Obč.LO Lenart IZDAJA OBČINSKI o ^ ~ LETO I LENART, 27. MAJA 1961 Štev. 5 Urejuje uredniški odbor — Odgovorni urednik Tone Stefanec; glavni urednik Ljubo Koglot — Uredništvo Lenart, Ptujska c. 3, tel. 21 — Izhaja enkrat mesečno — Posamezna številka 20 din, četrtletna naročnina 60 dinarjev, polletna 120 dinarjev, letna 240 dinarjev. — Naročila sprejema Uprava »Domačih novic-, Lenart, Ptujska cesta 3 — Naročnina se nakazuje na tekoči račun pri NB štev. 604-14-3-973 -Ime računa: Občinski odbor SZDL z oznako: za časopis — Tiska Pomurska tiskarna v Murski Soboti. Občinska konferenca zks Komunisti morajo biti najbolj aktivnejši del ljudskih množic V nedeljo, 14. maja, je bila pri Lenartu občinska konferenca Zveze komunistov. Temu pomembnemu dogodku so prisostvovali tudi člana CK ZKS tov. Jože Tramšek in Božo Jurak ter član OK ZKS Maribor tov. Ivan Kranjčič. Konferenca je bila skrbno pripravljena. Člani so predhodno dobili na vpogled obširno poročilo o delu občinskega komiteja ZK, da bi se mogli konkretneje in uspešneje pripraviti na razpravo o posameznih problemih občine. Na sami konferenci so komunisti temeljito analizirali svoje delo v ŠTUDENT DAMA IZ mmjiKE NAŠ GOST V prvi polovici maja je obiskal našo občino Fecto Machera, študent I. letnika Medicinske fakultete v Ljubljani, ki je doma iz male a-friške države Tanganjike. Machera je bil povabljen v Lenart na pobudo članov kluba lenarških študentov, ki se šolajo v Ljubljani. Ob tej priložnosti je izredno zanimivo Fecto Machera v pogovoru s prijatelji predaval o Afriki — svoji domovini — okrog 200 poslušalcem. Fecto je v Lenartu in okoliških krajih, ki si jih je ogledal, vzbudil splošno zanimanje in simpatije, kar je tudi odraz prijateljskih vezi med Jugoslavijo in Tanganjiko. zadnjih dveh letih ter si začrtali tudi smernice za bodoče delo. Poročilo in razprava sta pokazala, da je družbeno življenje danes tako široko in razgibano, da ni mogoče za njegov razvoj in napredek zadolževati samo članov ZK, temveč prav vse organe samoupravljanja ter druge organizacije, ki za svojo dejavnost in sklepe nosijo odgovornost pred vso družbo. Državljani v organih samoupravljanja, v delovnih kolektivih in na zborih volivcev nimajo le pravice do sodelovanja, temveč lahko tudi neposredno odločajo o vseh zadevah, ki zadevajo kraj in občino. Prav zato je pred komunisti odgovorna naloga, da s svojo idejno-politično aktivnostjo v gospodarskem in družbenem življenju in s prepričeval-nostjo vplivajo na organe samoupravljanja, organizacije in ustanove, da bo njihova dejavnost v korist kolektiva in tudi celotne skupnosti. Danes sodeluje v organih samoupravljanja 1200 državljanov ali okoli 11 odst. volivcev. Na tem izredno važnem poprišču našega družbenega življenja dela tudi 80 odst. vseh komunistov v občini ter so nedvomno opravili svojo odgovorno nalogo v celoti. Seveda so se ob delu pojavljale tudi napake. Tako člani ZK večkrat v razpravah niso dovolj seznanjeni s problematiko ter zaradi tega ne sodelujejo aktivno v delu raznih svetov, zborov volivcev in samoupravnih organov. Zlasti v slednjih je bilo opaziti tudi nekaj primerov diktiranja, kar je seveda negativno vplivalo na aktivnost teh organov. Posebna pozornost je bila posvečena delu ljudskega odbora. Ob tem je bilo ugotovljeno, da so komunisti v Občinskem zboru svojo vlogo odigrali v polni meri, slabše pa je stanje v Zboru proizvajalcev, kjer so premalo analizirali pojave v naših gospodarskih organizacijah, zaradi česar je prišlo do nekaterih neljubih trenj v posameznih m Poročilo o bodočih nalogah Zveze komunistov je prebral sekretar Občinskega komiteja ZKS Lenart Vinko Plevnik podjetjih. Močneje bodo morale priti do veljave osnovne organizacije Zveze komunistov v podjetjih, ki pa se bodo morale tudi kadrovsko okrepiti in to predvsem z neposrednimi proizvajalci. Zelo uspešno so delovali sveti pri ljudskem odboru, saj je 12 svetov imelo v zadnjih dveh letih preko 120 sej. Opažamo pa nesi-stematičnost v delu posameznih svetov. Letni plani so postavljeni precej formalno. Komunisti v svetih so bili dokaj aktivni, usmerjali so razprave in bili pobudniki raznih akcij. Ob nekaterih vprašanjih pa so se premalo poglobili v problematiko ter so bile zato tudi razprave površne. Kljub u-spehom, ki so se pokazali v delu krajevnih odborov, so člani ZK te premalo usmerjali na širše komunalno področje: igrišča, perišča, kulturno-prosvetno dejavnost, šolstvo itd. Da se da tudi na tem področju marsikaj storiti, dokazuje primer Benedikta, kjer so nabavili ozki kinoprojektor, in Zg. Sčavnice, kjer so s prostovoljnim delom zgradili garažo. Nova vse- bina dela, ki se bo pokazala pri združitvi krajevnih odborov, nalaga komunistom še večjo odgovornost v tem pogledu. V razpravi so člani osvetlili delo komunistov v množičnih organizacijah, predvsem v Socialistični zvezi in Ljudski mladini. Dasi so se v teku zadnjih dveh let pokazali nedvomno lepi uspehi, je bilo opaziti še vrsto pomanjkljivosti, katerim bo potrebno v bodoče posvečati posebno pozornost. Posebno pozornost bo potrebno posvetiti sprejemom v organizacijo. Dasi se je številčno stanje povečalo od zadnje konference za nad 100 odst., je opaziti, da posamezne organizacije temu vprašanju posvečajo premalo pozornosti in stalne skrbi. V vrste Zveze komunistov je treba sprejemati predvsem mlade ljudi, ki so se pokazali aktivni družbeno-politič-ni delavci in takih prav gotovo v naši občini ne manjka. Konferenca je opozorila tudi na to, da je ideološko delo članov dokaj šibko in bo potrebno najti tako obliko študija, ki bo komuniste res akcijsko oborožil za vsakdanje delo med množicami. V razpravi sta sodelovala tudi tov. Tramšek in Kranjčič ter nakazala nekatere probleme, ki bi jih organizacija prvenstveno morala reševati. Ob koncu je bil izvoljen tudi novi občinski komite in revizijska komisija. Občinski komite, ki šteje 19 članov, je po konferenci imel tudi prvo sejo, na kateri je bil izvoljen tričlanski sekretariat. Za sekretarja je bil ponovno izvoljen tov. Vinko Plevnik. Občinska konferenca Zveze komunistov je vsekakor izredno važen politični dogodek. Sklepi, ki so bili sprejeti ob zaključku, kažejo na to, da se bodo morale o-snovne organizacije še resneje vključiti v vsakdanje življenje kraja in postati res idejno-politič-ni nosilec boja za socializem. Pogodbeno kmetijsko sodelovanje Ha vprašanje so nam odgovarjali v upravi Kmetijske zadruge Lenart Tri oblike sodelovanja — Najbolj uspešno sodelovanje v trav-ništvu — V kooperaciji prednjačijo proizvajalni okoliši