, ki leži na izhodni strani Bukovine.)
Ljudje se izselujejo Iz Krakova.
„Nova Reforma“ poroča, da je 20.000 krakovskih prebivalcev izjavilo, da se prostovoljno izselijo iz mesta.
Nadškof Szeptycki v strogem ujetništvu.
Pravoslavni škof Tichon v mestu Kursk na Ruskem je izposloval, da ne sme tja odgnani lvovski nadškof Szeptycki več v cerkev in da se nahaja sedaj v strogem hišnem zaporu. „Rusko Slovo“ poroča, da so kaznovali policijskega komisarja, ker je dovolil, da je smel nadškof v družbi stražnika obiskati samostansko cerkev Snamensk.
Boji v Izhodni Prusiji.
Berolin, 7. aprila.
Iz nemškega velikega vojnega stana se poroča: Pri prodiranju v rusko ozemlje pri mestu Andrzeje-vo, 30 km južno-izhodno od 'Memela, je nemška kava-lerija uničila eden ruski bataljon. Ujet je bil poveljnik bataljona, 5 Častnikov in 360 mož, 120 Rusov je bilo mrtvih in 150 težko ranjenih. Ruski bataljon, ki je prišel temu na pomoč, je bil porinjen nazaj. Nemci so imeli šest mrtvih.
Ruski napadi izhodno in južno od Kalvarije in izhodno od mesta Avgustovo so bili odbiti.
Buška armada se pomnoži za 585.000 mož.
Iz Curiha se dne 8. aprila poroča berolinske-mu „Lokalanzeigerju“, da je ruski car izdal ukaz, po katerem se vpoklicuje pod orožje letnik 1916. S temi novinci se bo ruska armada ojačila za zopetnih 585 000 mož.
Amerika pošilja Rusiji topove.
Kakor se urad; o noroča iz Amsterdama, prinašajo amerikanski listi sledečo vest:	18 težkih topov,
ki izredno daleč nesejo in so se izdelali v Ameriki za rusko armado, Čaka v severoameriškem mestu Vancouver, da se jih naloži na ladje. V istem mestu je za Rusijo pripravljenih tudi 384 tovornih avtomobilov, Topovi so istega tipa, kot topovi, katere je Sev. Amerika že poprej poslala Rusiji in ki so se najbrž rabili pri obleganja Przemysla.
AmtppHrasBo iujisa
Maribor, 8, aprila.
Na jugu se še večje operacije niso zabele. Le na posamezne točke se strelja sem in tje. Brezdvomno je, da je naša umaknitev iz Srbije imela tudi svojo dobro stran, namreč da je razbremenila splošno politično situacijo na Balkanu. Kdo ve, ali bi se razmere v Grčiji in Romuniji bde razvile tako ugodno za nas, kakor se so, ako bi naše čete stale globoko v Srbiji.
Kar se pripoveduje te dni od „posebno informiranih oseb“, da srbske čete stoj;jo že v Banatu, je seveda larifari. Sploh je čas za presenečenje minil, naše akcije so povsod dobro premišljene In skrbno pripravljene.
40 francoskih zdravnikov za Srbijo.
Iz Soluna se uradno poroča, da je dne 7. aprila 40 francoskih zdravnikov in več francoskih infan-terijskih častnikov odpotovalo iz Soluna v Niš.
Srbski dan na Francoskem.
Na Francoskem se je vršil „srbski dan.“ V vseh nižjih, srednjih in višjih šolah so bila pred’avanja o Srbih.
Bitka med rekama Mozelo in
Mazo.
Berolin, 7. aprila.
Že pred Veliko nočjo je bilo opaziti, da se pripravljajo Francozi na velika podvzetja in da nameravajo napasti nemške utrjene postojanke na višinah reke Može (Maas), takozvane višine Cotes Lorraines. Izza zimske bitke jih je izučila skušnja, da s frontalnim napadom ne dosežejo ničesar. Sklenili so torej, napasti Nemce med rekama. Mozela (Mozel) in Mozo v bok. V t'a namen so zbrali novo armado. Prvi napadi francoske artilerije so se vršili dne 3. a-prila pri Combresu in na južni črti med Mozelo in Mozo. Nia, Velikonočni pondeljek se je vršil pravi napad1 na južno nemško bojno črto, najpoprej severno od Toula, nato v Priesterwialdu in istočasno na severnem krilu južno od mesta Orne, kakor tudi med mestoma Les Etangs in Combres. Sreča ni bila Francozom mila, kajti dosegli niso nikjer kakih uspehov. Najhujši boji so divjali med mestoma Meurthe in A-premont ter izhodno od mesta Flirey, kjer je prišlo do prave bitke. Francoskim strelcem, ki so spretno izkoriščali tamošnje ozemlje za kritje, so sledile močne rezerve, ki bi naj tudi od severne strani pritisnile na nemške postojanke. Učinek nemške artilerije v teh bojih je bil velikanski. V kratkem času so se spustili Francozi v divji beg, le pri mestu Flirey je prišlo do ponočnih bojev j na nož. Bojišče je pokrivalo na stotine mrtvih Francozov; toda zdi se, da se še Francozi pripravljajo na nove, še hujše napade na nemške postojanke na tem ozemlju.
Velika ofenziva se bliža.
Diiinkirdhen, 8. aprila.
Francoski vrhovni poveljnik general Joffre je obiskal dne 7,. aprila postojanke armade belgijskega kralja Alberta in je imel na belgijske čete sledeči nagovor: „Dragi sobojevniki! Dian naše velike ofenzive, ki bi naj odločil usodo Belgije, se^ bliža. Sovražnik se pripravlja na trdovraten odpor. Ce bo šlo vse dobro, sc bomo nahajali že v treh tednih v srcu Belgije in bomo prijeli za meč, da zadenemo ž njim srce Nemčije. Bodite pripravljeni na vroče boje! Ko bo zadonel klic: Naprej! naprej! ne bo smel nihče nazaj!“
Bojna črta ob reki Yser.
Borba ob bojni črti ob reki Yser postaja zopet srditejša in pridobiva znaki artilerijskega dvoboja. Nemška artilerija varčno postopa s strelivom, a njeni streli so navadno dobro namerjeni. Francozi pa ravnajo s strelivom zelo potratno, kar sicer na sovražnika napravlja močen utis, a Francozi bodo pač imeli od preobilne porabe strelivia več škode, kakor dobička. Dozdeva se, da so se Angleži in Francozi dogovorili, da se naj porabi izredno mnogo streliva, ’Ar neprestano dohajajo velike množine artilerijske-rc, in drugega streliva, ki ga spravljajo na bojno črto. Pričakuje se v mescu aprilu odločilnih napadov ra nemško bojno fronto na južni strani črte ob reki Yser. Francosko-angleška' 'ajrmada, bo skušlala mesta Lens, Donai, Ostricourt, Lille in Roubix zaradi njih velikega industrijelnega pomena zopet nazaj pridobiti, da bi služila za zalaganje fratocoskih čet.
Nemški vojaki obdelujejo zasedeno francosko ozemlje.
V londonskem listu „Daily Mail“ opisuje očividec, ki je prepotoval francosko ozemlje, katero so za-
sedle nemške čete, kako obdelujejo nemški vojaki zemljišča, katera so zapustili Francozi, ko so zbežali pred nemško armado, sledeče:
Obdelovanje polja, ki meri okrog 75.000 morge-nov (1 morgen = 25 arov), nadzoruje major nemške armade, ki je bil pred mobilizacijo oskrbnik obsežnega posestva na Pomerauskem. Polja posejejo s pšenico in posadijo s krompirjem. Zgodnji! krompir se bo spravljal že meseca junija, pšenica pa v rani jeseni. Na vprašanje, če se bo takrat nemška armada še nahajala na francoski zemlji, je rekel major: „Ne, mi te. ga ne pričakujemo,. Upamo, da bo prej konec vojske in da bo spravljalo te pridelke francosko prebivalstvo, ki se bo vrnilo na svoje domove,“
Nato navaja poročevalec podrobnosti, kako opravljajo nemški bataljoni.nekaj časa v strelskih jarkih, nato pa zopet na polju, skupno z nevojaškim prebivalstvom v popolni slogi razna poljska dela. Ena sama armada opravlja poljska dela s 35 plugi na motor in neprenehoma še dovažajo iz Nemčije nove poljske pluge-
V okolici Sedana je obiskal poročevalec tamoš-njo veliko mlekarno in klavnico, v kateri se zakolje vsak dan 250 glav živine za nemško armado, ki se nahaja v'okolici Sedana.
Ravno tako, kakor v okolici Sedana, se opravljajo tudi v drugih krajih, katere so zasedle nemške čete, zlasti v Flandriji, razna poljska dela, 'Svoja izvajanja konča poročevalec z besedami:
„Prišel sem do prepričanja, da bodo rabili zavezniki (Angleži in Francozi), če bodo hoteli izstradati Nemčijo, še dosti časa, predno bodo zmagali v tej vojski. Dejstvo, da ti možje, ki se udeležujejo vojske in ki se nahajajo tako blizu središča vojnih dogodkov in ki vendar obračajo vse svoje misli na bodočnost, dokazuje, da ne bo pustilo nemško prebivalstvo v lastni domovini niti pedi zemlje, katere bi ne obdelalo, le da oskrbi svojo armado z živežem.“
Podmorski boji med Nemci in Angleži.
V mescu marcu so potopili nemški podmorski čolni 33 angleških parnikov skupno z 61.383 tonami, in 25 jadrnic skupno z 8110 tonami. Vsled podmorskega boja raste nesigurnost na morju in tudi razpis premij za uničevanje nemških podmorskih čolnov ni povzdignil angleške podjetnosti. Ob enem postaja tudi angleška javnost vznemirjena, ker se dan za dnevom potapljajo angleški parniki, a od nikoder ni kakega sredstva proti temu početju. Sedaj namerava odrediti angleška admiraliteta, da smejo parniki voziti le po dne. Za krajše vožnje bo to veljalo, a za daljše zopet ne,
Na angleški strani imajo mesca marca edini u-speh, da so potopili nemški podmorski čoln „D 29.“
„U 29“ se potopil.
Nemška admiraliteta dne 7. aprila uradno poroča, da se je nemški podmorski čoln „U 29“, o katerem je zadnji* čas manjkalo poročil, vendarle potopil. Z čolnom vred se je potopilo tudi moštvo. Čolnu je poveljeval kapitanski poročnik Weddingen, ki je lani poveljeval čolnu „U 9“.
Nemški admiral Kalani je v pogovoru o potopu čolna „U 29“ izjavil, da se Angleži iz posebnega vzroka skušajo izogniti vsaki kritiki o ponesrečenih ladjah. Mogoče je, da se je „U 29“ potopil na sledeči način: Srečal je najbrž kako angleško ladjo, katera je plula pod nevtralno zastavo. Podmorski čoln je v tem slučaju ladjo pozval, naj obstoji, kar je ista najbrž tudi storila. Angleška ladja pa je skorogotovo nemški čoln iz največje bližinč zahrbtno napadla s tem, da ga je obstreljevala s težkimi topovi.
Usoda križarke „Prinz Eitel Friedrich“.
