List izh:*.? i dvakrat na mesec.
Posamezna št. 75p
Naročnina mesečno 1 50 D.
Rokopisi se ne vračajo.
Nefrankirana pisma M ne sprejemajo.
Poštnina p jačana
v gotovini.
Uredništvo in upravništvo v Št. Peterski vojašnici.
Glasilo izvršnega odbora udruženja vojnih invalidov, vdov in sirot kraljevine SHS.
Napredek petih let.
Vojna, ki je bila tvornica za invalide, je pred petimi leti «stavila svoj močni obrat. Vsakovrstni stroji človeškega izuma iz modernega stoletja so prenehali delovati in svet je z ža-iustjo zrl na svoje preteklo pogubonosno dejanje. Nastopili so blagi oznanjevalci miru, ki so z veseljem in navdušenjem sprejeti oznanjevali vsakemu slanu zopet svoj blagor na zemlji.
Pojavila se je velika masa nesrečnih pohabljenih, zapuščenih in osamljenih, ki so pri pogledih na svoj položaj s solznimi očmi sprejemali tolažilne besede oznanjevalcev bodočnosti. Tudi njim se je obetala ublažitev njihovega obupnega položaja. Tiho, nemo in s strahom so pričakovali invalidi, vdove in sirote svoje usode.
In res prišla je za nje usoda, kakoršno preživljajo sedaj že peto leto. Zvezana je z dolgotrajnim vprašanjem v socijalni politiki, ki se rešuje in rešuje, pa še ni rešeno — in najbrž nikdar ne bo pošteno rešeno.
Poglejmo kaj se je dosedaj v tem pogledu storilo.
Ustanovilo se je na vseh mestih in krajih polno invalidskih uradov, ki rešujejo vprašanje vojnih žrtev. Prave rešitve pa niso in ne bodo mogli nikdar doprinesti, ker ni za to podlage. Ta podlaga bi morala biti dana s pravičnim in socijalnim invalidskim zakonom. Popisali so nas in še danes nas preštevajo, pa menda kljub temu še danes ne vedo, koliko nas pravzaprav je.
Vse, kar se danes rešuje in kar se je že rešilo, je samo trenutno, nestalno in pomanjkljivo, da skoro smemo reči brez vsakega izdatka. Pokojnine, ali bolje rečeno miloščine, so toliko, kolikor se danes vrže siromaku enkrat v klobuk, pa še to je jako nestalno, ker mora »parat radi pomanjkanja sredstev večkrat prestati ali odpovedati. Zdravstvene razmere imajo na vseh koncih nedostatke. Res je, da se izdelujejo vsakovrstne proteze, katero dobi vsak, kdor jo potrebuje, ker že sama morala zahteva, da se ne more kazati mase ljudi brez udov človeški družbi.
Lastnih zdravstvenih zavodov imamo zelo malo, v nekaterih pokrajinah pa skoro nič. Navadno so invalidski zdravstveni zavodi priklopljeni civilnim. Drugi pacijenti imajo popolnoma ločene udobno opremljene prostore in zdravstvena sredstva, invalidi pa so skoro povsod kot nekaki privesek nastanjeni po slabih razpadajočih barakah. Take slučaje imamo na več mestih; najbolj žalostno pa izgleda v Brestovcu pri Zagrebu, kjer so nastanjeni težko bolni tuberkulozni invalidi poleg lepega civilnega zdravilišča v tako strganih barakah, da niti skoro pred dežjem niso varni. Nimamo hiralnic, nobenih ambulatorijtev; civilne bolnice pa se branijo sprejeti invalide menda radi preslabega plačila in ker bi zavzeli preveč mest za druge pacijente. Tako se kažejo nedostatki pri najglavnejšem vprašanju, ki je najvažnejše, to je zdravstvo.
Poglejmo učenje in preskrbo s službami.
Invalida se ima v zavodu, dokler se ne izuči. Odločeno je, da se njegovo učenje izvrši z največjo naglico, da se ga preje otrese in postavi na lastne noge. _ Naredi izpit, potem pa stoji brez vseli nadaljnih sredstev in pomoči na cesti. Mojstri jih poznajo in se jih branijo iz dveh vzrokov. Prvič je invalid pohabljen, delo-
Minister za socijalno politiko je po rešenju uiinistrskega sveta od 13. IV. t. k št. 38.652,. na temelju čl. 35 zakona o budžetskih dvanajstinah predpisal navodila, kako morajo postopali komisije za revizijo onesposobljenosti in uve-ren j invalidov ter svojcev padlih in pogrešanih. Navodila so sledeča:
ma nezmožen za delo, drugič pa je hitro površno malo izučen. Ne more ga primerjati z drugim kvalificiranim delavcem, pa se ga raje otrese, da ne zavzema samo mesta v delavnici. Ali pa mu ponudi tako neznatno plačico, da ne more pošteno živeti.
Invalid, ki hoče postali samostojen mojster,
pu nima sredstev za nabavo orodja in drugih potrebnih stvari.
Tistih 2000 Din, ki mu jih zakon nudi v ta namen, ne zaleže prav nič pri današnjih razmerah. Pa saj tudi tega zneska ne more dobiti zlepa, ker ni navadno kredita in mora čakati po celo večnost, kdor je tako srečen, da ga dobi.
Kdor dobi državno službo, je tako nizka, poleg tega pa danes splošno znano še tako slabo plačana, da si ne more kupiti danes niti poštene hrane več. Pri tem pa izgubi dotični skoro vso drugo preskrbo po invalidskem zakunu. Najžalostnejše pa je, da se ga najrajše reducira. Ako se potem trudi za svoje pravice nazaj in stoji brez dela in pomoči na ulici, se ga odklanja in enostavno proglasi za delomrž-neža in stvar je gotova.
Invalid, ki ni za nobeno delo, pa ima ženo in družino, se ne more podati v zavod niti k učenju. Ako gre v zavod, se preskrbi samo njega, družina pa, od katere živi ločen, nima nobenih sredstev, ker ji nič ne pristoja.
On ljubi svojo družino, delati ne more, pa gre raje beračit.
Tako delajo tudi oni, ki so že prestari za učenje, ker se jim ne nudi pomoči, hiralnice, v katero spadajo pa tudi ni. Beračenje pa je prepovedano, po invalidskem zakonu, zato mora dotični izgubiti še vsa prava. Tako mora brez vsega na cesti shirati.
Kako pa je z vojnimi vdovami in sirotami? O kakih prejemkih ne more biti govora, ker danes že poštnina več znaša kot njihova pokojnina. Doklade in podpore so do skrajnosti v minimalnem obsegu tako, da so skoro vse brez njih. Drugih bonitet jim pa niti zakon ne nudi. Zaščita dece odklanja preskrbo sirot z izgovorom, da so zaščitene po svojem zakonu. Tako zaščito jim nudi ono, kar naj bo nadomestek za zgubljene očete.
To je današnja preskrba vojnih žrtev, v kateri se zrcalijo vse tiste povojne obljube in hvaležnost za doprinešeno veliko delo in muke.
Pet let že tarnamo in vpijemo. Kot reakcija ni nič drugega kakor »pregledi«, »nadpre-gledi«, »procenti«, »komisije«, »redukcije«, »Statistike«, »štetja«, »sodbe«, »kazni« in podobno. Tako se do danes rešuje naše vprašanje.
Ali pa se zato zanima kaki dobrotvorec? Nihče!