Lenart, Gradišče in Cerkvenjak — Strojne usluge za kooperante za 15*/» nižje — S pogodbenim pitanjem živine se zagotovi proizvajalcem odkupna cena. Občni zbor občinskega sindikalnega sveta V podjetjih naj gospodarijo delovni kolektivi Občnega zbora sindikalnega sveta občine Lenart se je udeležilo 41 delegatov, ki so zastopali 13 podružnic. Med gosti so bili tajnik okrajnega sindikalnega sveta Ivan Kamnik in predsednik občinskega odbora SZDL Franjo Muršec. Poročilo o delu občin. sind. sveta so delegatom poslali pred občnim zborom, medtem ko je o bodočih nalogah prebral poročilo predsednik obč. sind. sveta tov. Anton Škrban. V poročilu občinskega sindikalnega sveta je med drugim ugotovljeno, da je bilo na koncu 1960. leta zaposlenih v občini 963 delavcev in uslužbencev. Razen nekaj izjem so vsi tudi člani sindikata, vendar še niso vključili gospodinjskih pomočnic in delavcev, zaposlenih pri privatnih delodajalcih. Delo občinskega sindikalnega sveta se je v poročevalskem obdobju zlasti odvijalo na plenu-mih in posvetovanjih, kjer so razpravljali o vrsti važnih gospodarskih vprašanj in negativnih pojavih, ki obstajajo v nekaterih podjetjih. Glede Kmetijskega gospodarstva Lenart poročilo navaja, da so v tem podjetju izplačevali plače nad doseženim dohodkom, zato tudi niso vlagali nobenih sredstev v sklade. Porazno je dejstvo, da so ustvarili lansko leto le 12 milijonov dinarjev dohodka, medtem pa so stroški podjetja znašali več kot 90 odst. Vse to daje misliti, da glede organizacije dela, varčevanja in iskanja notranjih rezerv ni bilo dovolj storjenega. Tudi storilnost dela je bila minimalna, saj je sistem nagrajevanja po tarifnih postavkah že zastarel. Poročilo tudi navaja, da delavski svet ni bistveno vplival na gospodarjenje v podjetju. Vse preveč se še čuti vpliv odgovornih uslužbencev. Dogajalo se je tudi, da so organi upravljanja potrjevali sklepe, ko so ti bili že v izvajanju. Sindikalna podružnica v tem kolekitvu je storila zelo malo za razvoj organov upravljanja, zato tudi rezultati niso vidni. V nadaljevanju omenja poročilo Tovarno usnja in navaja, da je zastala proizvodnja zaradi objektivnih razlogov, ki sc nastali v zvezi z rekonstrukcijo. Glede delavskega samoupravljanja poročilo omenja med drugim, da so tudi v tem podjetju organi upravljanja do neke mere registrator dogodkov, ne pa dejanski faktor odločanja. Iz poročila je tudi razvidno, da so zlasti velike slabosti glede upravljanja v gradbenem podjetju »Remonte in obrtnem podjetju >Klemos< pri Lenartu, kjer vodilni uslužbenci ne izvajajo sklepov delavskega sveta ali pa jih po svoje prikrojijo, kar izredno duši inniciativo organov upravljanja. Zlasti je pereče upravljanje pri »Klemosu<, kjer sklepe delavskega sveta podcenjujejo. Iz razprave, ki je sledila poročilu, povzemamo, to so poudarjali vsi delegati, da je upravljanje v občini na zelo nizki ravni in da bo temu potrebno posvečati več pozornosti s konkretnim poseganjem občinskega sindikalnega sveta po podružnicah v podjetja in ustanove. Upravljanje se mora razširiti na celotne kolektive, ki bodo tako dejansko zainteresirani za proizvodnjo. O novih ekonomskih predpisih je obširno govoril Franjo Muršec in podčrtal, da bodo o teh morali razpravljati kolektivi kot celoto, ne pa samo ozek krog strokovnjakov. Franc Rola, delegat iz sind. podružnice »Klemos«, je podčrtal v svoji diskusiji, da njihov delavski svet in upravni odbor nimata pregleda nad gospodarjenjem v podjetju, vendar pa se zavedata svojih dolžnosti, katere pa nekateri vodilni uslužbenci v podjetju ne priznavajo. V nadaljevanju razprave je govoril Tone Stefanec, ki je zlasti grajal delavsko upravljanje in predlagal, da večkrat sklicujejo posvetovanja s predsedniki in sekretarji sindikalnih podružnic v gospodarskih organizacijah o teh vprašanjih. Nadalje je menil, da bo potrebno vso pozornost posvetiti tudi strokovnemu izobraževanju delavcev. Več diskutantov je razpravljalo tudi o potrebi po u-vedbi družbene prehrane v gospodarskih organizacijah. Ob zaključku občnega zbora so izvolili novi občinski sindikalni svet, za predsednika Toneta Škr-bana in tajnika Alberta Kosca. Kakšne oblike kmetijskega sodelovanja zadruga uveljavlja in v čem to prednosti posamezne oblike? Zadruga uveljavlja tri oblike kmetijskega sodelovanja: delitev po vloženih sredstvih, akumulacijo in garantirani pridelek. Ena najboljših oblik sodelovanja je delitev pridelka po vloženih sredstvih. Pri tej obliki sta zadruga in kmet zainteresirana za večji pridelek. Naslednja oblika sodelovanja je preko akumulacije. V zvezi z akumulacijo so določene stopnje. Tako se obračunava za tiste, ki sodelujejo z zadrugo, do 25% obdelovalne zemlje, 20°/o akumulacija. Od 25 do 50°/o vključene obdelovalne zemlje znaša akumulacija 16°/«, medtem ko se za nad 50"/» zemlje v kooperaciji zaračuna 12°/o akumulacija. Proizvajalec, ki sklene z zadrugo pogodbo, se obveže, da bo odstopil pridelke v vrednosti vloženih sredstev zadrugi. Tretja oblika sodelovanja je garantirani pridelek. Te oblike so primerne le pri proizvajalcih, ki kažejo odgovornost in upoštevajo vse agrotehnične u-krepe ter se trudijo doseči največji možni pridelek. Pri tej obliki sodelovanja se nam je že primerilo, da proizvajalci niso gojili posevka, temveč so celo delali škodo. Nekateri so pasli svinje, kokoši itd., s tem pa je bila zadruga v precejšnji meri oškodovana. S katerimi kulturami in na kakšnih površinah sodelujejo kmetje? Na področju naše zadruge kmetje sodelujejo tako, da pridelujejo: pšenico, hibridno koruzo, krompir, oljno repico, deteljo ali moderno negujejo sadovnjake, travnike itd. Najbolj uspešno sodelovanje je v trav-ništvu, pri gojenju pšenice in hibridne koruze. Proizvajalci, ki se zavedajo koristi, ki jih imajo od sodelovanja, sklepajo pogodbe za večje površine, saj obsegajo večkrat tudi nad 50°/o njihove obdelovalne zemlje. Kako je z realizacijo kmetijskega sodelavanja letos glede na planska predvidevanja in kateri proizvajalni okoliši prednjačijo? Pri nekaterih kulturah je bil letos plan dosežen. Največ sklenjenih pogodb s proizvajalci in tudi za največje površine je bilo v proizvajalnih okoliših Lenart, Gradišče in Cerkvenjak. Kakšne težave se pojavljajo glede strojnih uslug, ki jih zadruga posreduje kmetovalcem? Ker proizvodnja ni rajonizirana, pride čestokrat do nepotrebnih premikov traktorjev, kar občutno podraži storitve. Zgodi se, da opravljajo strojne usluge dnevno na različnih področjih, ki so oddaljena tudi po več kilometrov. Temu so zlasti krivi kmetovalci, ki