r, Največji slovenski dnevnik v Združenih državah Velja za vse leto • • Za pol leta • • • • Za New York celo leto Za inozemstvo celo leto $6.00 $3.00 $7.00 $7.00 GLAS NARODA* The largest Slovenian Daily m the United States. Issued every day except Sundays and legal Hobdays. Ust slovenskih delavcev v Ameriki* 75,000 TELEFON: CHelaea 3—3878 NO. 141. — STEVTML- jntered as Second Class Blatter September 21, 1903, at the Post Office at New York, W. Y.t under Act of Congress of March 3, 1870 TELEFON: CHelsea 3—3878 NEW YORK, TUESDAY, JUNE 18, 1935. — TOREK, 18. JUNIJA 1935 VOLUME XLHL — LETNIK XI.TIL NARODNA GARDA DELA MIR V OMAHA, NEBRASKA PREMOGOVNI BARONI PRAVIJO, DA GUFFEYEVA PREDLOGA NI V SKLADU Z ZVEZNO USTAVO Policijski department v Omahi je porabil ves denar, ki je bil namenjen za celoletne izdatke. — Kanec stavke v Freeport, 111. — Delavci pri General Tire and Rubber Company v Akronu so zapretili s stavko. — Speaker Byrns zahteva takojšen sprejem Guffeyeve predloge. WASHINGTON, D. C, 17. junija. — V premogovni industriji se je zopet pojavila pošast generalne stavke. Ce bodo prodrli premogovni baroni s svojimi zahtevami, bo mahoma podrto vse, kar je dosegel predsednik Roosevelt s svojim posredovanjem. Zastopniki važnih premogovnih interesov po južnih državah namreč izjavljajo, da je Guffeyeva predloga, čije svrha je ureditev razmer v tej velevažni industriji, neustavna. Pravijo, da ne bodo prej mirovali, dokler ne dokažejo te svoje trditve. To je bilo včeraj sporočeno zborničnemu odboru za pota in sredstva, ki se bavi s predlogo. John J. Lewis, predsednik United Mine Workers, je rekel, da bo takoj proglašena generala stavka, če bo količkaj kazalo, da bodo baroni uspešni v svojih prizadevanjih. V poslanski zbornici je zahteval speaker Byrns, da mora priti Guffeyeva predloga na takozvani nujnostni seznam" in da mora biti čimprej sprejeta. OMAHA, Neb., 17. junija. — Poveljnik narodne garde general H. J. Paul je ustavil promet po-ul ične železnice. Železniški promet je bil zaradi stavke vstavljen, pozneje pa zopet obnovljen v južnem in severnem delu mesta. Drugič pa je bil promet zopet vstavljen na odredbo governerja Roy Cochrana, ki se je z aeroplanom pripeljal iz St. Louisa v namenu, da vodi pogajanja med Omaha-Council Bluffs Street Railway Company in med unijskimi uslužbenci. V južnem delu mesta, kjer so bili štiri dni največji izgredi, je vojaštvo napravilo mir. Governer Cochran je rekel, da mora priti do poravnave spora in da bo takoj sklical konferenco obeh strank. Takoj po razglasitvi obsednega stanja v soboto je pričelo prihajati v mesto I 800 vojakov. General Paul je postavil posebno sodišče. Prepovedano je prodajati vsako opojno pijačo, ki je bila v Nebraski šele pred kratkim zopet dovoljena. Stavka, ki se je pričela 20. aprila, je za Omaho zelo draga. Železniška družba je tekom stavke izgubila na dan $10,000, poleg tega pa je na svoji lastnini trpela škode okoli $72,000. Policijski department je porabil ves denar, ki je bil namenjen za celoletne izdatke. V četrtek pa je mesto še dovolilo $50,000 za posebne policiste in za nakup plinov, pušk