Nemška pomožna križarka „Prinz Eitel Friedrich“. ki je v pomorski bitki pri Coronelu v začetku meseca oktobra lanskega leta utekla zasledujočim angleškim vojnim ladjam, je priplula v braziljansko pristanišče ILo, kjer je bila zasidrana več tednov. Čeprav so jo pred uhodom stražile angleške vojne ladje, se ji je vendar posrečilo pred kratkim zopet uteči v pristanišče Newport-News v Združenih državah iSe-verne Amerike,. V tem pristanišču si je popravila svoje nekoliko poškodovane stroje in se do dobra založila s potrebnimi živili. Zunaj na odprtem morju so tudi tukaj prežale na njo angleške vojne ladje, po nekaterih vesteh 4, po drugih pa 6 angleških oklepnih križark, da bi jo v trenutku, ko bi zapustila pristanišče, potopile. V noči od 3. na 4. aprila, bila je temna noč in morje zelo viharno, s e j e v t r e t j i č p o s r e č i-1 o u t e č i križarki „Prinz Eitel Friedrich“ na odprto morje in izginiti v temni noči, ne da bi jo bile opazile angleške vojne ladje, ki so križarile pred uhodom v pristanišče. Ker bo ubegla križarka brez dvoma poto-
pila zopet marsikateri angleški trgovski parnik in povzročila Angležem veliko škode, je napravilo kar 8 angleških vojnih ladij lov na križarko. Anglija se ob tej priliki močno huduje nad Združenimi državami in jim očita, češ, da je bilo proti mednarodnemu morskemu pravu, ker vlada Združenih držav v pristanišču ni bolje zastražila križarke, ker ji, je dovolila, se založiti z živežem ter končno, kert ni obvestila angleškega admirala, da se pripravlja križarka na odhod iz pristanišča.
Raznoterosti.
Sv. Oče odredil molitev za mir. Iz Rima se poroča, da je sv. Oče odredil, da se naj v vseh katoliških cerkvah celega sveta opravljajo celi mesec maj molitve za dosego miru.
*	Duhovniške vesti. Mil. g. kanonik Jak. Kavčič je zopet nevarno zbolel in se nahaja zaradi operacije pri usmiljenih bratih v Gradcu. Blagemu gospodu želimo skorajšnje ozdravljenje in ga priporočamo v pobožno molitev. — C. g. Iv. Sirec, kaplan na Vranskem, nastopi župnijo Stoprce dne 1. maja.
t Župnik Janez Prešern. Dne 5. aprila je umrl v Koprivnici mnogozaslužni župnik Janez Prešern, ki je župnikoval .20 let v tej župniji, C. g. Prešern je bil rojen dne 8, decembra 1848 v Studenicah pri Poljčanah, Svetila mu večna luč!
f Škof dr. Milaš umrl. Dalmatinski grško-orijentalski škof v pokoju dr. Nikodem Milaš, je v Dubrovniku umrl.
*	Vojni kurat č. g. Jan, Ev. Kociper, c. kr. gimnazijski profesor v Mariboru, ki je bil pol leta na bojišču v Galiciji in v Karpatih kot dušni pastir pri našem domačem e. kr. domobranskem polku št. 26, je vsled bolehnosti za šest mescev oproščen vojne dolžnosti ter ostane vojni kurat v rezervi. Pred nekaj mesci je prejel vojaški jubilejni križ, te dni1 pa je bil od Nj. Veličanstva presvitlega cesarja odlikovan z duhovnim zaslužnim križem 2. razreda na belo-rudečem traku „v priznanje hrabrega hi požrtvovalnega obnašanja pred sovražnikom“.
Zivljenjepisec sv. Frančiška asiškega. Sloviti življenjepisec sv. Frančiška asiškega, Paul Sabatier naznanja, da je našel noivo Frančiškovo legendo. — Luigi Luzzatti objavlja v „Corriere“ tekst najdene legende, ki baje ne zaostaja za najlepšimi legendami o svetniku, o katerem se menda dandanes največ piše.
Pridiga za gluhe v Berolinu. Iz Berolina se poroča: V berolinski betlehemski cerkvi je bila služba božja, pri kateri so uporabljali več električnih mikrofonov za one vojake, ki slabo slišijo. Dočim je duhovnik! Scheffer stoječ neposredno pred električnim mikrofonom v njega govoril, so gluhi vojaki posluša-šali pridigo in so mogli vsako besedo točno in razločno slišati. Ker se je ta prvi poskus posrečil, je bila na Cvetno nedeljo zopet služba božja za gluhe vojake.
Slovenski skladatelj med przemyslsko posadko. Skladatelj Emil Adamič se je nahajal med przo-myslsko posadko in je sedaj ž njo vred v ruskem u-jetništvu.
Vsi enaki na bojnem polju. Pri Reimsu je padel sin nekdanjega prezidenta francoske republike Casimir-Perijerja. Padli je imel mnogo milijonov znašajoče premoženje.
Soproga nemškega prestolonaslednika povila hčerko. Wolffov urad poroča: Nj. c. in kr. Visokost, soproga prestolonaslednika, je danes popoldne povila zdravo princezinjo. Mati in otrok se počutita popolnoma dobro.
Češki socijalni demokrat je so pred kratkim sklenili, da letos na dan 1. maja ne bo običajnega slavja.
Dr. Baernreitker opusti politiko. Znani politik in dober poznavalec osobito bosanskih razmer, bivši minister in član gosposke zbornice dr. pl, Baernrei-ther praznuje 12, t. m. svojo sedemdesetletnico. „Union“ poroča, da namerava ob tej priliki dr. pl, Baern-reither opusfti politiko.
Na vseučilišču v Tokio (Japonska) sta nastavljena, kot docenta nemščine ondotna misijonarja ter profesorja, jezuitske visoke šole patra Hoffmann in Dalmann. Tudi na ondotni erarski gimnaziji poučuje od novembra 1914 nadalje jezuitski misijonar pater Keel.
Angleški škof za nemške ujetnike. Škof v Birminghamu je, kakor se iz Rotterdama poroča, protestiral v pastirskem listu proti Greyu. Škof zahteva, da se s posadko nemških podmorskih čolnov postopa
dostojno.	;	.
General Danld kot dijak-v Gorici. „Goriški list“ piše: Pred nekaj dnevi me je o priliki kratkega obiska opozoril preč. gosp. vikar v pokoju Anton Bratina, ki sedaj stanuje v Sentpefru pri Gorici, na dejstvo, da je bil naš odlični vojskovodja general Viktor Danki svoj čas dijak goriške gimnazije. Poiskal sem dotična šolska spričevala i'n res našel v 1. 1865 sedanjega generala kot prvošolca. Bil je v prvi gimnaziji v I. oddelku. Rbjen je bil v Vidmu, ker stoji tam „iz Vidma“, Za 1, 1866 ni šolskega izvest j a, L. 1867 je bil Viktor Dank! v III. šoli in 1. 1868 v IV, Od takrat ni njegovega imena več v izvesti ah, gotovo je zapustil takrat srednjo šolo in šel v kako vojaško učilnico. L. 1868 so bili v IV. gimnaziji z generalom Danklom še sledeči še sedaj živi gospodje: c, kr. gimn. ravnatelj Ivan Kos, župnik v p. Crv Franc, ces. svetnik Ivan
Mercina, župnik Kos Simon, nadučitelj v p. Copi Josip, vikar v p, Bratina Anton in dvorni svetnik v p. Fabjan Alojz,
General Schemua stopil v pokoj. General pehote Blaiž pl. Schemua je zaradi bolezni stopil y pokoj. Ob tej priliki je prejel od cesarja laskavo päsmo, v katerem se priznavajo njegove zasluge za armado v vojskinem in mirnem času.
Kako znajo Madžari skrbeti zase. „Edinost“ poroča: Kakor čitamo v hrvatskih listih, je izšla vojna zapoved, ki odreja, da se že potrjenim enoletnim prostovoljcem letnikov 1895 in 1896 in vojnim prostovoljcem letnika 1891, ki so imeli nastopiti vojno službo dne 1., oziroma dne 15. marca, odloži ta rok do 15. aprila, Ta odlok velja tudi za tiste prostovoljce, ki še obiskujejo šolsko leto, Ta odredba pa me velja za prostovoljce, pristojne v Hrvatski in Slavoniji. Tako določa vojna zapoved. Hrvatska „Obrana,“ pripominja: Po tej odredbi ima madžarska šolska mladina, to ugodnost, da bo mogla za mesec, oziroma mesec in pol kasneje nastopiti aktivno vojaško službo. Dobro bi bilo, da se javr.ost' razglasi to neenako postopanje.
Graškega čevljarja zaprli. V Gradcu so zaprli čevljarskega tlobayhelja Maks Engelharta zaradi do bave čevljev za ujetniški tabor v Knittelfeldu. Govori se, da Še imajo tudi druge osebe na sumu.
* Naročnikom „Pomleljkove Straže“! Kdor bi rad dobival zanesljiva poročila o dogodkih na bojiščih, v tujini in domovini, vsaj vsak teden dvakrat, si naj naroči poleg „Slov. Gospodarja“ tudi še „Pondelj-kovo Stražo“. Lastništvo „Slov, Gospodarja“ se je ža lansko leto odločilo, da preskrbi našim naročnikom „Pondeljkovo Stražo“ za nižjo ceno. Te ugodnosti so naši naročniki tudi letos lahko deležni, Samo „Pon-deljkova Straža“ stane za celo leto 8 K 20 v, za pol leta 1 K 60 v in za četrt leta 90 v. Znezek se naj pošlje po poštni nakaznici na naslov: TJpravništvo „Pon-deljkove Straže v Mariboru, Koroška cesta št. 5. Na rob nakaznice naj se napiše: Ta znesek je za „Pondeljkovo Stražo“.
Občni zbor Jugoslovanske Strokovne Zveze.
Redni glavni občni zbor Jugoslovanske Strokovne Zveze v Ljubljani se vrši v nedeljo dne 2. maja 1915 v hiši, kjer se nahaja „Delavsko konsumno društvo“. (Kongresni trg 2.) Ob 8. uri dopoldne je za delegate cerkveno opravilo v kapelici Alojzijevišča, Poljanska cesta št. 4, Glavni občni zbor se prične ob 9. uri dopoldne, Naše štajerske skupine .vabimo, da izvolijo delegate za občni zbor in iste naznanijo osrednjemu vodstvu v Ljubljani.
Vpisovanje gojencev v kadetnice. Kakor druga leta, se bo tudi letos vršilo vpisovanje gojencev v, kadetnice, in sicer v sredi meseca septembra. Pripomni se, da se tisti, ki so bili že asentì,rani, kakor tudi crnovojniški zavezanci ne bodo sprejeli v kadetnice. Kot pogoj za sprejem v prvi' letnik se zahteva, da je moral prošnjik dovršiti štiri razrede kake srednje šole, avstrijske in hrvaške meščanske šole nimajo iste veljave kot Srednje. Gojencem nenemške narodnosti je dovoljeno, da smejo napraviti sprejemni izpit tudi v svojem materinem jeziku. Prošnje za sprejem je vložiti do 20. julija. Natančnejši pogoji se izvedo pri vojaških oblastih.