bi se lahko dogovorili glede oranja ali drugih u-slug za en dan na večjem področju. Efektivne ure so letos precej naras- le predvsem zato, ker se je podražilo gorivo in popravila strojev. Ali so razlike v cenah med uslugami za kooperante in nekoopt-rante? Proizvajalcem, ki sodelujejo z drugo, pravočasno zagotovimo umetna gnojila po nižji ceni, oranje, semena in vso ostalo pomoč pri izvajanju agrotehničnih ukrepov. Cena traktorske ure je pri tistih, ki sodelujejo z zadrugo, okrog 15°/« nižja. Ali plan kooperacije za jesenska setev predvideva kakšne novosti? Plan jesenske setve v bistvu ne predvideva nobenih novosti. Oprijeti se bo potrebno zlasti najprimernejših oblik sodelovanja. Prav tak* nameravamo znatno izboljšati obdelavo zemlje in pravilno gnojiti, tako da se bodo predvsem intenzivne vrste pšenice lahko razvijale in dale večje hektarske donose od povprečnih donosov preteklega leta, kar predvideva tudi občinski družbeni plan. Jesenska setev bo usmerjena na sejanje žitaric ob upoštevanju že navedenih agrotehničnih ukrepov. Uspehi, ki se kažejo pri pogodbenem pitanju živine? Pri nas je izrazito področje za vzrejo pitane in plemenske živine, zato tudi presegamo plan. Prednost pogodbenega pitanja živine je predvsem v tem, da se zagotovi proizvajalcem odkupna cena. Zadruga daje proizvajalcem možnost, da spita-jo goveda in svinje ter dosežejo kvaliteto, primerno za trg. Zadruga zlasti pomaga z močnatimi krmili. Strelstvo se razvija Na ustanovnem občnem zboru občinskega strelskega odbora so veliko razpravljali o dosedanjih pomanjkljivostih v razvijanju strelskega športa. Poleg tega so tudi sprejeli vrsto pametnih sklepov, ki jih že uresničujejo. Eden najvažnejših sklepov njihovega zbora je vsekakor, da bodo začeli s pripravami na gradnjo občinskega strelišča, katerega bi za tekmovanja uporabljale vse strelske družine v občini. Seveda nastopajo največje težave glede finančnih sredstev, vendar bodo določena dela na strelišču morali opraviti prostovoljno, zlasti to velja za zemeljska dela. Nekaj denarja so dobili tudi od sklada za družbene organizacije in društva pri občinskem odboru SZDL. Posamezne strelske družine dosegajo lepe uspehe, med temi zasluži zaenkrat največ pozornosti družina v Jurovskem dolu, ki je začela kar dobro. Predvidevajo, da bodo ustanovili v vseh večjih krajih strelske družine, za katere je veliko zanimanje zlasti med mladino. Preko Občinskega sindikalnega sveta bodo vplivali, da prispevajo sind. podružnice sredstva za nabavo večjega števila zračnih pušk. NN Pri Remontu bodo ustanovili opekarski obrat Podjetje je bilo ustanovljeno leta 1954. V prvem letu je zaposlovalo 18 delavcev, ki so ustvarili 1,5 milijona celotnega dohodka. Število zaposlenih v podjetju je iz leta v leto naraščalo. Tako je v letu 1960 zaposlovalo 93 delavcev in uslužbencev, celotni dohodek v letu 1960 pa je znašal 37,9 milijonov dinarjev. V obdobju perspektivnega plana, to je od 1961. do 1965. leta, bo povečalo obseg proizvodnje, storitev in uslug za 100 odst., število zaposlenih pa za 50 odst. GRADNJA SKLADIŠČA IN 1] PRAVNIH PROSTOROV Doslej je podjetje plačevalo obveznosti do družbene skupnosti v pavšalnem znesku in si je tako ustvarilo znatna sredstva v svojih skladih. V letošnjem letu bo kolektiv pričel graditi nove upravne in skladiščne prostore in sicer v obrtnem centru oziroma v neposredni bližini podjetja >Kle-mos< Lenart. Predračunska vrednost te gradnje znaša ca 15 milijonov din. Po prvotnih predvidevanjih naj bi bila ta gradnja končana že v letu 1961. Ker bo podjetje po novih predpisih o delitvi celotnega dohodka in sredstvih gospodarskih organizacij moralo samo poskrbeti, da bo za nemoten potek proizvodnje imelo dovolj obratnih sredstev, se bodo zaradi tega sredstva podjetja, ki so bila predvidena za investicije, zmanjšala, tako da bo gradnja novih prostorov končana v letu 1962 ali v letu 1963. VODA IN COCTAIL NE SODITA SKUPAJ Veliko pikrih pripomb je bilo že izrečenih na račun gostilničarjev, ki čestokrat zelo radi originalnim pijačam prilijejo vodo ali store kaj podobnega, samo da bi več zaslužili na račun gostov. V neki gostilni v naši občini pa je ta navada že neke vrste običaj, zato ni čudno, da so morali povabljenci na nekem družabnem večeru piti coctail, kateremu je bila prilita voda. Analiza, ki so jo opravili v »Talisu«, je ugotovila dejansko stanje. V dopisu nam sporočajo med drugim naslednje: »Čokoladni coctail, ki ste nam ga poslali v analizo, vsebuje 12,6 °/o alkohola in 333 gr/1 sladkorja, medtem ko naš originalni coctail vsebuje 18. V tem podjetju so računali na ureditev sodobnega trgovskega lokala v zadružnem domu, vendar ne dobijo potrebnih sredstev, medtem ko lastna sredstva ne zadoščajo; s svojimi sredstvi bodo opremili za zdaj poslovalnici v Selcih in Benediktu. N. M. Tudi letos bo mladina množično praznovala Titov rojstni dan in Dan mladosti Mednarodno srečanje v rokoborbi Potek pionirskih iger Letos ob 20-letnici vstaje pionirji veliko preteklost med Kaj delajo v jugoslovanskih narodov doživljajo izvajanjem pionirskih iger. Cerkvenjaku goricah VOLICINA Organizacija Rdečega križa je skupno s krvodajalsko ekipo iz Maribora izvedla odvzeme krvi; odzvalo se je 151 krvodajalcev, medtem ko je po zdravniškem pregledu oddalo kri 136 prijavljencev. Voličina sodi med najboljše krvodajalske centre v občini in okraju. J. K. JUROVSKI DOL V nabito polni dvorani so nastopali rokoborci iz Lenarta in se pomerila med seboj. Med nastopajočimi je bilo tudi nekaj domačinov. Med mladino vlada veliko zanimanje za to panogo športa, kar kaže tudi izredno množična udeležba mladih ljudi. V Jurovskem dolu so dani vsi pogoji, da se ta športna panoga čimbolj razvije. Pa tudi Jurovča-ni nasploh kažejo veliko zanimanje za rokoborbo, saj so vneto sledili dogajanju na odru. Č. I. GOCOVA Zaradi nepazljivosti Mija Burine je pogorelo poslopje; ta je popravljal motorno kolo pod šupo in se je ' vnel bencin. Plamen je kmalu zajel tudi poslopje. Povzročena škoda ni znana. Tudi na tem požarišču je odpovedala nova brizgalna GD iz tega kraja. P. F. LENART V začetku maja so zaključili v Lenartu dvomesečni šivalno-prikro-jevalni tečaj, ki ga je pripravila Tovarna šivalnih strojev »Mirna« na Dolenjskem. Za tečaj je bilo veliko zanimanje, saj ga je obiskovalo preko 60 prijavljenk iz Lenarta, Gradišča, Jurovskega dola, Benedikta in od drugod. Tečajnice so pridobile precej znanja iz šivanja in prikro-jevanja. Ker je zanimanje za tovrstne tečaje precejšnje, bodo pripravili podoben tečaj verjetno v