in municije. General Paul ceni izdatke za vzdrževanje vojakov v mestu na $150,000. FREEPORT, 111., 1 7. junija. — Stavka v tovarni Stover Manufacturing and Engine Company je bila v nedeljo zvečer končana. V petek je zaradi velikih izgredov, v katerih je bilo ranjenih 6 oseb, v mesto bilo poslano vojaštvo. Governer Henry Horner je naznanil, da je konferenca spor poravnala in so delavci dobili pet odstotno povišanje plač. TOLEDO, Ohio, 1 7. junija. — Delavski pod-tajnik Edward F. McGrady je izdelal načrt za poravnavo stavke pri Toledo Edison Co. McGrady je svoj načrt predložil odboru Electrical Workers Mussolini ne je zopet razceperil IZPRIJENA MLADINA Trije dečki so ukradli policijski revolver. — Oropati so hoteli žensko. — Ustrelili moža. Trije dečki, katerih najstarejši ima šele 13 let, so se izkazali za velik«' zločince. Frank Damato, star 13 let, njegov lira t Julius, star 11 let in njun črni tovariš Lihson Lawrence, star 11 let, vsi iz broiklvnskega predmestja .Jamaica, so bili vsakdanji obiskovalci policijske postaje, kjer so policistom snažili revije. V soboto zvečer je Frank Damato vzel službeni revolver policista Louisa Church vale, ko j«> za malo časa sel iz urada. Vsi trije so nato odšli v Oz«.ne Park. Mimo prideta dve ženski. Frank Damato j«' potegnil revolver in od njih zahteval »lena r. Ena ženska pa mu je izbila revolver iz rok, toda drugi ga j«' takoj pobral. Nato so vsi trije zbežali. Nekaj ur zatem so našli 35 let starega Williama Walsha spečega v travi na nekem praznem zemljišču. Frank stopi k Walshu, in ga prične stresati. Walsh se prehudi, toda vidi, da mu fant moli revolver pod nos. Walsh zamahne z roko, toda Frank je ž«' pritisnil petelina in revolver s«' sproži. Krogla je zadela Walsha v glavo. Dečki so zbežali in nekaj sto korakov od Walsha vrže Frank revolver na tla. Julius teče naravnost domov, Frank pa si izmisli svoj načrt in gre z Lib-sonom naravnost na policijsko stražnico, kjer sta pripovedovala, da ju je napadel ropar in da j«- Franku vzel $l.*2l), kolikor j«' zaslužil s snažeiijem čevljev, Frank je rekel, cljan v bolnišnico, kjer pa je kmalu zatem umrl. Dečki pa so med tem svoj zločin priznali. DIPLOMATI ZAPUŠČAJO ABESINIJ0 Boje se vojne med Abe-sini jo in Italijo. — Preselili se bodo v francosko Somalijo. Advertise in *Glas Naroda" Washington, D. C., 17. jun. Zastopniki raznih «lržav se ž«» pripravljajo, da zapustijo glavno mesto A besi ni je, A«l-dis A baba in se bodo preselili v Jibuti v francoski Somaliji. Vojna med Abesinijo in Italijo j«- skoro gotova in se bo pri«"ela v septembru, ko bo prenehala deževna doba. VsI«m I tega s«' poslaništva Anglije, Francije, Nemčije in »Irugili držav boje, da bodo o-samljena za nedoločen čas. Da se to v resnici pripravlja, v tem prizadete' države sič ceH zaniknjejo, toda tozadev-n«i jjoročilo j«' bilo fiotrjeno. Add i s Aha ha s«> nahaja 500 milj v notranjosti dežele. Z morjem vež«' prestolico eini-tirna železnica, ki j«- skupna francoska in italijanska last ter ima svojo zadnjo postajo v Jibuti v AcMisenskein zalivu. Življenje v Add i s Aliaba je primitivno kot pred