Veliko imamo dobro situiranih ljudi ha račun revne mase in vojne, pa se nihče ne zmeni, da bi kaj pomogel zapuščenim vojnim žrtvam.
Kako pa je bilo včasih? Bili so vedno invalidi in žrtve, čeprav nikdar še v tako velikem številu. Toda dobrotvore! so se našli na vseh straneh iz meščanstva in plemenitašev, da so naklonili različne vsote v pomoč in ustanavljali različne štimpendije.
In danes? V sreči in izobilju pri današnji morali je izgubljen sploh vsak socijalen čut, zato pa je tako lepo urejeno vprašanje vojnih žrtev.
1.
Komisije morajo o -priliki revizije rešenj natančno proučiti cel predmet in se uveriti, ako so podani vsi zakonski pogoji, ki se zahtevajo za oglašenje invalidom in pri poznan je pokojnine kakor ludi za družine padlih in -pogrešanih.
Najprvo bodo pregledale komisije predmete invalidov.
Vsem komisijam se naročuje, da natančno prouče: Zakon o zač. pomoči invalidov od 28. 12. 1921, odredbe zakona o podpori vojaških invalidov iz leta 1914, ki veljajo zaeno s čl. 52. zakona o začasni pomoči invalidom od 28. 12. 1921., čl. 85 zakona o dvanajstinah in vse zakone, ki po členu 20 zač. inval. zakona veljajo za posamezne pokrajine.
Komisije morajo obračati posebno pažnjo na one predmete, pri katerih vrhovno invalidsko sodišče, odnosno ministrstvo za socijalno politiko niso izdali še odlokov zato, ker ni bilo prizivov od strani drž. zastopnika (či. 45 zak.)
Pri pregledovanju naj komisije zahtevajo potrebna izvestja in podatke od pristojnih oblasti.
Radi pravilnejše orijentacije komisij pri delu po teh navodilih se navedejo nekateri konkretni primed, kjer se je zapazilo, da so sedanje komisije za pregled ter sodišča pogrešno tolmačili in primerjali zakonske odredbe.
2.
Kdo se ima smatrati za vojnega invalida po zakonu je točno popisano v čl. 1 zakona od 28. 12. 1921. Ni zadosti, da je bil kdo bolan ali ranjen v vojski, da je zato invalid, ampak je potrebno, da je vsled tega nesposoben za delo najmanj za 20 odstotkov. Tudi ni zadosti, da je kdo samo nesposoben 20 odstotkov ali več za delo, ker ta nesposobnost mora izvirati i\z poškodbe ali bolesti zadobljene pri izvrševanju vojne dolžnosti in brez njegove krivice. Vse to mora biti dokazano, tako, kakor zahteva zakon. Pod točkami B. V. in D. je povedano, katere osebe morejo postati invalidi, akoprav niso v;ršite vojno dolžnost. Pri pogrešanih morajo uvidevati komisije, da poleg odredb čl. 1 pod G. zak. od 28. 12. 1921 velja tudi čl. 3. od-stav. 3 zak. iz leta 1914 ki se glasi:
Kot pogrešan se razume vsak, pri katerem se dožene, da ni pobegnil, ker ta predpis se vjerna s propisom zakona od 28. 12. 1921 čl. 52. (Zadnji) stavek velja seveda samo za Srbijo in Črno goro.)
3.
Pri revizijah pokojnin (podpor) družinam, se morajo komisije uveriti: 1. ali je oseba po kateri se zadobi pravico na podporo utrjena z dokazi, kakor predpisuje zakon, da je v istini padla, umrla ali pogrešana;
2.	ali družine, ki prejemajo pomoč v istini ne plačajo več kot 30 Din neposrednega davka (čl. 30 točka II.) in
3.	ali je bil padli umrli in pogrešani edini hranitelj družine in ako nima družina kakega drugega hranitelja, ki ne plača več ko 30 Din neposrednega davka (čl. 20 točka IV.)
4.
Komisija mora obrniti pažnjo na odredbe čl. 20 točka V. in poizvedeti ali je nesumljivo dognano, da se je dotični predal, ko je že prešel preko meje Srbije od predleta 1912. (To velja samo za Srbijo. Op. ur.)
5.
Poleg čl. 27. zak. od 28. 12. 1921 a z ozirom na čl. 52 tega zakona, veljajo tudi odredbe čl. 14. zakona o -podpori vojaških invalidov, po katerih jte tak invalid (vojaški invalidi so osebe, ki so sploh pri vojakih tudi pred vojsko postali invalidi. Op. uredn.) dolžan poleg prijave doprinesti:
a) Uradno potrdilo svojega pristojnega komandanta v kakih prilikah je v službi, ali za časa vojske postal nesposoben, v kateri bolnici ali drugače je bil zdravljen.
Tudi veija odredba člena 18 peti odstavek zakona o podpori vojaških invalidov, ki se glasi: Kar se tiče podatkov o poizvedbi, kje je kdo
Navodila,
ranjen, kdaj je padel ali pogrešan, set pri pomanjkanju uradnih podatkov priznavajo izkazi vojakov ali starešin jedinic, iz katere je izšel pohabljen ali pogrešan vojak in sicer onih oseb izkazi, ki jim je znana dogodba.
Pri! tem, da se komu prizna invalidska podpora, je potrebno, da doprinese tpredimeinovane dokaze in v slučaju, da je uradno dognano, da se ti dokazi niso mogli doprinesti, se postopa po 11. odstavku čl. 41 zakona od 2d. 12. 1921. Ako je prisoja izvršena samo na osnovi te določbe brez potrebnega predodnega izvida, je nepravilno prisojena.
Istotako se mora obračati pažnjo, da so bile dokazovalne priče v stanu, da neposredno dokažejo kar trdijo in so v slučaju potrebe pripravljeni pod prisego potrditi svoje dokaze, kar zakon izrečno zahteva (čl. 41) kakor tudi, ali so v obče sposobni za pričanje.
Tako se mora postopati pri oceni dokazov za invaliditet© kakor tudi pri invalidskih podporah. Čl. 40 zak. od 28. 12. 21 izrecno pravi, da se imajo doprinesti uradni podatki, ki so potrebni za pregled pravice na pokojnino, vendar ako te ni, kaj se ima potem dognati z uradnimi obvestili, ker čl. 41 dovoljuje posluževa-nje prič kot dokazovalno sredstvo.
6.
Komisija ne bo pozvala na pregled one invalide, za katere se po spisih utrdi zakonsko opravičenje in pripadnost procentov. To velja samo za ranjene in poškodovane.
Vsi radi bolezni oglašeni za invalide pa se imajo pozvati in pregledati!,, kakor tudi ranjeni in poškodovani, ki so oglašeni samo kot začasno nesposobni. Tako se morajo pregledati tudi oni ranjeni in poškodovani, kil so jim procenti povečani poleg tega še vsled bolezni.
Pozovejo pa se tudi oni z nepravilnimi dokumenti in nepravimi; procenti.
Dalje se imajo pozvati na pregled vsi oni, ki imajo pravilne dokumente ter so oglašeni za stalne invalide, ako komisije najdejo, da po naravi hibe ne bi bilo treba, da so stalni invalidi.
Oni pa, pri katerih se iz spisov dožene, da nimajo postavnih dokazov, se ne bodo pregledali ampak bodo komisije rešile, da se jim ustavijo pokojnine in uničijo tozadevne sedanje rešitve (čl. 35 zak. o dvanajstinah.)