jeseni. Igraje spoznavajo slavni boj naših narodov, ko zbirajo podatke za kronike svojih vasi, opisujejo odise-jade naših borcev; na nastopih prepevajo in deklamirajo revolucionarne pesmi. Pionirji se medsebojno o-biskujejo ter prirejajo vrstnikom s sosednjih šol akademije. Vsak pionirski štab si je izdelal svoj načrt in ga izvaja. Velika preteklost nas vede v svetlo prihodnost in je poučna za nadobudno mladino. Razredi in šole tiho tekmujejo med sabo, posamezni pionirji pa bodo odlikovani z značko in naj ne bi bilo pionirja, ki je ne bi dobil za svoje delo na kakem področju. Priobču-jemo dober program Osnovne šole na Cerkvenjaku. V prihodnjih številkah bomo postregli z odlomki načrtov drugih šol v lenarški občini ali pa bodo pionirji o tem pisali sami, k čemur jih vabimo. Če bo prispevkov dovolj, jim bomo posvetili posebno rubriko. Cerkvenjaški pionirji so razdelili delo na 3 panoge: 1. Moj kraj včeraj: Na Cerkve- LENART Posebna komisija si je ogledala teren za gradnjo strelišča pri Lenartu, ki je določila, da se bo strelišče gradilo na hipodromu na Poleni, kjer je najbolj ugoden teren. Glede ureditve strelišča komisija meni, da bo potrebno v širini bodočega strelišča očistiti gozdne nasade zaradi preglednosti. Pred strelno lopo bodo postavili varnostni zid debeline do 20 cm in visok 4 metre. O dokončni lokaciji strelišča pa bo razpravljal še Okrajni strelski odbor. A. Z. njaku bodo ustanovili muzej. Vanj bodo zbrali znamenitosti domače folklore, zgodovine in geologije. u-redili bodo album najstarejših fotografij. Z nasveti bosta pomagala strokovnjaka: Maks Kavčič in Man-ko Golar. 2. Moj kraj danes: Pionirji bodo izdelali zemljevid svojega šolskega okoliša, zaznamovali ceste in važne zgradbe. Oblikovali bodo bojišče Po- Na razpisano anketo o KGS doslej nismo prejeli nobenega odgovora. Vzroka za to ne bomo iskali, zato pa objavljamo in dajemo v javno razpravo prispevek tov. Jožeta Tratarja iz Novega mesta, ki ga objavljamo v nekoliko skrajšani obliki. Lahko rečem, da je resnično velika škoda, da se je ta oblika izobrazbe kmečkega naraščaja tako hitro končala, čeprav je skozi KGS šlo lepo število absolventov in da je z njimi naše kmetijstvo mnogo pridobilo. Tudi povezanost šole z domom, starši, kmetijskimi posestvi in zadrugami je dala taki šoli pečat nove smeri in vzgoje našega mladega kmetovalca ter tudi odraslega človeka na vasi. Sedaj je vse to izostalo in zdi se mi, da bi bilo res nujno, da spet oživimo te šole, ki naj z NOVIMI OBLIKAMI IN PROGRAMI zberejo v naše učilnice mladi rod, ki je zapustil osemletko in ki bo ostal v kmetijski stroki bodisi doma ali pa kot kvalificirani delavec na kmetijskih gospodarstvih, pri zadrugah itd. Kako naj se KGS horskega bataljona. Delali bodo v raznovrstnih krožkih, prepevali r zboru, prirejali akademije in izdajali svoje glasilo »Gorice«. 3. Moj kraj jutri: Razpisali se bodo o naslovu: »Kako si zamišljam življenje našega kraja v letu 1999« in morda spise ilustrirali. Najboljše spise bodo objavili v Večeru. Vsi pionirji naše občine se vesele bogatega programa pionirskih iger na Cerkvenjaku ter si želijo, da bi ga čimbolj vestno in stvarno uresničili. -ko organizira, naj bi o tem razprava med prebivalstvom in kmetijskimi organizacijami ter v oblastnem fo-tumu pokazala, kaj bi bilo najboljše in kraju oz. posameznemu področju primerno. Verjetno bi uvedba teh šol dala priliko tudi Delavski univerzi, da bi lažje uspela pri izobrazbi tudi odraslih in starejših kmetovalcev, da bi naslonjeni na to obliko vzgoje uspeli pridobiti tudi mnoge naše kmetovalce in predvsem zadružnike, da bi si pridobili znanje. Tudi rast sekcij MLADIH ZADRUŽNIKOV bi prav gotovo postala vidnejša, kot je bilo to čutiti pri vas že pred leti v večini teh šol, kjer so se te sekcije ravno ob pravilni vzgoji uspešno razvijale. Mogoče bodo tudi PIONIRJI-ZADRUZNIKI na takih šolah našli svoje pomočnike in tudi učitelje in bo tudi osemletka lahko mnogo pridobila. Pričakujemo, da bodo bralci poslali uredništvu še več prispevkov na temo o kmetijsko-gospodarskih šolah, ki jih bomo radevolje objavljali. Zakaj ni več kmetijsko-gospodarskih šol Prežihov Voranc: VODNJAK Borovnikova domačija je stala na bregu. Poslopja so bila na robu, ki je bil toliko vzbočen od širokega pobočja, da je njegov hrbet tvoril majhno ravnino, na kateri so pradedje Borovnice sezidali skromno hišo in hlev za osmero glav govedi. Polje samo se je razprostiralo doli po bregu in je segalo s svojimi travniki v ozko globel, ki je segala sem iz doline. Takoj za hišo se je vzdi-goval spet breg in se izgubljal v široko gozdnato sleme. Sosedje so pravili, da je na Bo -rovnikovem domu trdo življenje. Zemlja je borova, rjava, polna laporja, iz gozda sili vsepovsod na polje praprot in vresje. Ako se je hotelo kaj izsiliti iz teh njiv, se je moralo trdo prijeti za delo. Največja napaka, ki je morila Borovnikov dom, je bila pa ta, da pri hiši ni bilo vode. Daleč doli v kotu, med poljem in lesom, je bil studenec in treba je bilo nositi vodo po strmini navkreber, živino pa so napajali pri studencu. Poleti je že še šlo, toda pozimi, kadar je poledenela pot po bregu navzdol, je bilo trpljenje neznosno. Ljudje in živina so padali po ledu, da so jim krvavela kolena. Mladi gospodarji na Borovnikovem so imeli pri ženitvi težavno stališče. Trpljenje zaradi vode je bilo tako razvpito daleč naokrog, da se je vsaka kmečka hči bala iti gospodinjit na Borovnikov dom. In po navadi so se morali ženiti le pri deklah in bajtarskih dekletih, ki so bile zadovoljne, da postanejo vsaj samosvoje. Takšna zemlja in takšna domačija sta si odgojili tudi svoje vrste prebivalcev. Ze odkar pomnijo ljudje, živi na Borovnikovem poseben rod, tih, mračen, žilav in vztrajen; moški imajo vsi nizka čela, kratke čez ustnice štrleče brke, upognjen hrbet in mehka vpadajoča se kolena, ženske, ki so zrastle pri tej hiši pa široke obraze, dolge roke in tenke noge s posilenim stopalom. Ze več gospodarjev zaporedoma se je ukvarjalo s tem, da bi se na kak način napravil vodovod in bi se tako zmanjšalo truda polno življenje. Oče sedanjega gospodarja je pj^skal vse, z borovim gozdom po-r'' %o sleme gor do vrha, da bi zasledil vodo, četudi daleč vstran, in jo potem po ceveh dovedel domov. Toda zaman. Svet je bil suh in pust, na levo in desno. Nekoč, da, je pripovedoval oče, je slišal vodo, kako je žuborela pod rušo, ko je ležal nekje nekoliko više nad hišo ob robu gozda. Spal je in pritiskal uho na zemljo in je natančno razločil žubo-renje studenca. Ko se je zbudil, je pozabil