Vojna in šolska reforma. V zadnji „Information“ Affamo pod tem naslovom:	Ob tej priliki n-arm
kodi dovoljena pripomba, da se jezikovna naobrazba naše mladine mora v bodoče primerno izpopolniti in modernizirati, primerno bistvu države, kot države narodnosti. Na bojiščih se je moralo često izkusit.', kako težko se naši vojaki sporazumljajo med seboj. V naši državi se govore mnogi jeziki: nemški, poljski, češki, slovenski, hrvatski, italijanski, rumunski, mafforu sk;, ali v učnih načrtih naših šol — tudi v najvišjih — to dejstvo absolutno ne prihaja do izraza. Temu zistemu treba absolutno napraviti konec. Lahko se najde ključ, ki omogoči, da se bo v šolah jemalo primernega ozira na v državi navadne jezike. Ce je časa in možnosti za čas trateči Študij klasičnih jezikov na gimnazijah, potem se že dobi tudi nekoliko ur za učenje vsaj elementov državnih jezikov. Ob vsem češčenju helenizma vendar ne verujemo, da sme grški jezik zahtevati prednost pred državnimi jeziki, ki v miru spajajo narode, a na bojiščih vsaj omogočajo izmenjavanje misli med sobojevniki. Tudi potreba enotnega občevalnega jezika je dokazana po vojni. Kateri jezik naj bo to? Naj se poskusi s plebiscitem. Za plemeniti jezik Helenov se ne izreče večina zelo pametnega in praktičnega prebivalstva naše države!
Beški in hrvaški lesni trgovci so imeli pretekle dni v dvorani reške trgovsko-obrtniške zbornice posvetovanje, kako Si pomoči iz sedanjega težkega položaja. Ti trgovci so izvažali svoj les večinoma v Italijo in so bili po izbruhu vojne močno prizadeti, ker se je izvoz lesa prepovedal. Na omenjenem posvetovanju je reški župan podal trgovcem važne informacije, ki jih je dobil v Budimpešti glede določenega izvoza lesa v Italijo. Po daljši razpravi so zbrani lesni trgovci sklenili poslati trgovinskemu ministru brzojavno spomenico, v kateri se pritožujejo, da se pri dobavi lesa za vojno upravo ne upoštevajo lesni trgo-
vci z Reke in Hrvaške ter da se njihove koristi tudi niso vpoštevale pri zasnutju izvoza v Italijo, kjer se jim je določil le minimalen kontingent, Reški lesni trgovci so v tej stvari poslali deputacijo Ir guvernerju, hrvaški pa k banu,.
Polaganje dragega tira na progi Košiče—Oderberg se vrši sedaj že na črti Orlau—-'Oderberg. Tej, železniški zgradbi se je priznala ugodnost cesarske naredbe z cine 16. oktobra 1914. Kakor znano, se je zgradba drugega tira na progi Košiče—Oderberg priznala Ogrski proti temu, da je privolila v zgradbo liske železnice. Hrvaški listi zahtevajo merodajnih obvestil, da_li se liška železnica gradi enakomerno s ko-siško-oderberško progo in da-li so se, tudi liški železnici dovolile ugodnosti gori navedene cesarske naredbe.
Naj več ja vojaška bolnica sveta bo stala v čeških Pardu bičali. Bolnica sestoji iz 198 paviljonov, v, katerih je nastavljenih 870 zdravnikov in 500 služabnikov ter pomočnikov. Bolniških strežnic ima ta bolnica nad 1000. Ravnokar so dogradili zadnje paviljone in velikanska bolnica bo skoraj izročena svojemu namenu.
Pegasti legar — na Spodnjem Štajerskem. Sanitetni oddelek Štajerske namestnije poroča z dne 4. aprila, da sta se pojavila med kontumaciranimi gar-liškimi begunci na Vurbergu pri Ptuju 'dva nova slučaja pegastega legarja.
Delavec povišan za častnika. Tiesar Brotbeck iz Brotzdnga je stožil v nemški armadi kot seržant (šarža naših četovodij), Ko |e izbruhnila sedanja vojska se je nahajal pri nemških četah v Kamerunu, od tam so ga poslali v Nemčijo, ker je obolel, da okreva. V vojski s Francozi se je Brotbeck tako odlikoval, da so ga povišali za častniškega namestnika in kmalu nato za poročnika.
Buški tabor v Knittelfeldu obsega nad pol milijona kvadratnih metrov', pa ga bodo še povečali. Na tem prostoru je postavljenih okrog 60 barak za stanovanja, V desetih lopah ujetniki dobivajo hrano. Zjutraj Se deli, čaj, opoldne juha, 12 dek mesa in prikuha, zvečer ista hrana, kakor opoldne, le mesa je 7 dele. Porabi se vs-ak dan okrog 4000 kg mesa. Vsak mož dobi 70 dek kruha.
Prašiči, darovani Hindenbnrgovi armadi. Soproga sodnega svetnika Rehseja v Meinersenu v Izhodni Prusiji je pred nekaj časom sprožila misel, naj bi vsaka občina tamošnjega okrožja fjz hvaležnosti za mazursko zmago darovala;„izhodno-pruskega prašiča“ in ga poslala izhodni armadi. Ta misel je padla na rodovitna tla, kajti darovanih je bilo enajst debelih prašičev. Soproga vojnega maršala je izvedela za to prašičjo agi taci,o in je pisala gospej Rehsejevi sledeče pismo: „Velecenjena gospa; Rehsejeva! Enajsteri. „izhodnopruski ščetinarji“ so mi napravili tako neizrekljivo veselje, kakor ne bi bila mislila nikdar, da se morem veseliti nad prašiči. Isto veselje bodo čutili tudi Hindenbnrgovi vojaki, ko bodo použivali prašiče. Ljuba moja, gospa Rehsejeva. zahvalim se Vam z besedami mojega soproga, ki se glase takole: ..Prosim te, povej vsem darovalcem \ri pomočnikom, ki razveseljujejo moje čete, da se jim najprisrčmejše zahvaljujem; kajti, kar store mojim četam, store meni“. Vam najudanejša Jera pl, Hindenburgova“.
Nakup krompirja. Štajersko cesarsko namestništvo je nakupilo večjo množino krompirja za Štajersko prebivalstvo. Krompir se oddaje po vagonih pod zelo ugodnimi pogoji. Občine, zadruge in kmetijske podružnice naj koj zberejo v svojem djelokrogu naročnike krompirja in naznanjo namestniji v Gradec, ko-liiCo ga naročijo. Naslov ria( naročila:	„Deželni kul-
turni inšpektorat c. kr. namestnije v Gradcu.“ Od tam se bo naročnikom pozneje vse potrebno glede cen in pošiljanja krompirja naznanilo.
Graški živinski sejem. V četrtek, dne 8. aprila se je na, graški živinski sejem prignalo izredno malo živine in sicer 115 vplov, 91 bikov in 344 krav. Cene so se pri bloljši živini dvignile od zadnjega sejma celo za 30 K. Ža pitane vole so plačevali 180 'do 200 K, izjemoma celo 220 K per 10(7 kg žive teže.
Maribor. V sredo, dne 7. aprila je na, Glavnem trgu nastalo nemalo razburjenje. Neka ženska je pripeljala na trg voziček krompirja. Gomolji so bili zelo drobni, a prodajalka je zahtevala za dva komada 19 vinarjev. Ženske, ki so bile na trgu kot kupovalke, so postale radi cene, ki se jim je, zdela previsoka, zelo razburjene. Med prodajalko in zbranimi ženskami je prišlo do prepira in pieteža. Končno je gruča žensk pograbila voziček in ga prekucnila, tako, da se je drobni krompir razgubil po trgu. Razjarjene ženske so s pestmi, torbicami itd. bile po prodajalki, katera pa se je branila, kolikor se je dalo. Posredovanje policije je le malo izdalo. Končno so se' razburjene kuharice razgubile in zadovoljno šle vsaka svojo pot.
Maribor. Na mariborskem Glavnem trgu je prišlo v četrtek dne 8. aprila zjutraj zopet do burnega prizora. Neka mlekarica je imela na trgu kakih 15 litrov mleka. Zahtevala je za liter 36 vinariev. Okrog prodajalke se je hipoma zbralo večje število mestnih gospej in, kuharic, k? so z ostrimi besedami, napadale radi visoke cene. Nazadnje je pograbila neka ženska steklenico z mlekom in jo treščila ob tla. Druge so sledile njenemu vzgledu. Hipoma je biffo vse mleko razlito po tleh. Prodajalka je jokala, a nihče ji ni mogel in hotel pomagati. Nam se zdi, da bodo ti dogodki na mariborskem trgu prinesli škodo samo mestnim prebivalcem. Ako s'e bo proti kmečkim prodajalcem tako postopalo, nihče ne bo z dežele več rad kaj pri-
nesel na trg. Akopa kdo res pretirava s cenami, imajo mestni prebivalci po našem mnenju itak druga pota na razpolago,
Maribor. V Ljubljani je na Velikonočni pondel-jek družba vojakov v stanovanju rezervista Janeza Gerhold, rojenega Mariboržama, ogledovala browning-revolver, Pet cevi je bilo praznih,, a.šesta nabita. Poročnik, ki je imel revolver v rokah, je namer d prot; Gerholdu. Revolver se je sprožil in zadel Gerholda v želodec, čreva in ledvice, Dasiravno je bula zdravniška pomoč li tro na mestu nesreče, vendar je Gerhold v torek dne 6. aprila zjutraj umrl, Gerhold je bil ziet tukajšnjega lončarja in obe. svetnika Herička.
Maribor. V torek, dne 6. aprila, se je vršilo na Pobrežju pregledovanje konj.. Kmetje so- prignali nad 300 jconj, od katerih je bilo nad 200 odbranih za vojaške potrebe.
Maribor. Dne 7. t. m. je umrl narednik tukajšnjega 26. domobranskega pešpolka Franc Mohorko po dolgi bolezni v 28. letu svoje starosti. Pogreb se je vršil dne 9. t. m., ob 3. uri popoldne hai mestnem pokopališču v Pobrežju. Bodi mu zemljica lahka !
Slov. Bistrica. V karpatskih bojih je padel tukajšnji rojak nadporočnik Anton Feigl. — Pek Julij Cakš, ki se je udeležil bojev na Karpatih v 26. domobranskem pešpolku, je prišel v rusko ujetništvo.
Fala ob Dravi. Lastnik delavske gostilne pri tukajšnji -elektrarni Franc Sti-ebler je prodajal delavcem kruh dražje, nego ga je dobival od peka, Radi tega je bil Stiebler od mariborske okrožne sodnije obsojen na teden dni zapora in 20 K denarne globe.