tisoč leti. Ves živež, ki ga i>otrehujejo belokožei, prihaja iz «lrugih dežel. Ako bo promet na enotirni železnici prekinjen — kar bo prvo «lel«i Italije, a>ko se prično sovražnosti — tedaj bo življenje tujcev v abesin-sk<«m glavnem mestu nenuv V e go«-e. V slučaju sovražnosti Italijani ne hod o samo razdejali železnice, temveč bodo tudi 'liombardirali poleg «lrugih mest v prvi vrsti glavno mesto. Rim, Italija, *17. junija. — Italija je ž«* na pol v vojnem stanju, ker j«' poklicala pod zastave že skoro milijon vojakov in j«1 tudi potegnila iz prometa svoj srebrni denar. Mussolini zbira vojaštvo, «lenar in municijo v veliki vojaški stroj. Skratka: Italija je pripravljena na veliko vojno z Abesinijo. SMRT ČAKA NA VOHUNKE Fulov, Kitajska, 17. junija. Petnajst mladih deklet čnka na razsodbo vojaškega sodišča. Vse so priznale, da so bile v stiku s častniki in so dobival« od njih vojaške tajnosti. Njih usoda bo: ali smrt s kroglo, ali pa pod sekiro. Union. Zastopnik unijskih delavcev Oliver S. Meyers je naznanil, da bi priporočal, da unija sprejme McGradyev načrt. , AKRON, Ohio, I 7. junija. — Delavci, ki so včlanjeni v United Rubber Workers Council, so sklenili, da razglasijo stavko pri General Tire and Rubber Company. Unija je že izvolila odbor, čegar na-loka bo pogajati se z družbo. H00VERJEV NAČRT ZA IZBOLJŠANJE Načrt bivšega predsednika obsega 9 točk. Proti vladi posameznika ali skupine. Palo Alto, Cal., 17. junija. Bivši predsednik Herb. Hj*j-ver je izdelal načrt za izboljšanje gospodarskega položaja. Svoj načrt j«- razdelil v devet točk in te so: 1. osebna svoboda — svoboda misli, govora in v«»r<'; svo-boda svoje lastne nadarjenosti. «la jo razvije in da je vs;i-kdo za sv«ij trud poplačan. 2. (Josp«idarstvo ohiluosti, n«* pa pomanjkanja, mogo-če kar največ iz«lelati blaga. 3. Vlada naroda. — "Nikdar še ni bila in nikdar ne bo svoboda, ako ima v svojih rokah vlado samo en mož, ali pa skupina mož",-— j«' rekel Hoover. 4. Svol Hxlna podjetnost in svoboden njen razvoj. fi. Stabilizacija gospodarskega sistema, «la s«i odstranjene posle« I ice vojne, velik «l«ibi«Vk in depresija. fi. Postaviti delavca na sta-lišče, da ne lio odvisen -tr«ik. 5. Povečana lastnina zem-lje- 0. Večja osebna gotovost brez stmlin propada, brez bojazni pred revščino, brez bojazni pred starostjo. TURKI BODO UTRDILI DARDANELE Bukarešta, Romunska, 1 fj. junija. — Xa konferenci balkanske antante, ki se prične v četrtek, pride na vrsto vprašanj«' glede utrditve Darnanel in morske ožine. Na konferenci balkanske antante v maju sta Romunska in Grška obljubili, «la bosta podpirali zahtevo Turčije za utrditev, toda Jugoslavija je pristala samo v načelu za utrditev morske ožine. Slednjič so se sporazumeli, da bodo vsi podpirali turško zahtevo, ako bo dovoljena oborožitev Avstriji, Madžarski in Bolgarski. Turčija je sedaj izdelala za utrditev nov načrt, ki ne bo v nasprotju z lausannsko mirovno pogodbo ter ne bo postavila obrežnih baterij in stalnih utrdi h ter min. Temu se je bilo Turčiji kaj lahko odpovedati, iker vse take utrdbe ne zaležejo več. Vsled tega bo stavljen naslednji načrt: Dovoljenje Turčiji, da -sme imeti premakljive baterije. Pravica do obrambe s premakljivo arlilerijo in drugimi vojaškimi skupinami po cestah ^ki vodijo do ožine, z VETERANOM JE GOVORIL 0 VELIKI BODOČNOSTI ITALIJE RIM, Italija, 1 7. junija. — Ministrski predsednik Benito Mussolini se je poslužil priložnosti ter je kratko nagovoril več tisoč bivših grenadirjev v Venerinem templu sredi starih rimskih razvalin. Govoril je o veliki in slavni bodočnosti, o kateri je prepričan, da še čaka Italijo. JAPONSKI POGOJI SO BILI SPREJETI Governer je obljubil, da bo končal sovražno gibanje. — Japonska grabi kitajsko zemljo. Tokio, Japonska, 17 junija. Zadevo v ('aharju j«> rešil governer Sung ("ej-juan s tem, governer tudi obljubil, da bo sodeloval z jajMiiiskimi oblastmi, ki bodo postavil«' novo fNilitično vlado v severni Kitajski. Vojaška konferenca v Tientsinu j«' sklenila ■rery Day Except Snndays and Holidays eelo Ista retja sa Ameriko In KlTllflO MMMIIXt.atKti.i $4.00 pal Ista......... •tt (••t.... $3.00 Četrt leta flJO Za New Yoric sa celo lets ...... f7.00 Sa pol leta .....................f&SO Za inosentstTo sa celo Mo $7.00 Za pol leta ........................................$8.60 Subscription Yearly $6.00 Advertisement on Agreement **Qlss Naroda" lstiaja vsakl dsn lsrsemfil nedelj In praznikov. Itapial bres podpisa In osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj se blagovoli »oAUjatl po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da as nam tudi prejšnje blvallBge namanl. da bltreje najdemo naslovnika. "GLAS NARODA", 216 W. 18th Street. New Yerk. N. Y. Telephone: GHelsw $—$8'M ŽRTEV NAZUSKE JUSTICE Prejšnji teden je bil izpiten iz jetnrsniee Ploet-zensee ]>ni Berlinu Ernst Torgler, 'bivši prdlseduik nemške komunistične istraufke. Zaprt je bil dve leti in pol in sicer ponedolžnem. Ker se nazijci drugare niso mogli iznebiti svojih političnih nasprotnikov, so dali sami zažgati poslopje nemškega parlamenta, ter raztrobiii v svet, da je požig delo komunistov. K rn.s t Torgler se je zavzel za svoje ljn|li ter se prostovoljno javil oblastim, češ, tukaj sem, pa skušajte kaj dokazati meni in mojim pristašem- Torgler je s tem poudaril svojo nedolžnost, navzlic temu je bil pa uveden proceis proti njemu, trem Bolgarom in pa Holandcu Van tridesetih niesceili so ga izpustili, in bo nenehoma ]»o 1 strogim nadzorstvom. To Hitlerjevo potezo je Težko tolmačiti. Velikodušnost mu je najbrže ni narekovala- Na velikodušnost, pač p.i strah pred bodočimi dogodki. e. ABESINIJA PRIPRAVLJENA Rimski 44(»iomale |ii*Italia" je objavil Virgiiiio Gay-da članek z naslovom Dejstva in pravice", v katerem sc bavi z odnošaji med Italije.) in Abesinijo in izvaja med drugim: V Albesiniji lahko mobilizirajo 2 milijona vojakov, ki so se v zadnjih letih Ido dobra oborožili. Samo redni kadri abesinske vojske štejejo 2(MUH)() lju še stala bu«lilka, ki jo je bil pokojni Kožar zvečer naravnal, da ga kliče jx>I ure prepi s tem, jdra-gocen«'jši indieij. Iz službenega prostora je morilce nato odšel v spalnico, kjer je ženi zadal smrtni udaree s sekiro najbrž, ko je še spala. Po