vtakniti kol v zemljo na o-nem mestu in, ko je drugič hotel poiskati tisti kraj, je iskal zaman; legal je križem na zemljo po vsem sadovnjaku, ki je bil nad hišo, in pritiskal uho na vsako ped zemlje, iskal je po gozdu nad cesto in povsod, žuborenje se ni hotelo ponoviti in mož je bil prepričan, da se je voda prestavila. Osemdesetletna babica, ki je podnevi in ponoči molila na peči, je bila celo uverjena. da se je družina kaj pregrešila in se je voda naznanila le za trenutek, nato pa takoj izginila. Ko je sedemdesetletni oče umiral in je z velikimi očmi zrl v svečo, katero je prižgala njegova žena, je nenadoma obrnil oči v strop, ki je bil zastrt s stoletnimi sanjami, odprl usta in vzkliknil: »Voda.' Nato je omahnil nazaj na zglavje, nagnil lice na rob postelje, kjer je klečal njegov naslednik sin, in rekel s pretrgariim glasom: »Ti, Miha! Kadar umrjem . . . kopiji tam za gorico . ^. kjer raste bez-gov grm, tam notri je — voda —.t Po teh besedah je stari Borovnik umrl. Očetove besede, izrečene na smrtni postelji, si je mladi Borovnik vtisnil v spomin kakor testament. O-gledal si je omenjeni prostor ter postal malodušen. Plot je segal prav do hiše, ki je vodila v gozd nad hišo, in tik za plotom je rastel raven bezgov grm. Prostor se mu je zdel nekoliko vzbočen in gotovo najbolj suh okrog poslopja. Skoraj nemogoče, da bi bila tam notri voda. Ako bi oče rekel tamkaj na jami onstran hleva, tamkaj bi bilo prej mogoče, toda tukaj je skoraj izključeno. Tako je mislil mladi Borovnik, pokopal očeta in napajal še dalje doli pri studencu. Čas je tekel in medtem se je mladi gospodar z velikimi sitnostmi oženil. Vzel je gostačevo hčer iz sosednjih hribov. In mlada žena je nosila vodo po bregu navzgor, kakor jo je nosilo toliko njenih prednic. Prišla je pomlad, topla in zgodnja, Borovnikovi so vstajali zgodaj in neke noči se je gospodar spet spomnil očetovega izreka, ko je ležal na hrbtu v postelji in čul težko sope-nje svoje žene poleg sebe. Zdelo se mu je, kot bi prihajalo to njeno težko, nenaravno sopenje od prenaporne nošnje vode od studenca. Dolgo se je obračal neodločen po ležišču in, ko je spet zadremal, se mu je sanjalo, da je prišel oče v sobo in mu rekel, naj koplje tam, kjer je bezgov grm. Natanko je videl njegovo sivo brado, kakor takrat, ko je ležal na smrtni postelji. Drugo jutro je omenil to svoji ženi. Skomignila je z rameni in počasi rekla: sKoplji! Mogoče je pa voda pod bezgom. Pomagala bom.« (Nadaljevanje prihonjič) stran 6 domaČe novice lenart, 27. maja 1961 OB 20-LETftICI VSTAJE Nabrusimo kose, že klas dozoreva . . . Podirali smo telefonske drogove Spomini Franca Ploja iz Cermljenšaka »Nabrusimo kose, že klas dozoreva .. .< je pogosto prepevala mladina Cermljenšaka, Zavrha, Selc in Nadbišča v času, ko je o-kupator divjal po Slovenskih goricah in vsiljeval nemški jezik. Pesem je vlivala up v lepše čase in vzpodbujala k številnim akcijam, ki smo jih izvršili. Spominjam se, da je mladinska organizacija v Cermljenšaku in Selcih štela v letih 1944—1945 15 članov. Na mladinskih sestankih smo kovali načrte za diverzantske akcije in mladina se jih je rada udeleževala, predvsem so bile vnete mladinke. Nekega decembrskega dne leta 1944 smo se domenili, da bomo izvedli akcijo za podiranje telefonskih drogov. Na vsak način smo hoteli pretrgati telefonsko zvezo med Lenartom, Voliči-no in Koreno. Akcijo smo izvedli v nedostopnem in dokaj nepreglednem kraju, ki mu domačini pravijo Jazbine. Načrt je pripravila Zinka in obvestila Maro; ta je zbrala mladince ob določeni uri pri Poličevih. Ker nam je bilo potrebno orodje za žaganje drogov, smo zadolžili Frančeka. ki je prinesel od doma žage, ne da bi za to vedeli starši. Na kraj akcije smo prišli skrivaj. Ko smo bili zbrani, smo čakali povelja, ki se je glasilo: Žagaj!« Z žaganjem smo pričeli, ko smo ugotovili, da ni v bližini nobene nevarnosti. Bili smo sredi dela, ko iznenada čujemo čudne šume po telefonski žici. Sele pozneje smo ugotovili, da so mladinci iz Selc istočasno žagali drogove na svojem terenu. Mi smo se iz previdnosti seveda umaknili v bližnji gozd in čakali, da bo nevarnost minila. To so storili tudi mladinci iz Selc. Drug za drugega nismo vedeli, zato smo se drug drugega tudi bali. Ko smo drogove podža-gali, smo pobrali tudi žico in jo zvili v kolobarje. Spominjam se, da so se tisti, ki so bili med akcijo na straži, pritoževali, zakaj jim nismo odstopili žice. Bilo je pač pravilo, da si plen obdrži tisti, ki je neposredno sodeloval. Po končani akciji smo se razpršili veseli domov. Mimogrede pa smo še obiskali znane nemčurje, ki so nas skupaj s pripadniki Vermanšafta vedno zasledovali. Po skrivnih poteh smo dobivali listke, na katerih je pisalo: >Živela svoboda«, »Smrt fašizmu«, > Živel maršal Tito< itd. Te listke smo podtikali nemčurjem. Vse polno pa smo jih natresli tudi v strelske jarke, na ceste in drugod. Pisali smo tudi različne parole, ki so še na nekaterih hišah danes vidne. Simpatizerjem OF pa smo skrivaj podtikali izvode Slovenskega poročevalca. Z vsake naše akcije smo se vračali polni zadovoljstva in novih moči za nadaljnje delo. Vedno pa smo po tihem prepevali našo priljubljeno pesem »Nabrusimo kose . . .€ samoprispevka ni potrebno več razpravljati, ker so o tem na enem zboru volivcev že govorili, je nepravilno. Iz zapisnika zbora volivcev je razvidno, da so o delitvi krajevnega samoprispevka konkretno razpravljali le za področje Zamarkove, medtem ko za Viničko vas in Močno le na splošno. Krajevni odbori dobivajo vedno večjo vlogo, postajajo samostojni družbeni organi; "iz tega razloga je bilo odločeno, da bodo glede delitve krajevnega samoprispevka samostojno odločali, seveda po predhodni o-dobritvi zborov volivcev. Večkrat se je dogajalo, da so odborniki krajevnih odborov izgubljali čas glede u-rejevanja finančnih zadev v zvezi s krajevnim samoprispevkom, ker so se morali obračati v vseh primerih na občino. V bodoče bo to odpadlo. Krajevni uradi bodo vodili evidenco, kako se uporablja krajevni samoprispevek Za vsak krajevni odbor na svojem področju bo krajevni urad vodil evidenco. Za osnovo bo služil Jn(j trjen načrt razdelitve sredstev zbjoj volivcev. Račune bodo podpisovan predsedniki krajevnih odborov, ki odgovarjajo, da se delo odvija skladno z načrtom. Prav tako bo podpisoval šef krajevnega urada, ki bo tudi zbiral račune in jih dostavljal občini. -eci TOKRAT 0 TEM KRŠITVE PROMETNIH PREDPISOV Na vprašanja nam je odgovarjal tovariš Pajenk, sodnik za prekrške pri občinskem ljudskem odboru. Kateri so