*	Središče. Na dan Marijinega oznanenja se je vršil v šolskih prostorih koncert in gledališka predstava, Prireditev je bila obiskana prav dobro, saj je bila uprizorjena v blag namen, v, podporo zaostalim,
iv	boju padlih faranov in naše ljudstvo še je vsikdar in povsod pokazalo usmiljeno srce. Posamezne pevsko točke pod vodstvom tukajšnjega učitelja g. Serajnike kakor samospev Aškerčeve romance „Poslednje pis mo“, katerega je pela s spremljeVanjem glasovirja tukajšnja učiteljica Olga Serajnik, potem umetniški nastop g. Serajnika na gosli, je poslušalce, ki se količkaj zanimajo za glasbeno umetnost, naravpost očaral« Tudi gledališka predstava proizvajala se je občinstvu v zadovoljnost. Kakor povsod, tako smo tudi pri pevskem zboru opazili, da stoji tudi mnogo vrlih pevcev na braniku naše domovine. Čistega dobička je o-koli 80 K. Cast vrlim socfelovaleem !
Sv. Bolfenk na Kogu, Umor. Dne 5. aprila, na Velikonočni pondelj-ek ob 11/4, uri pred polnočjo je Andrej Lihtenvaluer, posestnik v Jas'tr-ebćih, umoril svojega soseda Jožefa Piutarič, viničarja v Jastrebcih. Morilec Lihtenvalner je živel v neurejenih razmerah. Najprej je živel z vdovo Evo Majcen. Končno sta stopila v zakon. Ž-e za 14 dni po poroki je ženo pretepal in nečloveško ranal z njo, tako, da mu je omedlela. Nato je vzel nož, si rokave podsukal, p o ide krili na njo in rekel, da jo bo umoril. Predirò je namenil ženo umoriti, je šel v svojo pivnico pit. Med tem se je žena sčutila in na pol oblečena zlezla skozi okn,o in u-šla gotovi smrti. Sedaj sta sodnijsko ločena. Lihtenvalner je vzel nato k sebi Antonijo Medik, t. j. ženo svojega bratranca. Enkrat je napadel Cruc ca, poštenega kmeta, in ga zbil do krvi. Morilec Kjhtenvalner je bil večkrat v tožbi. Ker j-e živel z bratrančevo ženo, si je občinski1 predstojnik prizadeval, da naredi red, pa ni dosegel ničesar, 'žena umorjenega Pintariča je morilca svarila radi njegovega življenja, Morilec pa se je dne 5-, t. m. za to maščeval. Ko je Pintarič šel. z ženo in otroci, zvečer domov, je morilec najprej streljal na nje in zadel očeta, ženo in hčerko-potem začel s puškino cevjo udrihati. Udaril je po glavi sina, potem mater, končno očeta Jožefa Pintarič. Ko je ta bil še na pol živ, ga je prosil, naj ga pusti še pri življenju. Morilec pa, ga je s puškinim kopitom tolkel po glavi tako dolgo, da mu je na ver mestih prebil lobanjo, ter vpil: „Tako delajo Rusi.“ Takoj na to so orožniki uklenili morilca in ga odgnali v Ormož k sodniji. Ljudstvo se zgraža, ker je Pintarič popolnoma brez povoda in še na- cesti, namreč
v	klancu blizu doma pokojnega umoril. Pintarič je iz pridne hiše, je bil tih, priden in razumen viničar g. Košari a, veleposestnika, ki ima z njim n-eizrečno veliko zgubo. Kajti takega viničarja je danes skoro nemogoče dobiti. Umrl je kot mučenec. N. v m. p.! Lihtenvalner pa je kot dozorela hruška prišel v roke pravičnih sođn'kov.
*	Ormož. Nadomestni topničar Martin Pavlinič, ugleden posestnik in dober Slovenec iz Hardeka pri Ormožu, piše z dne 15. III. 15. z južnega bojišča svojemu prijatelju Jožefu Vaupotič v Ormožu: Dragi mi! Kajkor Vam menda znano, sem že en mesec na
južnem bojišču pred lepim srbskim mestom...........
Tuintam malo popoka, drugače je pa zelo mirno. Dvakrat smo tudi že mi streljali, seveda so Srbi tudi u-darili na nas, pa streljali so tako izvrstno, da so njihove granate in Šrapneli eksplodirali najmanj 1 km proč od nas ; niso nam prišli do živega, smo prav dobro skriti. Vse je dobro, samo uši nas že precej grizejo. Mnogo najlepših pozdravov!
*	Sv. Marjeta niže Ptuja. V bojih na Karpatih je padel junaške smrti vrli mladenič, tukajšnji pismonoša in Čebelar Alojzij Valenko. Sestra padlega junaka, Apolonìjaj Valenko-, je dobila o smrti svojega pridnega brata sledeče poročilo: Bojišče, dne 15. februarja. „Dragi! Na Vašo vprašanje, kako je Vaš brat storil smrt, mi je le toliko znano: Bil je strašen
dan, kakoršnega še ne pomnim. Burja, mraz in sneg se je kadri tako, da drug drugega nismo videli. Sovražnik nas je napadel silovito. Vaš brat je bil v prvi bojni vrsti m jaz zadi v rezervi. Torej nisjva bila popolnoma skupaj. Naenkrat zadene krogla tovariša poleg njega v nogo. Iz ljubezni do bližnjega mu je Vaš brat hotel pomagati in ga zajiiesti nazaj k zdrhjvniš-kemu oddelku. 'Med potjo pa zadene tudi njega krogla v rebra na desni strani. Padel je in klical na pomoč. Tovariš je skočil k njemu in mu odprl jermene in obleko. Rana je bila smrtna. Zakiical je baje še: Pomagajte! m ni mogel več govoriti. Gez kakih 5 ali 1U minut je nato mirno zaspal. Bilo je to pri vasi Rar dovščina na gaiiško-ogrski meji. Veš o njegovi smrti V api še bom sporočit. Rajnik je bil priljubljen tu pri vseh. cela stotnija žaluje za njim. Vi pa, domači, ne žalujte, kajti vidimo se nad zvezdami. Pozdrav! Fr. Vaiišeiv — Rajni je bil v celi župniji in daleč na o-koii splošno priljubljen radi svoje ijubeznjivosti in vesele uprave. Domači č. g. župnik Suta je dobil od polka obvestilo, da je bil rajni Valenko že določen za, odlikovanje, a ga je prej zadela sovražna krogla v Karpatih dne 2/. januarja. Prijatelj blagi, počijvaj v miru v tuji zemlji,!
*	Cirkovce. V barakah pri Sterntaju na Drav. polju je že 750 ogrskih vojakov z častniki pripravljenih m stražo ruskih ujetnikov. Na Veliki četrtek je prijahal eden g. nadporočnik k našemu g. župniku z prošnjo, da bi za velikonočne praznike prišli vojaki k sv. maši, ker že delj časa niso bdi v cerkvi. Vedno so prosili pri častnikih za sv. mašo, ker so jim tudi radi ustregli in g. župnik je z veseljem izpolnil njih prošnjo injaovabil, naj pridejo, če mogoče, vsako nedeljo, in tudi k božjemu grobu. Veliki petek jih je lepo število prišlo pred- in popoldne in so z gorečo pobožnostjo kleče molili pred božjim grobom in trkali na prsia. Na povabilo g. župnika so prišli vojaki pod vodstvom g. nadporočnika v soboto zvečer k V-stajenju, postavili so se V dive vrsti zunaj cerkve, ko se je prineslo Najsvetejše iz cerkve, so vsi padli na kolena in se priklonili Stvarniku. Pred belo oblečenimi dekletami so v najlepšem redu korakali v procesiji in tiho molili v svojem jeziku. Na Velikonočno nedeljo, ko smo že vsi vedeli, ker se nam je pri ranem opravilu oznanilo, da pridejo vojaki iz Stendala k sv. maši, o kako so bili radovedni posebno otroci in in ženske in so že dolgo prej čakali okrog cerkve, ko se je od daleč le malo slišal glas vojaške trobente in bobna. Z vidnim veseljem so prišli pod vodstvom g. nadporočnika naj konju. Nepopisna je bila njihova pobožnost pri sv, maši. 'Solze veselja, da so po dolgem času zopet v cerkvi in pobožne molitve so marsikateremu tekle po licih, pa tudi nam, ko smo jih videli v tajki goreči pobožnosti. G. nadporočnik, ako-ravno je bil povabljen, dia sede v klop pri velikem al-tarju, je odklonil povabilo in ostal pri celi sv. maši med moštvom pri obhajilni mizi in pobožno molil. Je bil res lep vzgled naprejpostavljenega svojim podložnim. Tudi na Velikonočni pondeljek so prišli skupno pod vodstvom k sv. maši. Nekateri so prišli tudi, še popoldne k večernicam. Tudi ogrsko ljudstvo je pobožno! Res, marsikateremu v vzgled. G. nadporočnik je tudi razodel željo vojakov, da bi radi šli k sveti spovedi, pa to se ni moglo izpolniti, ker vojaki razumejo samo ogrski jezik. Sliši se', da se bo preskrbelo ogrskega spovednika, da bodo mogli vojaki o-praviti svojo sveto spoved in sprejeto velikonočno obhajilo.
*	Prihova. Vinko Brumec, mladenič-vojaik iz
Spodnjega Grušovja, poddesetnik pri 87. pešpolku, piše:	Dragi mi stariši! Prisrčno lepo Vas pozdra-
vim vse skupaj od največjega do najmanjšega. Prav lepo se tudi zaìwaljujem za karto, ki sem jo prejel že dne 18. marca. Zares žalostno je, da vse gre, pa naj se pridejo hrabro bojevat za domovino, kakor se bojujem tudi jaz. Naznanim Vam* da sem zaslužil srebrno kolajno I. razreda, zato ker sem X dvema možema zgrabil 28 Rusakov; dobil sem tudi nekaj nagrade. Ako mi bodete — prosim Vas za to — mogli poslati majhno škatljico cigaret, pošljite mi tuđi 1 poštno nakaznico, Vam pošljem nekaj čez 50 K. Z Bogom! Vinko!
Zbelovo pri Ločah. V konkurz je prišel trgovec in posestnik Matija Visič,
*	SmlMavž pri Vojniku, Veleposestnik Iv. Špes v Smiklavžu pri Vojniku ima fdva sina pri /vojakih. Mlajši sin Franc je bil na severnem bojišču ranjen v nogo; krogla mu je Šla skozi meso nad gležnjem desne noge. Sedaj je že precej ozdravil in se nahaja v Gradcu. Starejši sin Ivan pa je prišel v rusko ujetništvo. Zadnje njegovo poročilo je bilo z dne 28. okt. 1914 in od takrat se o njem ni dalo ničesar več zvedeti. Lahko si predstavljate veselje skrbnih starišev, ko so isti dobili v torek, dne 30, marca t. 1. od svojega sina Ivana vojno dopisnico, s katero naznanja, da je še živ in da se nahaja v ruskem ujetništvu v mestu Nerechta, gubernija Kostrom. Pisati mu zamo-rejo v našem milem maternem jeziku. Prisrčno pozdravlja svoje ljube stariše, brate in sestre. Prosi jih za kako poročilo od doma, in za denarno podporo. — Dopisi z ruskimi ujetniki gredo po posredovanju Rudečega križa, denar pa potom višje poštne kontrole v Bernu na Švicarskem, ter se more le na nekaterih poštah oddati.