7.
Ako komisija najde, da je treba radi odreditve točne diagnoze opazovanja, da je treba koga preiskati po zdravniku specijalistu, naj dotičnega pošlje v najbližjo oblastno, armijsko ali divizijsko bolnico, v kateri je špecij'alist za dotično stvar.
Ako zdravniki pri komisiji ne soglašajo v mišljenju radi diagnoze in prognoze, mora ko-
PODLISTEK.
Iv. Vuk:
Moja pot na kongres invalidov.
” Ah je to pravica?
Naglo stopam proč, kjer mi je postalo neprijetno. V mesto grem. Zaprto je še, a se že vzbuja. Park je majhen, srčkan, umetno narejen. In zopet sem pomislil:
»Koliko delavcev je nosilo semkaj zemljo in urejevalo to, predno je začela po njem posedati gospoda? In morda so delali takrat za 100 vinarjev ua daui:.
Grem na obalo.
Pravkar je priplul manjši parnik. Lepa, črnolasa, črnooka dalmatinka izslopa. Gre s prijateljico v kavarno na obali. Tudi jaz grem v to kavarno. Pristnega dalmatinca naročim. Kako bi pil kavo sedaj, ko sedi pri sosednji mizi takšno dekle, iskro, kakor je iskro dalmatinsko vino.
Ali glej!... K mizam se bliža otrok 9 ali 10 let. Morda celo mlajši. Ni mogoče uganiti let na bledem, izstradanem otroškem obrazu. Ves raztrgan je, noga pohabljena. Gleda nas in ne prosi. Z ustmi ne, ali oči njegove požirajo dišečo kavo in beli kruh.
Nikdo ga ne vidi.
kje je spal siromak, da je tako zgodaj na nogah? Kaj je zajutrekoval ? Morda pa še niti večerjal ni? Glej, tam prihaja drugi. Naravnost k barkam gre. V umazani vodi se ziblje gnila pomaranča. — Leže na tla in jo lovi z roko. Ko jo ujame, jo začne jesti. Gnilo. A na trgu stane ena 50 para.
misija dotični predmet odstopiti glavnemu sanitetnemu svetu v odločenje, po katerem bo potem komisija izdala svojo rešitev.
O priliki pregleda invalidov mora komisija radi izdaje pravilne rešitve obračati veliko pozornost na odvojena mišljenja, ako so bila o priliki prejšnjih pregledov.
Pri invalidih katere komisija spozna, da jih je treba pregledati, pa žive na teritoriju druge komisije in bi bilo pozivanje zvezano s stroški, se mora komisija obrniti do dotične komisije, na katere teritoriju dotični invalid biva. Zaprošena komisija ga mora pregledati in o .rezultatu poročati, radi izdanja končnega odločenj a.
Invalidi, ki žive zunaj države ter jih je treba ponovno pregledati, se naznanijo ministrstvu za socijalno politiko, da postopa po členu 33 zakona od 28. 12. 1921.
9.
Ako se ugotovi pri pregledovanju, da je superrevizijska komisija izvršila pregled brez priziva proti prvemu pregledu, je dotična rešitev neveljavna kot nasprotujoča čl. 34 zak. od 28.12. 1921. Nadalje se postopa po pristojnosti.
10.
Pri razmotrivanjiu predmeta mora se utrdili, ali je bila sestava sodišča, ki je prisojevalo pokojnino po predpisu čl. 2G A II. zak. od 28. 12. 1921.
Istotako, ali je bila prva komisija in sodišče, ki sta prisodila pokojnino za to pristojna po čl. 27, 35 in 40 zak. od 28. 12. 1921.
Neizpolnitev teh predpisov jej vzrok ustavitve pokojnine lih po rešitvi mora komisija cel predmet odstopiti ministrstvu za socijalno politiko, da postopa po čl. 35 zakona o dvanajstinah.
11.
O priliki revizije predmetov priznanja pokojnin družinam pogrešanih je treba obračati pažnjo in zahtevati uverenje občin (občinskih sudov), ali se dotični ni javljal in ako se nima mogoče o njem kake sledove ali podatke o bivanju, posebno o onih iz Južne Srbije, ako niso živi.
To radi tega, da se ne bo dajala podpora za one, kateri žive v stranskih državah in morda šie delujejo proM naši državi.
12.
§ 87. pravilnika za izvršitev zakona od 28. decembra 1921 predvideva prisojo invalidske pokojnine vsem invalidom brez ozira na čin ali poklic ako so v službi im da se jim ista izplačuje od dne vpokojitve ali zapustitve državne službe se smatra tako, ako je dotični rednim potom razrešen službe, nikakor pa ne, ako je sam dal ostavko ali zapustil službo. S tako zapustitvijo izgubi dotični svoj čin in zvanje in
»Povsod ta fakinaža«, reče nekdo pri mizi.
Kavo pije in beli kruh je... Oči se mu svetijo svete jeze nad otrokom, ki je gnilo pomarančo in nad pohabljenim, ki sloni ob stebru kavarne.
Moja soseda po vzame denarnico.
»Kako ti je ime«, vpraša ljubeznjivo pohabljenca.
Zmajal je z ustnicami, a glasu nisem slišal.
Ona pa mu moli pet dinarjev ...
Mislil sem, da so vsi vglobljeni v svojo kavo in vino, ali glej, vse gledajo na dekle.
Otrok se zahvaljuje.
»Sem pojdi«, zakliče nekdo in denarnice se odpirajo.
Ni jiii mogel odpreti lačen pogled otroka, lepo dekle jih je s svojim vzgledom odprlo. Ali darovi niso bili darovi uboge vdove v Jeruzalemskem tempeljnu, čeravno so dajali po eno ali dve kroni.
Pa sem se spomnil, da je nekdo nekje napisal o otrocih na Ruskem, kako se potikajo gladni okrog. Zakaj nikdo ne napiše o otrocih v Jugoslaviji, sem pomislil.
»Kosovo« naš parobrod je zagodel z debelim basom. Zval nas je v svoj »zavičaj«.
Plačam in grem.
Še. se ozrem po črnooki, črnolasi dalmatinki in z očmi sem poiskal tistega, ki je včeraj tako navdušeno oboževalno vzkliknil pri pogledu na tisto berlinsko francozinjo.
»Revež«, sem pomislil, kakor včeraj.
On pa, kakor da je slišal moje besede v mislih, je pokimal z glavo ...
Nato se je parnik odmaknil od pomola.
Še sem videl krasotico pri mizi v kavarni. Vse je mahalo, tudi jaz. Ona pa je gledala na odhajajoči parnik in ni mahala.
radi tega se mu ne more prisojevati za pokojnino poslednja plača, ker iste nima več, ker se ji je samovoljno odrekel. Edino ako se njegova nesposobnost po zakonu utrdi, ima pravico do pokojnine redova. Nepravilno tolmačenje tega paragrafa se je opazilo pri raznih invalidskih sadovih. Bili so slučaji, da se je dodelila pokojnina oficirjem in uradnikom, dokler so bili v aktivni službi, iz katere so pa potem podajali ostavke in pokojnina jim je bila pripo-znana in izplačevana napram činu, ki so ga poprej imeli a že po prejeti ostavki. Vse te rešitve so protivne zakonu in se ima pri njih postopati po čl. 35 zakona o dvanajstinah.
13.