najpogostejši prometni prekrški? Vožnja s kolesom brez luči, dveh oseb na kolesu in primeri vožnje s kolesom v vinjenem stanju. Za vinjene voznike koles je predpisana denarna kazen do 10 tisoč dinarjev, a kazni izpod 5 tisoč dinarjev so redkost. Se hujši je kriterij pri poklicnih voznikih motornih vozil, kjer je višina kazni do 100 tisoč dinarjev. Lahko pa se tudi odvzame vozniško dovoljenje za dobo treh mesecev. U-gotovili smo, da zlasti ugodno vpliva na storilca odvzem vozniškega dovoljenja, ker je voznik izključen za dobo prepovedi vožnje iz delovnega razmerja. Glede na močan porast prometa so taki ukrepi vsekakor upravičeni. Ali število prometnih nesreč o zadnjem času v občini pada ali narašča? V letu 1960 je bilo v mariborskem okraju 835 prometnih nesreč, od tega 42 smrtnih, medtem ko je bilo v letošnjem prvem tromesečju 9 smrtnih primerov. Materialna škoda znaša okrog 12 milijonov dinarjev. V naši občini je bilo letos v prvem tromesečju pet nesreč, od tega ena težjega značaja. Smrtnih nesreč ni bilo. Lahko rečem, da je v lenarški občini razmeroma najmanj prometnih nesreč v našem okraju. Kateri so najpogostejši vzroki prometnih nezgod? Glavni vzroki so prekoračenje dovoljene hitrosti, nepravilno prehitevanje, neupoštevanje prednosti, presekanje ovinkov, vinjenost šoferjev, poledica itd. Največ prometnih nesreč povzročajo vozniki-amaterji. Predpisov, ki urejajo prometne prekrške, je gotovo 15. Zaradi tega pripravlja Zvezna ljudska skupščina enoten zakon o ureditvi javnega prometa za vso državo. N. M. LENART Prijetno so bili lenarčani presenečeni, ko so se pred nedavnim predstavili gojenci glasbene šole iz Lenarta, ki že deseto leto gojijo glasbeno umetnost. Uvodoma je o dosedanjem delu in uspehih govorila u-pravnica šole tov. Jelka Habjan, ki se je zlasti zahvalila za pomoč občinskega ljudksega odbora, ki kljub skromnim denarnim sredstvom, zadnja leta izdatno pomaga. V javni glasbeni produkciji, katere se je u-deležilo precej lenarčanov, so sodelovali harmonikarji in godba na pihala. Poleg tega so gojenci zaigrali tudi nekaj težkih skladb na klavir. Ob tej priliki so se tudi predstavili mladi tamburaši, ki so bili deležni spontanega aplavza. V dvournem kvalitetno pripravljenem programu, ki ga je sestavljalo 22 točk, so gojenci glasbene šole iz Lenarta uspešno zaključili enoletno bilanco dela. -an Delitev 16 milijonov dinarjev krajevnega samoprispevka Razprava po sekcijah Živahna razprava o delitvi sredstev krajevnega samoprispevka v sekcijah SZDL — Krajevni odbori bodo sami razpolagali s sredstvi — Nov način obračunavanja — Sredstva bodo lahko uporabili, ko bodo zbori volivcev potrdili podroben načrt razdelitve. Pred krajevnimi organizacijami SZDL stojijo odgovorne naloge, zlasti sedaj, ko razpravljajo o delitvi sredstev krajevnega samoprispevka. Glede tega, ker so sredstva letos znatno višja od preteklih let in dosegajo višino 16 milijonov dinarjev, če upoštevamo neizkoriščeni denar iz lanskega leta, je nujno potrebno posvetiti vso pozornost pravilnemu koriščenju teh sredstev. V zvezi z delom sekcij so imeli vrsto posvetovanj s sekretariati odborov KO SZDL in predstavniki sekcij ter so se pogovorili o načinu razpravljanja glede delitve krajevnega samoprispevka v okviru sekcij. Prve izkušnje dela sekcij kažejo, da je tak način vsekakor uspešen. V Lenarta so na primer člani SZDL razpravljali o krajevnem samoprispevku v sekciji za komunalno dejavnost, za družbene organizacije in društva, sekciji za družbeno uveljavljanje žena in sekciji za zdravstvo. Razprava je bila izredno živahna in konkretna. Člani SZDL so upoštevali, da je potrebno dati prednost komunalnim potrebam. Podobno so se pogovarjali v sekcijah v Voličini, Zg Sčavnici in Gradišču, medtem ko so se v Benediktu omejili le na ozek krog članov SZDL; ti so sestavili komisijo, ki je izdelala podroben načrt za razdelitev sredstev, kar je v nasprotju z načelom odločanja najširšega kroga ljudi. Vsem državljanom je omogočeno, da razpravljajo in odločajo o razdelitvi krajevnega samoprispevka, zato bo vsaka kritika izven sestankov oziramo zborov volivcev neupravičena. Upoštevani bodo le predlogi navzočih državljanov. Tudi krajevni odbori in zbori volivcev razpravljajo o delitvi krajevnega samoprispevka Predloge, ki jih sestavijo sekcije SZDL, obravnavajo krajevni odbori na svojih sejah. Ponekod pa krajevni odbori sestavljajo tudi lastne predloge. Prvi kot drugi predlogi bodo šli v dokončno obravnavo na zbore volivcev, ki bodo potrdili ali spremenili načrt razdelitve denarja. Na pristojnih mestih so se dogovorili, da ne bo mogoče krajevnega samoprispevka uporabiti vse dotlej, dokler o tem ne bodo razpravljale sekcije SZDL, krajevni odbori in zbori volivcev. Stališče nekaterih funkcionarjev SZDL v Hrastovcu, ki menijo, da o delitvi krajevnega M JiH jumtte ? JOŽICA AUDA Športnik in aktivist Težko bi bilo reči, na katerem področju se Jožica bolj uveljavlja. Uspehe dosega na športnem pa tudi na ostalih področjih. Prav zaradi tega smo jo obiskali z namenom, da napišemo nekaj skromnih vrstic la časopis. Ko smo ji povedali, v avoji skromnosti ni hotela verjeti. No, navsezadnje pa nam je le povedala marsikaj zanimivega tudi za naše bralce. S športom se je začela ukvarjati že v osnovni šoli, medtem ko je večje uspehe dosegla šele na učiteljišču, kjer se je na pobudo prof. Ka- baja odločila za atletiko. V tem času je skrbno vadila skok v višino in uspeh ni izostal. Postala je slovenska prvakinja v skoku v višino v zaprtih prostorih. Prav tako še i-ma vedno mariborski rekord, ki ga se ni nihče presegel. Za Jožico je bilo ukvarjanje z atletiko odločilno, saj se je po končanem učiteljišču prav zaradi tega odločila za odbojko. Z njo se ukvarja bolj intenzivno tudi zato, ker je manj naporna športna panoga od atletike. Sedaj redno nastopa v prvi zvezni ligi. Leta 1959 je tov. Audova sodelovala na mednarodnem turnirju v Paler-mu, medtem ko je letos že bila na turneji po Holandiji. Poleg tega je sodelovala na različnih tekmovanjih na domačih tleh. Dovolj bo o športu. Jožica je prav tako vneta tudi za politično izobraževalno in kulturno-prosvetno delo. Pri Benediktu se je kmalu po prihodu z učiteljišča vživela. Verjetno ni mladinke ali mladinca, ki je ne pozna, saj je predsednica aktiva, ki je med najboljšimi v občini. Čeprav ima obilo o-pravka z mladino, je tudi predsednik Izobraževalnega centra Delavske univerze, član občinskega komiteja ZKS in LMS. Glede Delavske univerze nam je povedala, da je za predavanja med ljudmi veliko zanimanje, saj