Sv. Jurij ob južni železnici. Zaročil se je g. Josip Podgoršek, gostilničar in vjelepbstestnik v Sl. Juriju ob južni • železnici, z gdč. Minko Kukovič vulgo ŠusteriČ iz Teharjev.
Celje. Za nadporočnika v rezervi je imenovan g. Franc Mravljak, rezervni poročnik pri topničars-kem polku štev. 7. G. Mravljak je suplent na tukajšnji slovenski gimnaziji. Padel je v Galiciji s konja in si je tako težko poškodoval nogo, da so mu jo morali v Budimpešti ponovno operirati, Te dni bode zapustil g. Mravljak po skoro sedem mescih vojaško bolnišnico
Celje. Abs. jurist Franc Gorečan, doma iz Vojnika pri Celju, ki je služil kot praporščak pri S7. pešpolku, je bil v Karpatih od Rusov ujet. Gorečan piše svojim starišem, da je na potu v Taškent v Afganistanu.
Celje. V veliki občini Škofjjavas pri Vojniku je bilo od začetka) mobilizacije do sedaj vpoklicanih pod orožje nad 96Ü mladeničev in mož.
Gaberje pri Celju. Začetkom mesca marca je izbruhnil v Gaberju pri Celju trebušni legar. Poročali smo, da so oblasti ukrenile vse zdravstvene odredbe in sedaj je legar v Gaberju že skoraj popolnoma prenehal. V Naskotovih hišah se nahajajo ie še štiri rekonvalescentinje, drugod je že vse zdravo. In novih slučajev ni. Kakor se nam je s kompetentne strani zatrdilo, je zdravstveno stanje prebivalstva v. celjski okolici j izvrstno, 'ker ni niti enega slučaja katerekoli kužne bolezni več.
*	Laški trg. Ferdinand Mlinarič, p. d. Son, posestnik v Psarjih pri Laškem trgu, je odšel na pepelnično sredo t. 1. od doma z namenom, da kupi živino. Proti večeru tistega dne se ga je še videlo v trgu, ko se je že domu odpravljal. Od takrat ni ne sluha in ne duha o njem. Prosi se torej vsak, ki bi mogel kaj o Mlinariču, oziroma njegovi odsotnosti, mogoče tudi smrti povedati, da naznani podatke njegovu ženi ali pa šolskemu vodstvu tržfce šole v Laškem trgu.
Trbovlje. Hudo ponesrečil se je dne 2. aprila vodja rudniškega tovornega lokomobila, Ludovik Flo-renini, Lokomobil je vlekel več s premogom naloženih vozov v skladišče. Ko je lokomobil najhuje dirjal, je Fiorellini vsled lastne neprevidnosti padel z voza. Dobil je smrtnonevarne poškodbe. Spravili so ga v bolnišnico.
*	Luče. Iz ruskega ujetništva se je oglasil A-lojz Mlinar, sin Antona Mlinar, prevžitkarja v Pod-volovleku. Ujet je v jeroslavski guberniji, v kraju biglie Ranjen je bil v nogo. Rusi so gai ujeli in odpeU jali v bolnišnico. Sedaj je že okreval in ni več v bolnišnici. Piše, da mu dobro gre. Stariši, bratje in sestre ter tudi znanci so ga že vsi prištevali k mrtvim. Stariši- so bili zelo veseli, d,a še njih ljubljenec živi in je zdrav. Pismo je hodilo ravno tri mesce. Njegovo drugo pismo je priromalo v Luče čez 1 mesec in 22 dni. Dne 19. marca so svojci prejeli kar tri dopisnice, ki so potrebovale samo 1 mesec in 4 dni. Starisi, žene in sorodniki, kateri imate svojce na bojišču, ne obupajte, Če Vam z bojišča ajli ujetništva dolgo nič ne pišejo. Mnogokrat so v takem kraju, da še pri najboljši volji tega storiti ne morejo. Sprevidite pa tudi, koliko časa hodijo pisma, predno dojdejo na za željeno mesto.
*	Srečke Slovenske Straže. Pokažimo v dejanju vsi svojo domovinsko ljubezen! Na pomoč najrevnejšim med nami! Najlepše svojo domovinsko ljubezen v sedanjem času pokažemo v dejanju, ako kupimo srečke Slovenske Straže. Velika loterija naše Slovenske Sltraže je namenjena ubogim otrokom, vdovam in našim invalidom, Ta plemeniti namen, ki mora vzdramiti tudi najbolj mrzla srca, poleg tega veliko število dobitkov, bi pač moral vzdigniti ,vsakega, kdor žita-4e vrstice, da takoj, gotovo pa tekom enega tedna kupi nekaj srečk Slovenske Straže. Kupite srečke takoj, ker s tem^pomagate upravi loterije, da biltro ve, kje in koliko srečk je že razprodanih. Skrbite, da bodo vse srečke, ki so sedaj v p ra,-ne tu, v prihodnjih dneh pokupljene. Kdor ima sočutje do svojih trpečih rojakov, kdor z dejanji ljubi svojo domovino, bo to gotovo takoj storil. Srečka velja samo 1 K. dobitkov je 1715 v skupni vrednosti 20.000 K. Glavni dobitek 5000 K. Žrebanje že maja mesca. Pismena naročila na več srečk sprejema pisarna Slovenske Straže v Ljubljani. Naj se dobi mnogo plemenitih Slovencev in Slovenk. Id stopijo okoli svojih znancev in znank ter naberejo kronice za srečke in jih z naročilom pošljejo Slovenski Straži.
*	Sv. Oče Benedikt XV. V slovenskem jeziku smo dozdaj pogrešali življenjepis novega papeža, čepratv so po njem vpraševali verniki in osobito kateheti za uporabo v šoli. Sedaj je v tiskarni -sv. Cirila v Mariboru izšel precej obširen življenjepis sv. Očeta Benedikta XV., katerega je priredilo za slovensko ljudstvo uredništvo „Slovenskega Gospodarja.“ Da se lahko knjižica zelo razširi, določila se ji je prav nizka cena 10 v za komad, koji znesek se blagovoli vposlati v poštnih znamkah. Življenjepis je pisan zelo mikavno in bo vsakega zadovoljil. Segajte po njem!
*	„Novi majnik.“ Tako se imenujejo nove šmarnice za leto 1915. Spisal jih je preč. g. Pankracij Gregorc, župnik pri Sv. Venčeslu na Štajerskem. Knjiga obsega 32 krasnih premišljen vanj za mesec maj o Mariji, Kraljici src. Posebno lepa, zanimiva in čisto nova bodo za Marijine častilce premišljevanja o Mariji, Kraljici zmag, kjer g. pisatelj opisuje grozne boje pekla in antikrista zoper sv. Cerkev in Marijino kraljestvo pred koncem sveta ter končno zmago Marijino nad vsemi sovražniki. Po premišljevanjih še sledijo mašne, spovedne in obhajilne molitve ter raznovrstne molitve k materi božji in za popoldansko službo božjo. Te šmarnice so torej pravzaprav popolen molitvenik. Stanejo na v platno vezane z rudečo obrezo 1 K 60 v., po pošti 10 vinarjev več. Naročajo se v tiskarni sv. Cirila v Ma* ribovu. Najmanj dela in stroškov je, ako se pošlje znesek 1 K 70 v po nakaznici naprej.
*	Na Kalvarijo! Spisal Fr. Šegula. V založbi tiskarne sv-Cirila v Mariboru. Cena knjigi: Vezana v platno z rudečo ob* rezo K 2.50, zlata obreza K 3.20 ; vatirana vezava in zlata obreza K 3.50. Po pošti stane 20 v več. Naroči se v tiskarni sv. Cirila v Mariboru. Najimanj stroškov in dela se povzroči, ako se denar za to knjigo pošlje po položnici naprej! — To je čisto poseben molitvenik. Obsega namreč na 640 straneh 30 različnih križevih potov za razne priložnosti; tako n. pr. med drugimi križev pot v čast presv. Rešnjemu Telesu, najslv. Srcu Jezusove* mu, za dan sv. obhajila, za družbo krščanskih mož, za matere, za delavce in služabnike, za mladeniče, za dekleta, za Marijine otroke, za dekleta Marijinih družb, za adventni čas, za postni Čap, za čas posebnih stisk in nadlog, za vojni čas, za dan vernih duš, sv. križev pot kot priprava na smrt. Razven tega najdeš v knjigi sv. mašo v čast trpljenja Jezusovega, vse navadim
litanijo in tudi litanije trpljenja Kristusovega, spovedne in obhajilne molitve in razne prošnje in molitve, ki se nanašajo na Jezusovo trpljenje. Ob koncu še sledi pet ganljivih pesmi v čast trpljenju Kristusovem. Slovencem je sv. križev pot najbolj pri-kupljiva pobožnost, katero naše ljudstvo vedno rado opravlja — zato vsem pobožnim verniklom ta novi molitvenik toplo priporočamo.
Zadnja poročila došla v petek dne 9. aprila.
Knez Timo.
Z Dunaja se poroča: List „Moravske Orlice“ prinaša 'dopis nekega avstrijskega gosposko-zbornič-nega člana, ki se peča z odstopom kneza Thuna. Člankar ugovarja trditvam, da bi knez Thun sedaj, ko je moral odstopiti kot češki cesarski namestnik, o-pustii tudi svojo politično delovanje. Knez Thun bo ostal še nadalje voditelj desnice v avstrijski gosposki zbornici.
Najnovejše avstrijsko uradno poročilo.
Dunaj, 8. aprila,.
Avstrijski generalni štab uradno razglaša:
V	izhodnih Beskidih (dukelško ozemlje) so boji, ki trajajo že več tednov, dosegli ob Veliki noči svoj višek.
Rusi so svoje niapade, posebno na obeh straneh doline reke Laborce ponovili. Vrgli so v to ozemlje večji del svoje armaide, ki je oblegala Prze-mysl, Avstrijci pa so ruske napade vse dni pod velikimi ruskimi izgubami, odbili.
Naše čete so na višinah na izhodni in zahodni strani te doline s protinapadi odvzele sovražniku več močnih ruskih postojank. Akoravno se še boji na tej bojni črti niso končali, vendar imajo naše čete zaznamovati izredno lep uspeh. Naši so ujeli te dm
10.000	neranjenih Rusov ter so uplenili mnogo vojnega graldiva.
Na izhodni strani doline reke Laborce se v _go-zdovitih delih tamošnjega ozemlja vršijo hudi boji.
V	južno-izhodni Galiciji le mestoma
artilerijski boji.	.
Na Rusko-Poljskem m v zahodni Galiciji razmeroma mir.
Uspeh velikonočne bitke.