V slučaju nastalega vprašanja je-li kdo di--žavljan kraljevine SHS morajo komisije za dokaz prejemati samo uverenja ministrstva za notranje zadeve, kot edino pristojnega v tem vprašanju (§ 106, 107 in 108 pravilnika.)
(Dalje prihodnjič.)
Uradni del.
Zakup tobačnih glavnih zalog.
Tobačne glavne zaloge; v Sloveniji se oddajo za leto 1924. in 1925. v zakup. Pravico do zakupa ima vsak državljan. Pogoji se lahko vpogledajo pri vsaki srezki upravi finančne kontrole in pri vsakemu oddelku finančne kontrole v Sloveniji.
V posameznih glavnih tobačnih zalogah se proda letno tobačnega materijala in cigaretnega papirja za okoliše tobačnih glavnih zalog v naslednjih zneskih:
Ža okoliš Kamnik 2.400.000 Din, Logatec 9.00Ö.000 Din, Litija 1,200.000 Din, Krško
1.200.000	Din, Sl. Gradec 1.500.000 Din, Radeče
800.000	Din, Konjice 1,500.000 Din, Brežice
2.500.000	Din, Smlednik 500.000 Din, Višnja gora 1,000.000 Din, Vrhnika 3,500.000 Din, Zagorje 1,300.000 Din, Velike Lašče 1,000.000 Din, Laško 4,000.000 Din, Marnberg 1,500.000 Din, Prevalje 2,000.000 Din, Rogatec 1,800.000 Din, Sevnica 1,600.000 Dih, Slov. Bistrica 1,800.000 Din, Murska Sobota 2,600.000 Din, Kranj s pod-prodajama Kropa in Tržič 4,000.000 Din, Radovljica s podprodajami Bistrica in Kranjska gora 5,300.000 Din, Kočevje! s podprodajami Banjaloka in Pregrad 3,800.000 Din, Cerknica s podprodajami Lož in Nova vas 4,500.000 Din, Novo mesto s podprodajami Črnomelj, Metlika in Kostanjevica 5,500.000 Din, Celje s podpro-dajo Mozirje 10,500.000 Din, Lukovica s pod-prodajo Moravče 900.000 Din, Maribor s pod-prodajo Sv. Lenard 14.200.000 Dih, Ptuj s pod-prodajo Ormož 4,400.000 Din, Ribnica s pod-prodajo Travnik 1,600.000 Din, Škofja Loka s podprodajama Stranska vas in Železniki
Ni me videla, kako sem ji mahal.
Zamahnil sem s klobukom.
Ni me zapazila.
In nobenega iz vseh, i so gledali s palube na njo in ji. mahali...
*
... Galeb je sledil parobrodu. Bel, kakor golob je visel v zraku in zdelo se je, da ga nekaj nevzdržnega nese za parobrodom, ali kakor da je privezan. Zadaj za njim so polelavali drugi, krožili v zraku, se spuščali v vodo in zopet dvigali kvišku. Imel sem še žemljo iz Ljubljane. Stara in trda je že bila. Razrezal sem jo na koščke in jih metal galebom. Lovili so koščke iz vode spretno in urno. Le ta, ki je visel nad parobrodom, se ni zmenil za koščeke, dasi sem mu jim metal malone pred kljun.
Morska svinja — delfin — se je pokazala v valovih, kakor da se je zaobrnilo ogromno kolo...
Potniki so jeli tekati semintja. Prtljage so pre-vezavali, se zbirali na palubi in gledali v pričakovanju v dalj.
Bližamo se Splitu.
Ni še videti mesta. Le luka je vidna in pa planine, ki so valovite, kakor morje v času »širokega«. Ti kameniti valovi se vidijo, kakor da so naenkrat v svojem valovanju razbukani, okameneli...
Parobrod trobi.
Ali mesta se vidi še zelo malo. Ono je tam na levo za tistim pokopališčem, ki stoji tam na pečini, vse v cipresah. Morje se zaletava z valovi v ta pol-otoček in ga podjedava, da strle bičane pečine, kakor skeleti. Veliki trije dimniki cementne tovarne škilijo v nebo, kakor topovi največjega kalibra iz napoleonovih časov in iz njih odprtin se vije počasi dim.
(Dalje prihodnjič.)
6,500.000	Din, Trebnje s podprodajama Žužemberk in Mokronog 2,200.000 Din, Radgona s podprodajo Ljutomer 2,500.000 Din, Šmarje pri Jelšah s podprodajo Kozje 2,000.000 Din, Oko-
štatistika nujno za izvesti. Središnji odbor iz Beograda je dal z okrožnico z dni© 8. VLIL t. 1. št. 7780 navodila vsem odborom, kako se mora čimpreje izvesti statistika voj. žrtev cele kraljevine. Posameznim, odborom, razpošilja članske knjižice in znake, ki so takoj za izdati. — • Ljubljanski izvršni odbor je dobil dovoljenje, da je članske knjižice založil sam, zato ker jih bo imela Slovenija v slovenskem besedilu. Znakov pa nam je dal središnji odbor dovolj na razpolago in se jih je že tudi precej razdalo med naše članstvo. Vendar pa opozarjamo, da si ga nabavi takoj slednji naš član, da nei bo delal izjeme in postavljal celo udruženje v slab vzgled. Oni odbori in članstvo, ki še niso poslali vseh popisuje pa najstrožje opozarjamo, da to nemudoma store. Po sklepu širše seje središnjega odbora, glasom, gori navedene okrožnice ne bo dobil noben izvršni odbor poprej izplačanega bodočega obroka monopoiske-ga ionda, dokler ne izvrši statistike.
Zato bomo obsojali vsi skupaj one, ki vsled same malomarnosti zavlačujejo izvršitev popisa in statistike. Toraj pojdimo na deio, vzdramimo zamudnike, da pokažemo, da je Slovenija zares disciplinirana.
Invalidi, vdove in sirote se pozivajo, da prineso vsak svojb sliko, ki ne sme biti stara preko tx*eh let, v uradnih urah v društveno pisarno, Rotovški trg št. 9. Slike se bodo sprejemale do najpozneje .vštevali 19. avgusta t. 1. — Vsak član dobi potem v gotovem roku izstavljeno novo člansko knjižico, opremljeno s svojo sliko, ki bo potem služila kot legitimacija za znižano vožnjo po (železnici. Pripomnimo, da veljia to samo za organizirane člane, ki redno plačujejo članarino. Po pravilih je vsak izključen, ki je zaostal s članarino pol leta. Dolžnost vsakega člana je, da obvesti tudi druge tovariše in tovarišice o tem. Vsak član naj se javi tam s sliko, kjer plačuje članarino, n. pr. člani, ki so na deželi, naj se takoj javijo pri svojih zaupnikih, člani pa, ki so v mestu oziroma v mestni okolici, naj se javijo v društveni pisarni, Rotovški trg št. 9. Uradne ure so vsako sredo iu nedeljo od 9—12 ure. dopoldne. Udruženje vojnih invalidov v Mariboru.
Znaki. Invalidi, vdove naši člani. Kdor še ni, dobil znaka, naj se takoj oglasi pri svoji podružnici. Istih je še dosti v zalogi. Nihče izmed članov ne sme biti brez znaka.