so bila dobro obiskana, če so bila kvalitetno podana. Predvsem so prebivalci zadovoljni z domačimi predavatelji. Zanimivo je, da v Benediktu niso opazili po- « jfi i ¥ odlično Zapisek o delu |L ^ A TVD .Partizan« Lenart LP V C8 H f O I V tekmovanju »Po poteh slovenjegoriške čete« v teku na 12 in 22 kilometrov dosegli prvi mesti — »Ob žici okupirane Ljubljane« članska ekipa na progi 25 kilometrov peta —- Osvojena dva pokala in več praktičnih nagrad. V zadnjem času beleži TVD »Partizan« Lenart izredne uspehe. Pred nedavnim so namreč častno opravili dve veliki nalogi, ki sta terjali mnogo napora in prizadevnosti tako tekmovalcev in trenerjev, kakor tudi funkcionarjev društva. Dve ekipi sta se udeležili koncem aprila tekmovanja »Po poteh slovenjegoriške čete« v Ptuju. Ekipa, ki je tekmovala v teku na 22 km, sestavljali so jo Vili Potočnik, Peter Doki, Janez 2ižek, Franc Polanec in Man-fred Straus, je z velikim naskokom zasedla prvo mesto. Prav tako je ekipa v sestavi Karel Kukovec, Pavel Markoli, Zdravko Vogrin, Ot-mar Zoreč in Franc Ditner, ki je tekmovala na 12 kilometrov dolgi progi, osvojila prvo mesto. Obe eki-ki sta prejeli v znak priznanja in požrtvovalnosti pokale v trajno last, posamezniki pa so dobili tudi lepa praktična darila. Opogumljeni po uspešno opravljeni nalogi v Ptuju so se odpravili na tekmovanje »Ob žici okupirane Ljubljane«, kjer so v močni konkurenci znanih športnikov dosegli na 25 km dolgi progi med 243 ekipami peto mesto. O tem dogodku je dnevnik »Delo« zapisal med drugim naslednje: »V boj za prva mesta so letos uspešno po segle nekatere ekipe društev »Parti- zan«, ki so jih večidel sestavljali atleti in smučarji, nekaterih pa tudi ne, saj se je med ostalimi »Partizan« iz Lenarta v Slovenskih goricah v tej hudi konkurenci prerinil na zelo častno peto mestos. To ekipo so sestavljali fantje, ki so tekmovali v Ptuju na 22 km dolgi progi. Tudi mladinska ekipa se je udeležila tekmovanja na 15 kilometrom dolgi progi, vendar rezultati še niso znani. Pričakujemo, da se bodo vrste »Partizana« v Lenartu še pomnožile ter da bodo tudi uspehi vedno večji. In v oboje smo lahko prepričani. J. V. Kmetijski nasveti JUNIJ V sadovnjaku: Izvršimo drugo škropljenje po cvetenju (konec maja, začetek junija), ki je najvažnejše za zatiranje ameriškega kaparja in istočasno jabolčnega zavijača in drugih škodljivcev. Proti glivičnim boleznim u-porabljamo bakreno ali žvepleno škropivo: 3/4 do 1 % bakreno apno ali 1/4 do 1/2% bordojsko brozgo ali 1 do 2°/o žvepleno-apneno brozgo; 1 % sumbarit ali »koloidalne« žve-plene pripravke: 0,3% cosan (thio-vid, sumporol) ali 0,3% dithane (li-rotan) ali 0,3 % orthocit. Za istočasno zatiranje zajedalcev živalskega rodu pa dodamo navedenim škropivom razne pripravke DDT ali HCH ali parathionska sredstva. Za zatiranje ameriškega kaparja je najzaneslivejše škropljenje z 0,1% parathionom (Pinus) ali fosfernom. Na polju in v vrtu: Zatiramo koloradskega hrošča. Pri tem je važno, da zatiramo predvsem mlade ličinke, ki so najbolj občutljive za razna kemična sredstva. Stare ličinke in hrošči so mnogo odpornejši in jih teže zatiramo. sebnih razlik glede udeležbe med šolo za starše in ostalimi predavanji. V šoli pa dosega lepe uspehe pri vzgoji najmlajših. Ker je že tak običaj, smo jo nazadnje še povprašali, kako je s prostim časom. Odgovor je bil kratek: »Prostega časa mi ne preostaja«. In ob koncu še naša pripomba: Jožica je lahko vzgled, kako se naj mladi učitelji na vasi uveljavljajo. T. T. Proti njemu prašimo z lindanom, pantakanom, aldrinom ali dieldri-nom (Pinus Rače) ali pa škropimo z 0,2 % tekočim lindanom ali gesaro-lom 50 ali z 0,7 do 1 % svinčenim arzenatom. Običajno ta sredstva pomešamo z 1 % bakrenim apnom ali bordojsko brozgo, ki deluje istočas- no proti krompirjevi plesni (fitofto-rij). Proti krompirjevi plesni in listni pegavosti na pesi škropimo z 0,3 •/• dithanom (lirothanom) ali z 1 % bakrenim apnom. Rdečega pajka (fi-žolovo pršico) najuspešneje zatiramo s parthionskimi pripravki, kot so 0,05 % systox (pestox, parathion, fosferno), 0,1% metasystox, tedion, ekatin. Prejme: UPRAVA »Domače novice« Lenart Ptujska c. 3 01 KJ as > as < H/l o u P. s ►J I o o « < £ J4 Qj S 'E Oh C t. o tc ta C o o. o .s C O! C s o XI as T) S -S. "C N -M v S o > o C OJ XJ ta s o p cd ■o 'S. ca O M ta C > > >o ta u aj E as o 0. as C U L, o >cn as "G U £ C C o tO as P, •a o a S XJ o t-, o C vi a! i-J 01 C T5 Zanima me, kakšne obveznosti i-mam, ako zaposlim gospodinjsko pomočnico? P. Z., Smolinci Predvsem je potrebno, da ima gospodinjska pomočnica delavsko knjižico. V kolikor pa prvič sklene delovno razmerje, mora biti tudi zdravniško pregledana. Če ima pri delodajalcu vso oskrbo razen obleke, ji kot začetnici po zakonu pripada mesečna nagrada 3 tisoč dinarjev, medtem ko mora delodajalec odvesti prispevek za socialno zavarovanje v znesku 1.500 dinarjev in proračunski prispevek 550 dinarjev. Slednji se plačuje na občinskem ljudskem odboru. V primeru kršenja zakono-vih določil je delodajalec predan sodniku za prekrške, ki ga lahko kaznuje z denarno kaznijo. Pozivamo tiste gospodinjske pomočnice, ki niso socialno zavarovane, da se zgla-sijo na občinskem ljudskem odboru, referentu za delo, zaradi ureditve delovnega razmerja. Ivnik Ivko, referent Odseka za delo pri ObLO Lenart V petletnem načrtu občine je predvidena med drugim tudi u-reditev turističnih postojank v Z g. Sčavnici, Cerkvenjaku in Ža-vrhu. V zvezi s tem bi bilo potrebno marsikaj urediti v teh krajih in sem mnenja, da bi bilo potrebno misliti na ustanovitev turistično-olepševalnih društev. Kdo naj da pobudo za ustanovitev teh društev? M. C., Lenart Ne samo posamezni kraji, temveč celotno območje občine Lenart je zanimivo za turistični razvoj. I-mamo mnogo izletniških točk, ki bi jih lahko izkoristili za turistične postojanke. ObLO in njegov upravni aparat v načelu skrbi za razvoj turizma in gostinstva, podrobno uresničitev zamisli perspektivnega plana o razvoju turizma pa bi naj u-resničile gostinske organizacije in turistična društva. V kolikor nam je znano, so turistična društva obstajala v Lenartu in Gradišču. Društvo v Gradišču po naših podatkih ne obstaja več, medtem ko v Lenartu obstaja, vendar ne deluje. Potrebno bi bilo, da se društvo v Lenartu o-živi in organizira tako, da bi delovalo na območju celotne občine. Lahko bi se našle tudi druge organizacijske oblike. Pobuda za poživitev dela ali za ustanovitev novih turističnih društev bi morala prvenstveno priti od državljanov, zainteresiranih gospodarskih