Za Avstrijce je uspeh karpatske borbe o Veliki noči zelo razveseljiv. Pribiti moramo, da se Rusom kljub temu, da so vrgli v bojni metež vse svoje razpoložljive rezerve — n. pr. štiri divizije, ki so poprej oblegale Przemysl — ni posrečilo predreti naše karpatske bojne črte. Ali se bo Rusom sedaj, ko so 'dosegli tako izrazite neuspehe in so izgubili ogromno število mrtvih in ranjenih ter 10,000 ujetih, še sploh posrečilo priti do kakih važnih uspehov? To vprašanje se skorogotovo lahko resno zanika, Akoravno še ne moremo govoriti a končni odločitvi in še Rus svoje napade vedno z veliko silo ponavljajo, vendar nam naši uspehi in zmage v velikonočni bitki dajejo najboljše poroštvo za nadaline uspehe. Našim junaškim četam je domovina dolžna veliko hvale. Požrtvovalnost naših čet je ogromen sovražni naval, eden najsilnej-Ših, kar jih pozna vojna zgodovina, ustavila,
V	južnorizhodni Galiciji obstreljuje naša artilerija sovražne postojanke. Odkar se je Rusom nedavno ponesrečil ponočni napad na naše postojanke pri Otty-niji, vlada na tej bojni črti večinoma mir.
Iz dukelske kotline proti mestu Bardiovo.
Na celi karpatski bojni črti, posebno od Užoka do Zborovega, se boji nadaljujejo. Pri Užoku in sicer na severni strani preiaza, stojijo naše čete v izbornih postojankah. Riusi se na vso moč trudijo, da bi pregnali Avstrijce iz teh postojank, a vsi njih obupni napori in naskoki so zaman. Že prve dni mesca marca so Rusi pričeli z napadi, ponavljali so te napade vsak dan, a bojna sreča jim še dosedaj ni bila mila. Zahodno od Užoka se udeležuje borbo na obeh straneh izredno veliko število vojaštva. Radi naše uspešne prottofenzive so Rusi pritegnili na bojno fronto zopet mnogo novih čet. V dolini reke Laborce so Avstrijci rusko prodiranje ustavili. Sovražnik je delj časa poskušal iz dukelske kotline prodreti v ozemlje pri mestu Bardiovo (Bartfa). ,Ker pa so bili, vsi poizkusi brezuspešni, so Rusi zadnje dni svoje napade v tej smeri zopet ustavili.
Rusi v ondavski dolini.
„A Nap“ poroča z dne 8. aprila, da so se v dolini Laborce ,vsi ruski poskusi, zopet zavzeti odvzete jim postojanke, ponesrečili. Pač pa se jim je v dolini Ondave posrečilo, najn odvzeti nekatera nepomembna apirališča. Boji se nadaljujejo.
Novi boji v Bukovini.
„Az Est“ poroča iz Cernovio z dne 8. aprila: Danes so Rusi začeli zopet na celi črti napadati. A’
najsilnejši so bili sovražni sunki pri Bojanu. Tukaj kakor na drugih točkah fronte so bili ruski napadi odbiti.
i„Az Est“ poroča iz Cernovic z dne 8. aprila: Ruske utrdbe v okolici Zalesczykija, južno od Dnje-stra, je naša artilerija po tridnevnem boju zavzela. Naše čete so zasedle sovražne postojanke.
ISiisi obstreljujejo lieigrad
Novisad, 8. aprila.
V pretečeni torek, dne 6, aprila, je srbska artilerija zopet obstreljevala avstrijsko odprto mesto Or-šovo, nakar so naši topovi le kratko Sasa obstreljevali mesto Belgrad. Topovi naših obrežnih biaterij in podonavskih monitorjev so tako uspešno obstreljevali Belgrad, da je bilo v mestu porušenih večje število hiš, veliko hiš je pa upepelil požar. Dognalo se je, da je zapustilo skoraj vse prebivalstvo mesto Belgrad. Razven navedenih artilerijskih bojev se ob Savi in Donavi ni vršila nobena sprememba.
Car zavzel za ujetnike.
Berolinski „Lokalanzeiger“ poroča, da je ruski car izdal ukaz, po katerem se naroča oblastem, da morajo z vojnimi ujetniki bolj ljudomilo postopati. Iz tega se vidi, da se avstrijskim, nemškim in turškim vojnim ujetnikom v Rusiji do sedaj ni posebno dobro godilo, aio je že car sam moral ukazati milejše postopanje.
Novi hudi boji pri Ypernu.
Kolin, 8. aprila.
Listu „Kölnische Zeitung“ se poroča iz Sluisa, da so se pričeli na celi črti med mestoma Dixmuiden in Ypern novi hudi boji. Pri mestu Lombardzyde, kjer so začeli zavezniki napadati, se bijejo sedaj najhujši boji. Napade zaveznikov! podpira angleško vojno brodovje.
Nizozemski list „Tyd“ zanika vest, ki pravi, da so morali Nemci svoje postojanke ob rekiYseriz stra-tegičnih ozirov zapustiti. O tem ne more biti prav nobenega govora. Nasprotno. Nemci so te postojanke še bolj utrdili.
Kaj je 8 križarko „Prinz Eitel Fried ri eh“?
Na drugem mestu poročamo, da je nemška, po7 možna križarka „Prinz Eitel Friedrich“, ki je bila za,-sidrana v pristanišču Newport-News in katero SO' stražile angleške vojne ladje, utekla istim na odprto morje.
Novejša brzojavka iz Washingtons, v Združenih državah Severne Amerike pa poroča, da je poveljnik križarke „Prinz Eitel Friedrich“ prosil Carinsko oblast pristanišča Newport-News, da naj ostane križarka zaprta v pristanišču, ker ni dobil potrebne pomoči, da bi bil mogel uteči iz pristanišča. Križarka! bo ostala baje zaprta v luki Norfolk.
Ker si tozadevna poročila nasprotujejo, se tre-notno o usodi nemške pomožne križarke ne more izreči nobena sodba.
Novi topovi za obrambo Dardanel.
Rim, 8. aprila;.
Listu „Tribuna“ se poroča iz Carigrada: Turki so spravili na dardanelski utrdbi Kum-Kale in pa Seddil-Bahr nove topove.
Boj za Dardanele odgoden?
„/Tribuna“ poroča iz Kaireaj: Francoski ekspedicijski zbor za Dardanele pod poveljstvom generala D’Ama;de-a se je izkrcal v Aleksandriji. Zbor znaša
25.000	mož. O uporabi te armade se ničesar ne izye. Misli se, da' se je armada za ndkaj časa izkrcala v Aleksandriji, kjer bo počakala, da pride za napad na Dardanele ugoden trenotek.
Grčija pomaga Srbom.
Grčija, ki je nedavno prepovedala izvažati živila iz Grčije v Srbijo, je sedaj zopet dovolila, da se smejo izvažati živila in druge potrebščine iz Grčije v Srbijo, nakar je tudi srbska vlada dovolila, da * se smejo od vlade določeni srbski izdelki in pridelki izvažati iz Srbije v Grčijo.
Bolgarija za osvoboditev Macedonie.
'Sofija, 8. aprila.
Brat bolgarskega vojnega ministra, general Fi-Čev, in številni drugi poslanci bolgarske zbornice bodo priredili skupno z vodilnimi člani bolgarskega narodnega društva številna zborovanja v Sofiji in še v drugih večjih bolgarskih mestih za osvoboditev Macedonie. Na teh zborovanjih bi se naj bolgarski narod pozival, 'da se sedaj, ko je 'dana prilika, stori vse, dia se uresničijo narodne težnje Bolgarov.
Ustaja v Albaniji.
Kolin, 8. aprila.
List „Kölnische Zeitung“ piše: Italijanski listi poročajo, da se uporni Albanci v zadnjem času zelo
J
/
živahno gibljejo, kar je v zvezi z delovanjem bolgarskih četašev. Vsa Albanija je preplavljena z ustaši.
Italija.
Kraljeva prepoved.
„Frankfurter Zeitung“ poroča iz Rima:	Kral-
jev odlok prepoveduje prodajati ali izposojati tujcem ladje in plavajoč materijal.
Rusija grozi Italiji.
Iz Petrograda se poroča: „Ru^koje Slovo“ grozi Italiji in Rumuniji, če ne opustita nevtralnosti in nastopite na strani entente, sicer bodo zavezniške čete Italijo takoj izstradale. Rmmmijo pa ruske četo preplavile.
Japonci hitijo.
Milansiki „Corriere della Sera“ poroča iz Nov.-Jorka: Vsi i&merikanski listi priobčujejo podrobnosti o japonskih Vojnih pripravah. Japonske vojne ladje, ki so se nahajale v tujih vodah, so dobile nenadoma povelje, naj se takoj vrnejo v domovino. Parniki, ki vozijo med Ameriko in Japonsko, so polni japonskih rezervistov, ki se vračajo v domovino pod orožje. Več tisoč Japoncev, ki so že stalno prebivali v Kaliforniji, so bili vpoklicani in so že odjiotovali na Japonsko. Japonska je na Francoskem nakupila večje število letal ; med njimi je mnogo aeroplanov in hidropla-nov. Japonsko armadno vodstvo je tudi sprejelo več francoskih letalcev, kateri bodo takoj stopili v japonsko vojno službo, kakor hitro bo francoska vojaška oblast dala v to potrebno dovoljenje.,
ystsiIcKsire^iiSir”"* ’
I.	K. v L.: Dotični glavar je bil zopet v sredo v uredništva nemškega lista. Alte Liebe rostet nicht.
—	Vpraševaleč :	Kar je pravica, božja in naravna
pravica, to je obenem tudi taktno. — Ptuj: Trpite, dokler morete, ali pa se pritožite na pristojno mesto. Časniki pa niso pristojno mesto, kakor veste. Pozdrav l
—	A. 'S. : Nič ne trpi večno, Bog vse kaznuje. Držimo trdno skupaj!
Ranjeni, padli im mjeti.
Dragonski polk štev. 5:
Hofer Mihael, dragonec; Jenus Franc, dragonec; Koczar Janez;, dragonec; Korp Franc, dragonec; Petek Mihael, dragonec; Schmied Matija, dragonec; Sumi Martin, dragonec; Wus-ser Henrik, dragonec, vsi ranjeni.
Kazni:
26. črnovojniški pešpolk: Gsebpan Franc, korporal, Radgona, mrtev; Muhič Franc, četovodja, Ptuj, mrtev; Puc Tomaž, pešec iz Moškanjc, mrtev.
Bosansko-hercegovski pešpolk štev. 2:	Bukovič Friderik,
pešec, Ljutomer, ranjen; Kostanjevec Jožef, frajtar, Ptuj, mrtev; Kozmuth Franc, pešec, Ljutomer, mrtev.
Pešpolk števi. 53. Fon Valentin, prostovoljec iz Celja, ranjen; Gunčar Jožef, ranjen.
Domobranski pešpolk štev. 3; Dokl Anton, pešec, Maribor, mrtev; Schwarz Janez, pešec, Ptuj, mrtev; Selič Jakob, frajtar, Celje, mrtev; Serdinšek Anton, pešec, Ptuj, mrtev; Skaloud Jožef, korporal, mrtev; Soško N., pešec, Brežice, mrtev; Stande-ger Franc, frajtar, Maribor, mrtev; Verdenik Marko, Crnagora, mrtev; Večernik Alojzij, pešec, Maribor, mrtev; Verač Janez, pešec, Ljutomer, mrtev; Zaveo Blaž, pešec, Ptuj, mrtev.