Seja v ŠkoSji loki. Izvršni odbor je sklenil, da se vrši dne 29. VIL t. 1. seja podružnice v Škofji loki. Bil je navzoč odbor in delegat iz Ljubljane. Sejo je otvoril predsednik tov. Debeljak ob 10. uri. Tajnik tov. Humor je preči-tal vse okrožnice izvršnega odbora ter se je o njih debatiralo in vse potrebno ukrenilo. Nato je delegat poročal o važnih tekočih vprašanjih pri izvršnem odboru in prosil, da se ga, podpira. Posebno glede štatistike jle dal vsa potrebna navodila, kako se bo čimpreje izvršila. Po nekaterih slučajnostih je zaključil predsednik sejo.
Afera v Splitu. V tamkajšnjem izvršnem odboru je nastala obširna afera, ki je niaper-jena proti predsedniku tov. kap; Jurišiču. Od-stopivši odgovorni urednik Vojnega invalida« tov. Martin Miše je izdal v javnost obširen razglas z naslovom »Razjašnenja« vsem tovarišem in tovarišicam v Dalmaciji s katerimi obdolžuje predsednika raznih nepravilnih dejanj. Prinaša tildi zapisnik revizije od 6. 7. in 8. 7. t. 1. Želimo, da bi se zadeva čimpreje razčistila in poravnala, ker take afere so samo v škodo naši stvari.
Podpora invalidom. Ministrstvo za socijalno politiko je nakazalo udruženju vojnih invalidov vsoto 096.000 Din, ki jo bodo člani izvršilnega odbora udruženja razdelili med pokrajinske odbore. Za pokrajinski odbor v Ljubljani je določena vsota 40.000 Din. Pokrajinski odbori bodo morali nakazane jim vsote pravično razdeliti. (Posnemamo po »Jutranjih Novostih« s pripombo, da nam o tem do sedaj še ni nič znanega. Op. uredn.)
Iz seje in shoda v Mariboru.
Po sklepu izvršnega odbora sta se vršila dne 28. in 29. julija t. 1. v Mariboru pri podružnici II. V. I. širša seja in shod. Kot delegati izvršnega odbora so bili navzoči tov. Štefe, Kru-šič in Benedik. V soboto 28. VIT. t. 1. ob 8. uri
lis Ljubljana bo oskrbovala neposredno samostalna monopolska uprava iz svojega monopolskoga skladišča.
zvečer je otvoril predsednik podružnice tov. Kopina v prostorih gostilne pri Holzknischtu širšo sejo, na kateri je bil navzoč poleg že omenjenih delegatov iz Ljubljane odbor Mariborske podružnice izvzemši dveh odbornikov, ki sta bila odsotna iz Maribora in enega, ki je izstopil.
Tov. Kopina je pojasnjeval delo prejšnjih odborov in začetno delo sedanjega odbora, ki je precej otežkočeno vsled slabega stanja blagajne. Navajal je dohodke, ki so večinoma od veselic in dobrotvorcev in nekaterei izdatke posebno pril podporah in posojilih.
Nato pa se je vnela živahna debata, ki se je nanašala na zadržanje za časa državnozbor-skiti volitev. Faktično, da so se zaganjale v organizacijo razne politične stranke in jo vabile v svoje tabore. Odbor je stal večinoma na stališču kongresa v Brodu. Pokazali! so se znaki pri posameznih, ki so se hoteli že vdati na vabljive, z materijelnimi sredstvi podprte ponudbe. Padala so tudi očitanja na posamezne osebe in nastali so razburljivi momenti. Med tem se je slišalo tudi, da je odbornik nastopil v imenu organizacije kot kandidat na listi neke stranke. Energičnemu odboru se je posrečilo preprečiti vse nameravane nepravilnosti im nastope. Vendar pa je ta afera na širši seji povzročila mnogo govorjenja in očitkov, ki so se razvili! v dolgotrajno debato, katera je konečno ublažila in popolnoma pomirila nekako valovito stanje po volitvah v odboru.
Po pozdravu tov. Steleta in tov. Krušiča, ki sta pojasnila nekatere zadeve iz izvršnega odbora, se je na kratko poročalo še o delovanju podružnice in njteno blagajniško stanje. Nato so bila stavljena še nekatera vprašanja med slučajnostmi in je bila širša seja zaključena.
Drugi dan 29. VIL t. 1. se je vršil v prostorih gostilne Maribor dobro obiiskan shod. Za predsednika shoda je bil enoglasno postavljen tov. Justin.
Po kratki razjasnitvi tajniškega in blagajniškega stanja je dobil besedo tov. Štefe' iz Ljubljane, ki je izrazil svojo sodbo o delovanju podružnice, nato pa poročal o organizaciji in reorganizaciji, o zadevi o trafikah in nekaterih drugih tekočih zadevah.
Pozval je članstvo in odbor na delo v temi težkem času in končal z apelom: Živela invalidska zavest, proč s politiko v organizaciji!
Tov. Baumkirchner želi, da bi se večkrat prirejali taki shodi.
Kot nadaljni govornik je tov. Krušič iz Ljubljane živo naslikal današnji težki položaj vojnih žrtev. Posebno je omenjal težko delo udruženja na invalidskem zakonu im nepravično postopanje javnosti napram vojnim žrtvam.
Obsojal je energično postopanje z redukcijami invalidov. Navede in razjasni še nekaj aktualnih vprašanj in zakljkiči vsestransko aplavdi-ran svoj dolgo trajajoči govor.
_ Tov. Verbost je vsestransko kritiziral v svojem govoru delovanje odbora podružnice. Pozvan na konkretne slučaje je navajal izdaja-nja podpor. Ko se mu je pojasnilo, se je z odgovorom zadovoljil.
Na predlog tov. Krušiča je Sčlanski odbor predlagal resolucijo, ki se je preči tal a in sprejela. Shod je bil zaključen ob 13 uri.
Princ Pavic Karagjorgjević se je zaročil z grško princezinjo Olgo, najstarejšo 201etno hčerko grškega princa Nikole.
Ministrski predsednik Nikola Pašić se je odpeljat 5. t. m. na Bled s šefom svojega kabineta Koste Kri-stiča. Nato se poda v Marijanske Lažne.
Dne 4. t. m. sc je otvoril novinarski kongres jugoslovanskih novinarjev v Ljubljani. Udeležili so se ga tudi češki in poljski novinarji. Kongres je otvoril predsednik ljubljanske sekcije J. N. U. g. Fran Smodej. — Opoldne se je vršil v okusno okrašeni dvorani hotela »Union« slavnostni banket. Ljubljanska občina je darovala kongresu 10.000 Din. Za ta kogres se je zanimala celo vlada.
Kongres jugoslovanskega učiteljstva se je vršil te dni v Ljubljani. Bito je nad 2000 učiteljev iz vseh krajev naše države.
V parlamentu
imamo čez 300 ljudskih zastopnikov, a le malo število med njimi se jih zaveda, da izhajamo tudi mi iz ljudstva. Pozabljajo, da so mnogim ravno invalidi s svojimi glasovi pripomogli do poslanskih dijet. Bila bi torej tudi njih sveta dolžnost,, da bi se vsaj enkrat resno zavzeli za našo stvar, za naš invalidski zakon, ki čaka že 5 let na rešitev. Ne, ti gospodje dopuščajo celo, da se nam kratijo še te pravice, kar nam jih je ostalo.
Najprvo je bil odtegljaj dodatkov družinskim članom, potem reduciranje invalidov po pisarnah ter nazadnje še odvzetje 1 odst. odbitka pri tobaku. Zgleda, da soglašajo s tem vselej tudi poslanci, ker se drugače kaj tacega v našo škodo niti zgoditi ne bi moglo.