organizacij ali drugih družbenih organov našega komunalnega sistema. Odločilno vlogo pri tem bodo lahko odigrale sekcije SZDL, ki so po zadnjih sestankih članstva- že nakazale mnogo koristnih predlogov. Rudi Pen, načelnik Oddelka za gospod. in finance ObLO Lenart V Benediktu že nekaj let stoji nedograjena zgradba, ki je bila predvidena za zadružni dom. Na občinski konferenci SZDL in na različnih sestankih se je govorilo, da bo te prostore izkoristilo podjetje >Pik< iz Maribora za svoj obrat. V našem kraju je tudi zgradba, v kateri je bila vča- filmski spored sih žaga. Sedaj je obrat zapuščen in kmetje vozijo les na žaganje celo v Radgono. Želel bi izvedeti, kaj bo v nedograjenem zadružnem domu in za kakšne namene bodo izkoriščeni prostori nekdanje žage? 1. F. Benedikt Po zadnjih razgovorih s predstavniki »PIK« v Mariboru ne pride v poštev ustanovitev obrata v nedograjenem zadružnem domu v Benediktu. Novih predlogov za gospodarsko izkoriščanje te zgradbe ni, razen da Trgovsko podjetje »Izbira« uredi v njem trgovske poslovalnice. V tem primeru bi bilo možno v prvem nadstropju urediti nova stanovanja. Zaga v Benediktu je po sklepu Okrožnega gospodarskega sodišča v Mariboru, ki je bil izdan v zvezi z likvidacijskim postopkom, obremenjena z din 320.000 investicijskega dolga. Kdor bo prevzel zgradbo, bo moral plačati to obveznost, zato gospodarske organizacije zgradbe nočejo prevzeti. Rudi Pen, načelnik Oddelka za gospod. in finance ObLO Lenart Važno obvestilo Nekateri bralci nas sprašujejo, če objavljamo različne oglase. Glede tega smo razpravljali tudi na seji uredniškega odbora in se dogovorili, da bomo z mesecem junijem začeli objavljati male oglase. V poštev pridejo na primer različne prodaje, nakupi, zamenjave, obvestila o najdenih predmetih itd. Morebitnih ženitnih oglasov oziroma takozva-nih sestankov želja ne bomo objavljali. Kdor želi objaviti v tej rubriki, mora poslati besedilo in denar. Za objavljeno besedo se plača 5 dinarjev. Pričakujemo, da bo naša nova rubrika naletela pri bralcih na velik odziv. UREDNIŠTVO Pojasnilo V zvezi s člankom, ki ste ga objavili v posebni prilogi vašega časopisa glede Odloka o najvišji tarifi za dimnikarske storitve v občini Lenart, dajemo naslednje pojasnilo: Uvodni članek, ki ste ga objavili na željo volivcev naše občine in, ki govori, da v primeru, če dimnikar ne čisti kurilnih in dimnovodnih naprav stranki, ni treba ničesar plačati, ni pravilen in ni v skladu s 4. čl. odloka. Določila odloka, ki je enoten za celoten mariborski okraj za vsa dimnikarska podjetja, tolmačimo tako, da mora stranka plačati tudi takrat, če dimnikar iz požarno-varnostnih razlogov dimne in kurilne naprave samo pregleda, če so v redu čiščene. Iz tega izhaja, da ima dimnikar pravico zaračunati 50°/o od veljavne tarife, tudi če ne čisti, ampak, kot že rečeno, kurilne in dimnovodne naprave samo pregleda. LENART: 4. junija ob 15. in 20. uri angleški film »Ladja, ki je umrla od sramu« — 7. junija ob 20. uri danski film »Igra mladosti« — 11. junija ob 15. in 20. uri sovjetski barvni film »Tihi Don I. del« — 14. junija ob 20. uri italijanski film »Branim svojo ljubezen« — 18. junija ob 15. in 20. uri sovjetski barvni film »Tihi Don II. del« — 21. junija ob 20. uri japonski barvni film »Krov Japonske« — 25. junija ob 15. in 20. uri sovjetski barvni film »Tihi Don III. del« — 28. junija ob 20. uri sovjetski barvni film >Križarka Var-jak«. VOLICINA: 4. junija ob 15. in 19.30 uri poljski film »Pokolenje« — 11. junija ob 15. in 19.30 uri jugoslovanski film »Naša pota se razidejo« — 18. junija ob 15. in 19.30 uri norveški film »Devet življenj« — 25. junija ob 15. in 19.30 uri italijanski film Običajno neznani lopovi«. GRADIŠČE: 4. junija ob 15. in 20. uri ameriški kinemaskopski film »Mož v sivi obleki« — 11. junija ob 15. in 20. uri angleški film »Ladja, ki je u-mrla od sramu« — 18. junija ob 15. in 20. uri ameriški kinemaskopski film >Sayonara« — 25. junija ob 15. in 20. uri sovjetski kinemaskopski film »Kapitanova hči«. OBJAVE — OBJAVE — OBJAVE Cenjenim strankam sporočamo, da smo odprli fotoatelje »SLOVENSKE GORICE« v Lenartu, Ptujska cesta 27. Izdelujemo fotografije vseh velikosti in slikamo na prostem ob vsakem vremenu. Se priporočamo! Fotoatelje »Slovenske gorice« DOPISUJTE V »DOMAČE NOVICE« PREPRIČANI SMO, DA VAS ZANIMA, KAJ IN KAKO DELAMO V NAŠI OBČINI, ZATO VPRAŠAJTE. ODGOVORILI BOMC BREZPLAČNO V RUBRIKI VPRAŠUJETE — ODGOVARJAMO ZA STARE IN MLADE KRIŽANKA i 5 19 22 2 16 12 10 K. 23 13 20 uL 11 18 24 5 6 14 2J 26 ~r VODORAVNO: 1. Začetnici priimka in imena znanega pol .delavca v občini Lenart, 3. Moško ime, 7. Reka v Nemčiji, 9. Ravnotakšen, 11. Predsednik ObLO Lenart, 12. Osebni praznik, 14. Veznlk, 15. Začetnici imena in priimka doslej najboljšega opernega pevca na svetu, ki je že umrl, 17. Suženj (v srbohrvaščini), 19. Mesto v Italiij, 20. Reci, 22. Oblika pesmi, 24. Žival, ki živi v zemlji, 25. Ljudstvo (v srbohrvaščini), 26. Medmet. nekoč so Živeli ... I. dejanje Nekoč so v neki vasi živeli špekulanti, ki so se ukvarjali s preprodajo živine. Posel je krasno cvetel. Denarnice so se debelile na račun lahkovernežev. ii. dejanje Nekega dne so prišli resni možje, špekulante prijeli za kravateljc in jih poslali na nezaželen dopust. šoferska Voznik: »Hej vi, umaknite se s ceste, sicer vas povozim!« Pešec: »Kar dajte, sem zavarovan.« NEVERJETNO Tone: »Ali veš, Francelj, da je postal Gašper skladatelj?« Francelj: »Ta je pa bosa. Kje pa je v službi?« Tone: »Pri gozdarjih drva sklada.« NAVPIČNO: 1. Priimek največjega slovenskega pesnika, 2. Nasprotno od noter, 4. Kemijski znak za arzen, 5. Del človeškega telesa, G. Odliti, S. Gol, 10. Del prostor* v cerkvi 13. Kratica za državni zavarovalni zavod, 16. Nemoralna ženska, 18. Domača žival, 21. Kratica za ljudsko republiko Hrvatsko, 23. Predlog. SE VEDNO PO STAREM V naši domači gostilni je pa tako: Ko je bilo po starem, se marsikaj ni dobilo, sedaj, ko je po novem, se približno isto dobi. Ko so bile stare cene, se ni dobilo, sedaj, ko so cene poskočile kakor barometer spomladi, se prav tako vsega ne dobi. In postrežba? Če si dobrih živcev, boš vzdržal, dokler se ne bo prima-jala natakarica in se vsa začudena opravičila: »Oprostite, saj vas sploh nisem videla! ČAS UŽIVANJA Lojze: »Ali ti sploh kdaj uživaš, Polde?« Polde: »Seveda.« Lojze: »Kdaj pa?« Polde: »Kadar ni žene doma.« OH, TA ALKOHOL Ona: »2e spet si pijan, te ni sram? Ko bi vsaj tega alkohola ne bilo toliko.« On: »To tudi jaz pravim, zato pa ga je treba uničevati «