Pešpolk štev. 10:	Dobnik Anton, praporščak, Braslovče,
ujet;, Dudka Anton, poročnik; Helgert Jožef, kadet, ujet; Kotys Vlado, vojni kurat, ujet; Pelar Anton, praporščak, ujet; Rudolf Friderik, praporščak, ujet; Toman Janes;, praporščak, ujet; J. Tomeček, praporščak, ujet.
Iglar Beno, poročnik iz Loke pri Zidanem Mostu, ranjen; Isop Ivan. praporščak, ranjen ; Kikal Jožef, stotnik, ranjen.
Pešpolk štev. 87:
Mrtvomoštvo:
Abram Alojzij, pešec, Brežice; ,
Brejar Alojzij, pešec ; Brinovar Franc, pešec, Brežice;
Cajnko Franc, pešec, Ptuj ; Cecovniik Alojzij, frajtar, Slo* venigradec; Cencel Jurij, pešec, Celje; Cepuš Matija, pešec, Marijagradec; Ćuk Jernej, pešec;,
Godler Mihael, pešec; Brežice;
Hausbaum Oton, korporal, Celje;	-
Ibnik Anton, pešec, Brežice; Jarh Martin, četovodja, okolica Celje;
Kladnik Franc, pešec, Brežice; Kovačič Jožef* frajtar, iz Brežic ;
Leva Boštjan, titulami narednik, Konjice;
Mogu Blaž, korporal, Braslovče;
Nemec Anton, frajtar, Ljutomer;
Pavličič Anton, pešec, Ptuj; Ploj Franc, pešec, Maribor; Podlogar J’apez, pešec, Maribor; Podrižnik Jožef, pešec; Prih Martin, pešec; Pučnik Anton, Konjice;
Rojko Franc, frajtar, Ptuj;
Schweiger Janez, korporal, Celje; Skuhala Frane, frajtar, Ljutomer; Stepišnik Jožef, Slovenjgradec; Strašek Alojzij, pešec, Celje, Sv. Peter;
Teras Leopold, pešec, Brežice;
Virant Franc, pešec; Vodišek Jožef, frajtar, Brežice; Vrana Ignacij, pešec;
Zmenčič (Krivšek) Martin, pešec.
Topni carski poljski polk štev. 8:
Anderlič Franc, topničar, mrtev; Blagotinšek Prane, nadomestni rezervist, Slovenjgradec, mrtev; Zidarič Jožef, korporal, ranjen.
Ranjeno moštvo:
Mirnik Franc, kadet, ranjen.
Lovski bataljon štev. 20.
Častniki:
Persa Artur pl. Liebenwald, stotnik, mrtev; Piatty O., poročnik, pogrešan; Virany Deziderij, poročnik, ranjen.
Padlo moštvo:
Dragoner Lovro, lovec iz Celja; Dur j ava Jožef, podlovec ;
Filiptit Janez, lovec v rezervi;
Jamnik Martin, titulami četovodja; JamnJšek Anton, lov.;
Leskovšek Franc, nadomestni rezervist iz BreHtc;
Mauro Romano, četovodja;
Ocvirk Valentin, lovec iz Vranskega;
9. aprila 191o.
Stran 7,
Pačnik Janez, lovec, Biovenjgra/clee; Paulič Mihael, titulami podlo vec iz Konjic; Persogli» Anton, lovec; Pio var Dominik, patruljovodja, ; Presker Budolf, lovec iz Brežic; Planinšek Mihael, lovec v rezervi. Laško,;
Bebec Vinko, narednik;
Spiler Jakob, lovec, Brežice;
Tomanič Prane, lovec, Ptuj;
Ukmar Alojzij, .lovec ;
Vočko Prane, lovec;
Zidarič Karol, lovec, Ptuj.
Abram Alojzij, lovec; Abram Janez, lovec; Anzel Anton, lovec;- Apsehner Jožef, lovec; Augustin Stefan, lovec;
Baloh Karol, lovec; Berton Anton, lovec v rezervi;, Bogovič Jožef, lovec; Borlak Anton, lovec; Busdon Jan., lovec v rezervi ;
Cenčič Janez, nadlovec; Ceper Andrej, lovec;
Drobnak Franc, lovec;
Egger Janez, patruljovodja;
Furlan Valentin, titulami četovodja;
Giacovasich Anton, titulami četovodja; Gregor Pavel, lovec; Griesmayer Karol, lovec; Guček Franc, lovec;
Hrovat Janez, lovec; Hrvatin Dominik, nadomestni rez.;
Komač Janez, titulami četovodja,; Kragelj Franc, lovec; Krajnc Janez, lovec;: Kropej Bok, lovec; Maier Jožef, četovodja; Makovec Jožef, četovodja; Marcon Valerio, nadomestni rezervist; Matjašič Ciril, patruljovodja; Mesareč Franc, lovec; Mevlja Franc, stotnijskj trobidp|tač; Mlakar Alojzij, lovec; Mosel Matija, lovec; Mossier Peter, lovec; Mratnik Mihael, lovec;
Pačnik Kašpar, lovec; Penič Martin, lovec; Plevnik Jan., lovec; Plohl Vinko, titulami patruljovodja; Podvosnik Jožef, lovec; Pogorevnik Jožef, lovec; Pozin, Martin, lovec; Predikaka Anton, lovec; Prelesnik Jožef, lovec;
Rakuša Alojzij, lovec; Bauschel Andlrej, rezervni lovec; Repar Jožef, lovec; Besch Walter, nadlovec; Bodella Anton, lovec; Bupnik Janez, nadomestni rezervist; Bustja Franc, podlo, vec v rezervi;
Sabadelo Janez, podlovec; Sauer Janez, lovec; Schilak Rajmund, lovec; Sebernik Franc, lovec; Strelec Franc, lovec; Sturm Alojzij, patruljovodja; Sturnieh Jožef, nadomestni rezervist; Šuler Janez, lovec; Sitar Aintoh» patruljovodja, ranjen;
Teržan Anton, lovec;
Volarič Karol, lovec; Volk Alojzij, lovec; Vonda Alojzij, lovec; Vrečko Karol, lovec; Wild Anton, lovec;
Zertus Janez, lovec; ,Zijak Andrej, lovec;. Zupanc Janez,
lovec.
Ujeto moštvo:
Benza Anton, lovec; Bogataj Pavel, lovec;
Devetak Janez, lovec; Dobovičruk Anton, lovec, Celje;
Fajdiga Jakob, lovec;
Ipavec Jožef, lovec;
Kleiderič Janez, lovec, Ptuj; Kmetec Anlton, lovec, Ptuj; Kobal Ciril, patruljovodja; Kodrič Janez JI, lovec, Ptuj;
Lah Anton, lovec, Brežice; Lichtenegger Janez, podlovec; Vransko; Lubec Janez, lovec, Ptuj;
Mijan Peter, lovec;
Pšajd Franc, lovec, Ptuj;
Behar Budolf, četovodja;
Tider Janez, lovec, Celje; Vihar Franc, lovec; Voga Fr., lovec, Celje;
Žakelj Matija, lovec, Logatec; Zajesjak Anton, nadlovec; Zavertanik Štefan, lovec.
Pešpolk štev. 47:
Padli častniki:
Griglar Alfred, nadporočnik, mrtev;
Banjeni častniki:
Gizejewski Ferdo, nadporočnik, Hanei Armand, nadporoč. Ujeti častniki:
Zorjan Ivan,- praporščak, Ptuj, ujet;
Banjeno moštvo:
Valant Janez, nadojr»8stni rezervist; Berlič Anton, pešec; Pivee Andrej, pešec; Neubauer Janez, pešec;
Ujeto moštvo:
Bernhard Budolf, pešec, ujet;
Padlo moštvo:
Baldauf Jožef, pešec; Bombek; Franc, nadomestni rezerv., Sv. Peter pri Mariboru; Babec Jožef, pešec; Basti Janez, kor-poral; Bedenik Janez, pešec; Berdnik Janez, pešec;
Čuček Mihael, pešec, Slivnica;
Felser Tomaž, frajtar, Sv. Ilj;
Godec Ignacij, pešec, Maribor;
Kürbis Alojzih pešec, Maribor;
Mandl Franc, pešec, Apače;
Ogrizek Peter, pešec, Maribor; Ornig Janez, frajtar, Ma-
ribor ;
Puksiö ITclikS} p6š6c i
Schebot Janez, Sladkagora pri Cmureku; Schwarz Ignacij, korporal, B.adgona ; Šrimpf Karl, pešec, Maribor ; Supan Štefan, pešec, Žabljek;
Turk Janez, Sv. Marjeta pri Mpriboru;
Zehrer Franc, korporal, Selce.
Domobranski pešpolk štev. 4:
Banjeni častniki:
Schell Henrik, poročnik v rezervi, iz Zreč; Skerbinšek Emil, poročnik v rezerrri; Sladek Arnolf, poročnik v rezervi.
Mrtvo moštvo:
Enzi Boman, pešec, Slovenjgrfadec ;
Fajhter Mihael, nadomestni rezervist, Slovenjgradee ;
Gračner Anton, pešec, Brežice;
Korošic Franc, pešec, Ptujska gora; Kotnik Kašpar, pešec, Remšnik;
Lager Karol, pešec, Velenje; Legat Hubert, Sv. II]; Letnik Martin, pešec, okolica Maribor;
Maurer Valentin, pešec, Slovenjgradee; Medik Budolf, pešec, Ptuj; Mikuši Budolf, nadomestni rezervist, Otiškivrh; Mir-
nik Blaž, pešec, Sv. Vid;
Oslovnik Franc, korporal, Troìin;
Pačnik Franc, pešec, Mislinje; Perše Simon, nadomestni rezervist, Slovenjgradee; Pišek Mihael, pešec; Prelogar Alojzij, pešec, Trbovlje; Prešiček Franc, pešec, Celje; Prosenjak Peter, pešec, Otiškivrh ;
Raenik Valentin, pešec, Slovenjgradee; Rakuš Janez, pešec, Ptuj; Remih Martin, Brežice; Rismal Janez, nadomestni rezervist, Šoštanj; Bogin Franc, pešec, Legen;
Sternad Jožef, korporal, Maribor; Štrakl Jožef, frajtar, Ljutomer; Stramec Janez I, pešec. Pernice; Straus Ljudovik, Lajteršperg; Stropnik Martin, nadomestni rezervist, Šoštanj; Strunčnik Ignacij, nadomestni rezervist, Slovenjgradee;
Tajnik Janez, četovodja, Šoštanj; Trinkaus Jožef, pešec, Konjice; Trnovec Jožef, pešec, Ljutomer;
Zvonar Rok, pešec, Celje;
Ujeto moštvo:
Grajner Franc, Sv. Ilj, ujet;
Domobranski pešpolk štev. 26:
Banjeni častniki:
Ujetomoštvo:
Blatnik Franc, pešec, Sv. Jurij ob Taboru, ujet, Ašabad, Busija; Bregar Filip, pešec, Trbovlje, ujet, Wladimir, Busija
Čančer Martin, pešec, Čmagora, ujet v Bogučaru, Rusija; Čuš Janez, ujet, Nižnij-Novgorod, Husija;
Grobin Franc, pešec, Žusem, uajet, KJainsk, Rusija;
Kolar Štefan, pešec, ujet, Simbirsk, Busija; Korošec Andrej, nadomestni rezervist, ujet; Krajno Jakob, nadomestni rez., Sv. Lovrenc na Dravskem polju, ujet, Bogučar, Busija;
Lovrenčič Franc, pešec, Sv. Anton v Slov. gor., ujet, Simbirsk, Rusija;
.aiBBIKi.«
Prinčič Ignacij, titulami četovodja, Celje, ujet, Bogučar v Busiji; Pučko Alojzij, pešec, S j,-. Andraž v Slov. gor., ujet, Simbirsk, Busija;
Rus Jurij, nadomestni rezervist,, okolica Ptuj, ujet, Bogučar, Rusija;
Selič Jakob, pešec, Slivnica, ujet, Ašabad, Rusija; Skočir Marko, pešec, ujet, Wladimir, Dusija; Strašne Karol, nadomestni rezervist, ujet, Bogučar, Busija;
Vračko Maksimilijan, frajtar, Maribor, ujet,, Simbirsk, v Rusija,
MM zaloga dp, dpagocs-nostl, srebrnine in optičnih reči po vsaki ceni.