Slučaj invalida v Cirkovcah, ki se je vsled pomanjkanja vrgel pod vlak, bi moral biti našim poslancem povod za energičen nastop za odpravo bede, ki vlada med invalidi in pri njih družinah, koja tira tolike v obup.
Zato kličemo našim poslancem, storite nam vsaj to uslugo za izvolitev, da boste skoraj spravili naš zakon pod streho, da ga bodo deležni še kateri poprej, ko se preselijo v nebesa.
Peter Maroh.
Pretresljiva Statistika vojnih invalidov.
Internacijonalni delavski urad je sklical pod predsedstvom Thomasa glasovanje izvedenske komisije, ki je obravnavala zaposlitev vojnih invalidov. Komisija je na prvi seji povdarila veliko važnost problema invalidske zaposlenosti in se izreka za tozadevno najnujnejšo rešitev. Komisija je proučavala angleški sistem zaposlenja invalidov in prišla do zaključka, da se mora uvesti zakonita dolžnost, da se invalidi zaposlijo. Seveda se pn mora pri tem ozirati na različne življenjske pogoje posameznih narodov.
Po poročilu internacijonalnega delavskega urada je število za pokojnino upravičenih vojnih invalidov po državah to-le: Nemčija 1,537.000, Avstralija 75.000, Avstrija 164.000, Belgija 50.000, Kanada 45.000, Združene države 157.000, Finska 10.000, Francoska 1,500.000, Velika Britanija 117.000, Italija 800.000, Poljska 320.000, Rurau-uija 100.000, Jugoslavija 164.000, Rusija 775.000,'Češkoslovaška 136.000 iu Nova Zelandija 20.000. Skupno število vojnih invalidov znaša torej 7,124.000.
V tej sestavi pa še manjkajo statistični podatki vojnih žrtev iz Turčije, Bolgarske, baltiških držav, Portugalske, Ogrske in Japonske. Prav lahko se računa, da znaša število vojnih invalidov vsega skupaj 10 milijonov.
Naši grobovi.
Smrtni slučaji. V ljubljanski bolnici je dne 2. VILI. umrla vojna vdova Terezija Magister iz Jesenic. Na telegram podružnice Jeseniške se je deputacija izvršnega odbora z vencem udeležila dne 3. t. m. pogreba iz deželnei bolnice na tukajšnje pokopališče. — V Pobrežju pri Mariboru je umrl dne 8. 6. t. L na tuberkulozi vojni invalid Nerath Franc, dne 8. 6. pa v Moravčah 100 odstotni invalid Anton Bizilj. Dne 29. 7. t. L je umrl član ljubljanske podružnice lOOodstotni invalid Ivan Prijatelj doma iz Kočevja. Zaposlen je bil pri poštni direkciji v Ljubljani.
Selnica ob Dravi. Dne 8. julija t. L je bil pogreb žene lOOodstotnega invalida, gospe Ma-lij'e Kunej. Da je bila pokojnica jako priljubljena, je kazala velika udeležba pri pogrebu. Ob gomili blage pokojnice je držal gosp. Kaučič iz Maribora jako lep govor, vsled katerega je bilo marsikatero oko solzno. Blagi pokojnici želimo večni mir, preostali rodbini pa naše iskreno sožalje.
Militarizacija železničarjev. Radi protestne stavke — zahteve za kruli, je vlada vse moške železničarske uslužbence in delavce od 18. do 50. leta pozvala na vojne vežbe za nedoločen čas. Tako se rešuje vprašanje lačnih želodcev.
Enoten začetek šolskega -leta. Višji šolski svet je sklenil, da se začne šolsko leto na osnovnih šolah v celi Sloveniji s 1. septembrom.
Ukradli aeroplan. Ruski polkovnik Lojko je v spremstvu mehanika, ki je tudi Rus na vojnem aeroplanu odletel v Rusijo. Seboj je vzel veliko vsoto denarja, ki ga je prejel, da zgradi aeroplan brez motorja za novosadsko »Orjuno«. Aeroplan, s katerim je Lojko pobegnil, stane poldrugi milijon dinarjev.
Predsednik Zedinjenih držav ameriških llarding je nenadoma umrl. Zadela ga je kap ali pa mu je počila kaka stanica v možganih. 'Tudi sestra Hardinga je umr-
Naše gibanje.
Razgled po svetu in domovini.
la za islo bolezuijo. Novi predsednik je Coolidge, dosedanji podpredsednik. Podpredsednik Združenih držav ameriških postane državni lajnik Hughes.
snipa penzija. Hardiugova vdova bo prejemala od Zedinjenih držav pol milijona dolarjev penzije na lelo. Un sam pa je zapustil še okoli 700 do 600 tisoč dolarjev penzije.
o n‘.rt nemške marke. 1 dolar je -i milijone mari;, tivied tem ko to pišemo, golovo več, morda celo d milijonov. Draginja nepopisna. Hleb kruha stane 00.000 mark. Tiskali se bodo sedaj bankovci po 10, 20, 50 in loo milijonov mark.
Novi ministri. Na mesto odslopivših ministrov je kralj imenoval; Za pravosodje dr. Ninko Perič, za ministra za trgovino in industrijo dr. Dragotin Kojič, za ministra za vere dr. Vojislav Janič, za ministra za kmetijstvo Krsta Miletič, dosedanji minister za agrarno reformo. Na njegovo meslo je imenovan Milan Silonovič. Dr. Ninko Perič bo začasno vodil tudi še ministrstvo za socijalno politiko.
Za rešitev nase vinske krize. Ministrstvo za poljedelstvo bo sklicalo te dni konierenco strokovnjakov gospodarskih organizacij, na kateri se bo razpravljalo o sredstvih, kako bi se rešila vinska kriza.
Velika potreba delavcev. Državna borza dela v Zagrebu išče nad 2000 delavcev za zgradbo železniške proge Uzice—Vardisče.	Posebno mnogo se potrebuje
navadnih delavcev, ki dobe plačo 3o—TU Diu duevno. Potrebujejo tudi nekaj zidarjev, ki se plačajo 50—70 Din dnevno. Minerji dobe 50—60 Din.
Velika poplava v Urni gori. Keka Nišava je v Crni gori letošnjo pomlad izstopila iz svoje struge ter poplavila obsežno ozemlje. Posebna komisija je v zadnjih dneh cenila škodo na 8 milijonov 400.000 dinarjev. — V sled povodnji je utonilo trinajst oseb, večinoma ženske in otroci.
Nova vohunska aiera. V Strumnici so odkrili velikansko organizacijo, ki je dajala komitašem podatke o vojaških zadevah. Veliko oseb je aretiranih.
Sprejemanje avstro-ogrskega železnega drobiža. Avstro-ogrski železni drobiž po 20 vinarjev je še vedno veljaven, a ker se ta drobiž vtihotaplja iz Avstrije in Madžarske v našo državo, ga pošte ob naši severni meji ne smejo sprejemali. Ta prepoved velja za pošte Kranjska gora, Jezersko, Mežica, Prevalje, Črna pri Prevaljah, Libeliče, Dravograd, Meža, Muta, Marnberk, Brezno, Selnica ob Dravi, Šent lij, Zgornja Sv. Kungota, Marija Snežna, Apače in Gornja Radgona. Vse druge X>ošte pa morajo ta drobiž do preklica sprejemati.
Konferenca katoliških škofov Jugoslavije se bo vršila takoj po evharističnem kongresu v Zagrebu, ki bo od 18. do 20. avgusta. Sklical jo je zagrebški uadškof dr. Ante Bauer.
Sodišču izročeni poslanci. Na seji narodne skupščine so bili izročeni, ali imeli bi bili izročeni sodišču sledeči poslanci: Stjepau Radič, dr. Juraj Krnjevič, dr. Aute Adžija, dr. Vladko Maček, Josip Predavec, dr. Stjepan Košutič in Rudolf Bačinič. To je celokupno predsedstvo HRSS. Dalje so bili izročeni poslanci: Vladimir Pušenjak, Anton Sušnik, Franc Žebot, Ivan Pucelj, Velja Popovič, Dimitrije Popovič, Nedeljko Simonovič in zemljoradnik Vujič. Vsi razen Žebota, Bačiniča in Vujiča so izročeni radi pregreškov, izvršenih potom tiska. Pušenjak je poleg tega izročen v dveh slučajih radi dejanja po členu 1., točka 4. zakona o zaščiti države, Vujič je izročen radi obrekovanja, Žebot radi prestopka po § 411 kaz. zakona, Bačinič pa radi pregreška po § 91 kaz. zak.
Kaj se ne more zarubiti? Glasom zakona o dvanajstinah, ki je že stopil v veljavo, niso podvrženi izvršbi (eksekuciji): pri poljedelcu en plug, 1 voz, dva vola ali dva delovna konja, kobila z enoletnim žrebetom, krava z enoletnim teletom, 10 ovac, 5 svinj, 5 koz, motika, sekira, kosa in toliko živeža in krme, kolikor je potrebno no nove želve zanj, za rodbino in živino, poleg tega na vsako glavo, in naj je oproščena davka ali ne, samo ako je njen glavni poklic poljedelstvo, in naj leta živi v vasi ali v mestu: 5 oralov zemlje, ne glede na to, kakšna je ta zemlja, skupno z neobranim njenim plodom; prav tako hiša z gospodarskimi poslopji in prostorom do enega orala.
24urna protestna stavka javnih nameščencev in železničarjev se je vršila z 2. na 3. avgusta. Bila je kompaktna in solidarna razen nekaterih krumirjev, kar pa mora biti kot izjema, ki potrjuje pravila. Maribor in Celje je bilo vzorno solidarno. Celo mariborski trgovci so v znak sočutja pozaprli trgoviue. Le ljubljanska pošta in državni železničarji so pokazali, da še se da lepo shajati s sedanjo beraško plačo.
Borzni špekulanti v Zagrebu so spustili raco v Beograd, češ, da je na ministrskega predsednika Pašiča v Sloveniji izvršen atentat. Tako triumfalno jezdi mamon po svetu.
Izgon habsburških nadvojvodinj z Dunaja. Avstrijska vlada je te dni izgnala iz Dunaja bivši nadvojvo-dinji Izabelo in Grabijelo. Zatekli sta se v »blaženo« Madžarsko.
Lokomotivo, katero goni sobice, je izumil neki Bernard Grossman v Newyorku. Na lokomotivi je pritrjena steklena leča, v kateri se osredotočujejo solnčni žarki, od njihove toplote pa se segreva voda v kotlu, s čemer se proizvaja para, ki goni lokomotivo z veliko brzino.
Primi uk. cesarja — bančni ravnatelj, iz Budimpešte javljajo, da je za ravnatelja tamošnje trgovinske banke imenovan grof Oton Seelried, ki je pravnuk pokojnega Franca Jožefa.
Srebrno mesto. Neki inženjer je clošel slučajno v doslej skoro neznano, zapuščeno in težko dostopno mesto Catoree v Mehiki. Barva cest in hiš je zbudila njegovo pozornost. Preiskal je kamenje in dognal, da so prejšnji prebivalci v svoji nevednosti zgradili ceste iz srebrne rude. Sedaj mesto podirajo, tla bodo srebrno rudo prelopili v pečeh.
SU slučajev solučarice je bilo nu eu dau pri nedavni siavnosli nemških telovadcev v Monakovem. Pri slavnostnem sprevodu je morala prostovoljna sanitetna služba nuditi pomoč v 2776 slučajih, od katerih jih je bilo 641 solučarice. Na telovadišču so potrebovali pomoč sanitetne službe v 785 slučajih, od teh je bilo 156 slučajev solučarice. Kakor kaže, so pri tej slavnosti telovadcev telovadili največ zdravniki.
Zadnja dragotina Zite Parmske na prodaj. Kksee-sarica Žila je v taki denarni stiski, da se je odločila prodali baje svoj zadnji dragulj, originalen tioreuliuski dijamant, ki je bil nekoč last Medičejske hiše. Dijamant tehta 139 karatov in je vreden okoli 120 milijonov dinarjev, katere hoče Žita porabiti zase in za vzdrževanje svojega »dvora«.
Stavka železničarjev na Ogrskem. Zveza vlakovodij je podala izjavo, da ne zadostuje zvišanje plač, ki je slopilo v veljavo s 1. avgustom in je slavila nove zah-leve. Vlakovodje so sklenili na svojem zborovanju stavko, ki pa se izjalovila.
Največja bomba, vržena iz aeroplana. Blizu Washing-loua so ameriški zrakoplovci napravili interesanten poizkus. Vzeli so s seboj v aeroplan največ jo bombo, ki je bila dosedaj napravljena. Bomba je merila 4 m v dolžini, tehtala je dve ioni in je bila nabita s 1000 kg eksplozivnih snovi. Iz višine 1200 m so bombo vrgli na zemljo, kjer je razrila tla 21 m na široko ter prodrla 9 metrov v globino.
Pozabljen velikanski meteor zopet najden. Iz Ar-gentinije poročajo, da so zopet našli popolnoma pozabljeni znameniti meteorit, ki je pred davnimi leti padel na zemljo pri Otumpi v argentinski provinci Chaco. Meteor je težak okrog 600.000 kg in obstoja iz železa, v katerem se nahaja 5 odst. niklja.
Novo poslopje za beigrajsko tehnično fakulteto. V Belgradu prično prihodnjo pomlad graditi moderno poslopje za tehnično fakulteto. Novo poslopje bo zgrajeno na vogalu Aleksandrove in Grobljanske ulice. Stroški nove zgradbe so proračuujeni na 38 milijonov dinarjev. Gradbena dela bodo trajala tri leta.
Prebivalstvo Avstrije šteje po ljudskem štetju z dne 7. marca t. 1. 6,526.661 oseb. Posamezne zvezne dežele so štele: Niže Avstrijsko 1,478.697, Gornje Avstrijsko 878.702, Solnograško 222.731, Štajersko 977.350, Koroško 370.432, Tirolsko 313.699, Vorarlberg 139.968, Burgenland 286.299 prebivalcev. Mesta so imela nalopno število prebivalcev:	Dunaj 1,863.783, Gradec 152.731, Linz
101.347, Innsbruck 56.365, Salzburg 37.821, Wiener-Neustadt 36.935, St. Pölten 31.626, Celovec 27.423, Steyr 22.123, Mödling 18.695, Beljak 16.796, Wels 16.409, Baden 14.579.