Tadi na obroke. - llustr. cenik zastonj. - Gramofoni 20—200 K
Niklas ta remont.-ura K 360 Pristna srebrna ura K 7 Original omega ura K 24 Kuhinjska ura	K	10
Budilka niklasta K 3 Poročni prstani	K	2
Srebrne verižice K 2 Večletno jamstvo.
Masi. Biclingcr
tol fgiraüacl
urar in očalar IliBDB, Gosposka ul. Z6
Kupujem zlatnino in srebro.
salassi
Kovaški
pomočnik
kateri zna podkovati konje, se takoj sprejme pri kovaškemu mojstru L a m i n g e r. Burggasse, Maribor.
Naročajte in razširjajte „Stražo** !
Sedlarska
obrt
v večjem kraju na Sp. Štajerskem, dobro upe IjaDa, se radi družinskih razmer pod ugodnimi pogoji odda. Vpraša se v upravništvu »Straže«.
#
Potrtim srcem javljaš o tužno vest, daje naš ljubljeni in nepozabni gospod
Franc Mohorko
narednik 26. domobranskega pešpolka
dne 7. aprila zjutraj v 28. letu sveje starosti, po dolgi in moderi bolezni, previdea s sveto-tsjstvi, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb dragega ranjkega se je vršil dne 9. apnla t. 1. ob 3. uri popoldne z vojaškimi častmi od hiše žalosti v Tegetthcffovi ulici štev. 49 na mestno pokopališča na Pobrežs.
Inf ujeli oste H.
MARIBOR, dne 9. aprila 1915.

za moške, ženske in otroke, kakor tudi usnjate gamašne in galošne najboljše kakovosti prodaja doma in razpošilja po najnižjih cenah veletrgovina
R.StermBckivGeIjušt.300
= Pišite po cenik. ==
Prva in naj večja delavnica za cerkvena dela na slovenskem
jugu
K. Tratnik
specialist v izdelovanju cerkvenega orodja in posede
Maribor Pfarrhofg3
se priporočam prečastiti duhovščini za naročila vsakovrstnih monštranc, kelihov, lestencev, svečnikov itd. Staro cerkveno orodje popravljam, pozlatim in posrebrim v ognju. — Za vsako delo jamčim. — Mnogo priznalnih pisem na razpolago.
Velika svota denarja
se zamore uaključiti vsakomur, ki post ne naš naročnik._
Brezplačna pojasnila pošilja :
Srečkovno zastopstvo 14, Ljubljana.
POZOR!	POZOR!
Ker je sedaj mnogo obitelj, katere pogrešajo moške, kateri so bili poklicani pod orožje, podpora pa zadostuje komaj za hrano, bo mnogim zelo težko kupiti otrokom najpotrebnejšega perila in obleko za šolo. Da se omili v teh revnih časih splošno bedo, se je odločil trgovec
J. N. Šoštarič Maribor,
Gosposka ulica 5, da bo za časa
vojne prodajal vse blago veliko ceneje, kakor popreje Kdor torej želi kupiti za majhen denar dobro blago, naj se nemudoma oglasi pri omenjenemu trgovcu Vzorci in ceniki se pošljejo žastonj.
Znano je, da se kupi
pri staroznani domači zanesljivi trgovini ne savio po oeni amp&äc tudi prav dobrot
Suknene blago (štofi za moške in dečke.)
NuvomodnO volno za ženske in dekleta,
Nsjnovejše periino blago za obleke in blaze,
Platno belo in pisano za srajce in spodnje hlače,
Beagli za postelje In rjuhe, brez šiva in matrace,
Srajce Izgotovljene vseh velikosti za moške in ženske, Predpasnikov velika Izbir, za prati in iz črnega atlasa,
Zmlraj novosti robcev iz svile in za prati, kakor vseh vrst blaga za domačo vporabo, s čimer si pri veliki izbiri in pri nizkih cenah tudi doma svoj naknp lahko dosežete po zelo ugodnih prednostih, zatorej pošljem na zahtevanje
Mr ZASTONJ -Jpf|
vsakomur svojo bogato zbirko vzorcev "na razpolago.
K. Worsche Maribor
G@sp@ska ul. D. (Herren®. Dt
atr Ure! Ure! 'S8MB
V veliki izbiri in po nizkih cenah.
Srebrne ure z» fante od 7 K Srebrne nre damske od 8 K Srebrne verižice od K J 40 Sreb. verižne damske K 3-60 Zlaie damske ure od 26 K
Za vsako uro se jamči!
Precizijske ure, Schafhausen, Zenith, Omega, Eterne
Očala : Za kratkovidne nova, zboljšana stekla.
pa^ip. Sureš Mar8bor
urar, zlatomer in očalar,
TepttMova cesta 39. Prvi urar od glav. kolodvora.
Kupujem
seno, slamo, fižol, češplje in sploh vse poljske pridelke po najvišjih c@nah
Ant. Birkmaier
Maribor, Meljska casta 29 (Meiiingerstr.)
Prsne bolezni, oslovski kašelj, naduha,po influend
Kdo naj j&mlja Sšrolin ?
V Vsak, ki trpi na trajnem kašlju.	à Vadušijivi .katerim Sirofir» tnafno
lažje le obvarovat« se boiezni^ego [ozdraviti.	olehča naduho.	,
%. Osebe a kroničnim katarom bronkijov,	4. Skrofuzn» otroci,prt katerih uankuie5«rol
w ki s Sirolinom ordrav-e.	r. ugodnim vspehom na spiosni počufek
•*- SASfiL
iü
Se dcb/ v & vseh lekarnah KM-
Spodnf ešiaf. liüdska posofilnica v Maribora
r. z. z si. z.
g^gvet se sprejemajo od vsakega in se obrestujejo: navadno po 472%>, proti trimesečni odpovedi po 4Y<%- Obresti se pripisujejo h kapit ü. 1FfiSllltil8.4t.	1. januarja in 1. julija vsakega leta. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje kaj prekinil«.
Za nalaganje po pošti so poštne hranilne položnice (97.078) na razpolago. Rentni davek plača posojilnica sama.
italci
13 n» SS «"k5« 1 S» er» rlsalsBÌ^% le članom in sicer: na vknjižbo proti papilarni varnosti po 51/«0/« na vknjižbo sploh po 57«°/oi na vknjižbo in poroštvo po Jr USUJlIw	UlCajö.J'Lr 53/4°/0 in na osebni kredit po 6%. Nadalje izposojuje na zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri drugih denarnih zavodih
prevzame posojilnica v svojo last proti povrnitvi gotovih stroškov, ki pa nikdar ne presegajo 7 kron. Prošnje za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka plača le kolke.
I	-s 1 ■«■> so vaško sredo in četrtek od 9. do 12. ure dopoldne in vsako soboto od 8. do 12. ure dopoldne izvzemši praznike. V uradnih urah se sprejema
Urdonif «r« in izplačuje denar.
S3	S8 £» o ft m«	'n prošnje prejemajo vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in od 2. do 5. ure popoldne.
•S k	* J I	Posojilnica ima tudi na razpolago domače hranilne nabiralnike. *999
Stolna ulica št. § (med Glavnim trgom In stolno cerkvijo).
f
Razširjajte naš list „Straža11!
wMariböry
@j*iir©sss»y®HS» w	»Srajt, s Sastaäm elòfatoSémìta «tapetam«, sk:sJm«««$Sämai Obstani la»	»tarmtabJ, s®?«!«»® to« v
»&« etata«	dolse Stata®** *	Äaswiraap®, eCeml®« to di*««»* taeto«BM>j®.
la v». fctpaflak* »rad« «povoda« m aaiwijeae!» listte» % ènti», rdeči« ali modrim tukom, la Iwterj* äs ptòwtiltriS« tata: jedilnike, vabila m. plese, ljudsko to*ä» «uMs M., uradna zavitke * natisom glave ter rasne «smalla« nafta, la *laww «MMl, leMts ks	plesno rta Tettata, rarittta napi«« itd. 2a pmweznlke : rim®», amten*», pettate®,
druge orado: uradne zavitke, oznanila, napis«, rasgtoe, ptaUa* predpise, pmjemna p*te> puta ia šAsfefas v saajknéi opravi. — Diplome m tato» «de ènibr ia tata «Mu» v dite itd. Za «hrtnlko is irpm: pisma, zaviti:«, okrotoii®», sadu«, opomin«, aaeaj*«o> «•*	wediteE ofahÉft in s notami okvirji po jako »iških mnaSi.
sike, dopisnice, naslovnic«, l«ake in koške s talim in tagtarvaiat trnkom, Za	_.... __	m> _~.__.ssi_	_ _ _
uuktn« Ju Ssuftfea: pravila, zapisnike, niotomin is »prejem»«*, lato» eorsčila, zaie&rite 00©®»	OSTCR-lM S®	C6B4 tD WBO.	OOO 00
Edina štaierska steklarska narodna Èrgemmo
Na debelo!	Na drobno!
FRANC STRUPI ::: CELJE
Graška cesia
priporoča po «ajnižjih cenah svojo bogato zalogo steklene in porcelanaste posode, svetilk, ogledal, vsakovrstnih šip in okvirjev za nodobe. — Prevzetje vseh steklarskih del pri cerkvah in stavbah.
Najsolidnejša in točna postrežba.
Izdajate« in založnik: Kansordi .Strta.“	Odgovorni mminikr Sksain Stat.	rarii« v ■u.-*ihWT
Pozor kmetovalci !
Preskrbite si pravočasno, posebno sedaj v vojskinem času, jamčena, zanesljiva in kaljiva semena, n. pr.: domačo, nemško (Lucerna), kamnito deteljo, travo, peso rumeno in rudečo, sploh vsa poljska, kakor tudi vrtna in cvetlična semena od znane in odlikovane tvrdke Mauthner, ki se dobivajo pri 'S domači tvrdki
I. RÄYNIKÄR s-s CELJE
Trgovina s špecerijskim blagom, z barvami in deželnimi pridelki ter zaloga vseh vrst mineralnih voda.
Solidna in točna postrežba.