Dva nova grobava faraonov odkrita. Howard Carter, znani egiptolog, ki je z lordom Carnarvonom odkril grob kralja Tutankamona, poroča v »Times«, da sta v bližini griča, kjer se je nahajal Tutankamon, odkrila še dva grobova faraonov. Carter domneva, da se v teh grobovih nahajata mumiji faraona Kamesa in Achmesa.
Nova tvornica za vagone in lokomotive v Srbiji se bo zgradila v Kruševcu. Tvornica bo moderna in bo popravljala in izdelovala vagone, lokomotive in poljedelsko orodje.
Nemški državni zbor se bo sestal meseca avgusta. Tako so se dogovorili vodilni politiki z državnim kanclerjem.
Zračni promet. Kakor poroča »Malin«, je naročila agleška vlada 6 letal, ki bodo vozila s hitrostjo 30 km ua uro in bodo imela prostora za 200 oseb in 6 ton prtljage.
Italijansko blago na moskovskem velikem sejmu. Po vesteh iz Moskve je že prispelo v Odeso italijansko blago, namenjeno za moskovski veliki sejem.
Obtok bankovcev v Franciji se je po izkazu 19. jul. zmanjšal za 166,364.000 na 37.233,696.000 frankov.
Ruska žetev obeta biti letos zelo dobra. Sovjetske oblasti računajo, da bo mogoče letos izvoziti 5 do 6 milijonov tou žita. Prihod večjih količin ruskega žita na zunanja tržišča bo gotovo povzročil nazadovanje cen.
Koliko poseduje Amerika zlata. Iz Londona poročajo: Na neko vprašanje v spodnji zbornici je izjavil zastopnik zakladnega urada: Po predležečih statistikah se nahaja v Zedinjenih državah 45 odst. vseh svetovnih zalog zlata.
Razno.
Kedaj naj se kopljemo. V sedanji dobi kopanja je treba imeti pred očmi, da ni vsak dnevni čas enako primeren za kopanje, oziroma koristen za leio in organizem. Na noben način ni kopanje zdravo zjulraj pred zajutrekorn. Kakor ni priporočljivo kopati se s polnim želodcem kakor je nevarno hoditi v vodo s praznim želodcem. Pri polnem želodcu razvija lelo vsled pre-bavljalnega dela toliko toplote, da postane takojšnje ohlajenje lahko usodepolno, pri praznem želodcu pa je vsled znižanega proizvajanja toplote telo manj odporno proti močnim učinkom kopeli. Po vsaki jedi je najbolje, da se čaka najmanj dve uri s kopanjem. Tudi ne smeš iti v vodo, kadar si razburjen ali razgrel, ker se razgrela kri z ohlajenjem pritisne navadno proti srcu, kar lahko povzroči celo srčno kap.
Odkod beseda »fiasko«. Pogosto slišimo in čitamo, da je ta ali oni doživel »fiasko«. Pri tem pa nimamo pojma, kako je nastala ta fraza, t. j. kako je ta italijanska beseda »fiasco«, kar pomeni vrč, prišla do tega pomena. Stvar je sledeča. Sredi XII. stoletja je nek harlekin, Biaucolelli po imenu slovel s tem, da je o vsakem predmetu, ki so mu ga dali poslušalci, držal več ali manj duhovite govore. Vsak večer se je pojavil na odru in je o vsakem predmetu, ki mu ga je kdo iz občinstva pomolil, delal dovtipe v prozi ali pa je ta predmet obdal s šaljivo pesmico, za kar se je občinstvo navadno smejalo. No nekoč so mu dali nek vojaški vrč (steklenico — Feldflasche) — fiasco. In glej, ni se mu posrečilo, da zadene pravo in pozabava občinstvo. Harlekin jo je vrgel jezno v stran. »Ti si kriva, da sem danes tako bedast«. Občinstvo se je sicer nasmejalo, ali glumač je ta večer propadel. Od tedaj so govorili, ako je kateri igralec ali pevec imel neuspeh: »To 'je, kakor Bianeolellijev fiasco«, a potem kratko:	»To je
fiasko«. Izraz je postal tipičen ter je prešel iz italijanskega v vse druge evropejske jezike.
Kvarljivost krepkega pokrivanja glave. Kdor želi, da bodo njegovi lasje bujni, naj hodi pogosto gologlav. Za rast las je neobhodno potrebno in važno, da se iz-parivanje kože na glavi izhlapljuje in da ima do nje pristop zrak in svetloba. Zbog tega se mora držati glavnega pravila vsak, da je po mogočnosti kolikor naj-večgologlav, posebno v detinstvu. Kapa ali klobuk se naj nosi izjemoma Biti pa morata taka, da prepuščata izparivanje glave in omogočujeta pristop zraka do kože na glavi. Ako je klobuk ali kap od krepke tvarine, se na glavi nabira vročina in izparivanje. Vsled tega oslabe živci v koži na glavi in žilice, kar škoduje rastu las. Pod krepko službeno kapo je toplota 37 stopinj, pod krepkim črnini klobukom 33.5 stopinj; pod cilindrom 3 stopinj, pod mehkim klobukom 30 stopinj, a pod lahkim slamnatim klobukom 26.5 stopinj. Zato so težke službene kape, trdi črni klobuki zelo nepraktična pokrivala glave. Ta pokrivala še poleg tega, da zbirajo vročino, škodijo tudi, da tam, kjer sede, pritiskajo glavo.
: vira jo obtok krvi in tako lasišču ne dajo hrane.
Odporna moč bacilov. Poskusi o odpornosti bacilov, ki jih že dolgo vrsto let delajo v angleških laboratorijih, so prinesli čudovita razkritja, da mnogo bacilnih kultur, ki so v sterilizirani obliki bili shranjene 14 do 20 let še vedno življenjsko moč vsebujejo. To je bil na pr. slučaj legareve in paralegarjeve mrzlice. Nasproti temu so vse kulture davičnih in koleričnih bacilov poginile. Legarjevi bacili so imeli po 18 in polletnem zaprtju v steklenih tubah še vedno vplivnost, to se pravi, da so še vedno lahko provzročili legarjevo mrzlico. Drugi zelo odporni bacili so bacili vraničnega vnetja. Kultura tega bacila, ki je bil 31 let shranjen v papirnatem heumetično zaprtem ovoju, je infiseirala in usmrtila tekom nekaj ur navadno miš. Če so tudi bacili že odmrli, vsebujejo njihova jajčka, ki so zavarovana z »oklepom« še vedno življenjsko moč. Da se uničijo ta jajčka ali ostroge, je treba precejšnje vročine. Iz tega je razvidno, s kako previdnostjo in skrbnostjo je treba po boleznih desinficirati okužene prostore.
VSAKEGA ČLANA DOLŽNOST JE, DA PODPIRA DELO ORGANIZACIJE!
ZATO IZPOLNITE VSI DO ZADNJEGA POPISNICE!
Listnica uredništva. Nekatere dopise smo morali odložiti za prihodnjič. Prosimo potrpljenja.
Za tiskovni sklad so darovali; Zupančič Ivan, Dol. Toplice - Din, Salmič Branko, Dol. Toplice 5 Din, Černe Pavel Ljubljana 5 Din, Koračin Viktor, Celje 5 Diu, Muren Anton, Celje 5 Din, Krece Franc, Izlake p. Zagorje 10 Din. Skupaj 35 Din.
Odgovorni urednik: Franc Beline.
Tisk tiskarne Makso Hrovatin, Ljubljana.