opravljenem grozodejstvu je zločinec vso hišo prebrskal za plenom. Kožar j«' h ninil doma po eni verziji o-krog 40, po drugi pa okrog IH) t i so«1 dinarjev. Kad j«- pripovedoval, da si b«> ustanovil last-n«» domarijo, ko poj de v kratkem v p«*koj. (K| tega denarja so orožniki našli v stanovanju 1«» 2el na župno |w*kopališ«V v Podze-melj, kjer bi se moral 5. junija popohln«' vršiti p«*gr«'l*. Preiskava pa je prav v zadnjem hi pu naletela na nekatere znake, zavoljo katerih s«» je izkazal«*, naj s«' obdukcija, ki se so njegov ponmč-nik prcwlal za 000 I)in. 1.°». maja je ukra«l«'l v Komendi kolo in ga skril v koz«>l«'c. Tam so našli še «'iio žensk«* kolo, ki se ne ve, čigavo je. Prav tako je ukra«lel kolo 24. ma ja izpre«l cerkv«' v Grobljah in ga natd skril v travo pri "Kombaču" v Kamniku. To k«*l«* j«* našel Pavlic, k«* je kosil travo. V vasi Voglje pri Šenčurju je bil prijet 22-letni fant R«*-g«'lj, pi j«' prav tako kradel kolesa in bil Pestotnik«*va »lesna roka. Pri Koclju so našli «lve kolesi, vci" ]*osanieznih delov in dve verižici. Marca j«' omenjni tihotapil saharin iz Luč in prišel zvečer p«*čivat na postrešj trgovca Koširja na Krivčevem, kjer je našel dve kolesi. S svojega je snel številko in j«» pritrdil na k«*lo, kate-ro j«' 'tam hranil neki K<*<"-ar iz Tunjic. Pri tem j«* ravnal silno premet eno, saj j«' jiloniho s k lad vom zbil skupaj. Rogelj je tudi pnulal žensk«* kolo neki delavki iz Mekinj, ki j«- bilo ukradeno n«»kje pri Šenčurju, (►ha ljubit«'lja tiyih koles s«* izr«»«"ili so.-lišen v Kamniku. Franc Pestotnik je bil že predkazn«»van radi tatvine. Ta veliki tat koles je že leta 1!>2!> v začetku «lecembra ukradel K«*čevarju Rud«*lfu iz ({ra-«liš-ča 3.hrauiln<» knjižico in dvignil pri Mestni hranilnici v Kamniku 13,000 Din. Vendar ga je s«Mliš«"'e prvotno oprostilo, končno pa je Stol stMlmori-ee v Zagrebu sodbo zavrnil in odiTMlil revizijo. T«* p«*t je bil obsojen na 7 mesecev strogega zapora. — S«Mlaj s<* aretirali še tr«-t.jega člana te tatinske družb«'. CENA DR. KERNOVEGA BERILA JE ZNIŽANA Angleško-slovensko Berilo RNQLISH SLOVENE READER BTASE 8AMO $2 Naročite ga pri — KNJIGARNI 'GLAS NARODA' Sit WEST 18th STRBJCT New York City. Z nožem prerezal oko. Te tlni opravljajo v kamniškem <»kraju člani Vojn«*geo-grafskega instituta svoje delo. Tej skupini j«* bil pri«le-Ijen tudi re«lov Leopold Peter-lin, rodom iz Rov pri Velikih Laščah. V nedeljo zvečer je bil Peterlin v gostilni Ramšar na Krivčevem pri Stranjah. Igral je tem na harmoniko. V gostilni pa je bila zbrana večja tlruž-ba fantov, nu*ž in seveda tudi deklet. Nenadoma je neki Se-nežetnik pograbil stol, udaril z njim po luči in v temi ter zmedi sk«»čil k Peteri i nil in z velikim n«*žem potegnil po čelu proti levemu očesu, tako omo<". Nat«* si ga odpeljali z rešilnim avtom v Ljubljano. Vojaku je izteklo ok<*. Orožniki s«» aretirali več fantov; glavni krivec, ]M*««'stnk S»*n«>žetiiik, se j«' sicer sani javil kazenskemu sodniku v Kamniku, kjer je dejal, da je s stolom razbil luč. Ni pa povedal, da j«4 prerezal oko. Sodnik ga je zaslišal in nato izpustil. Vendar so ga orožniki nanovo iztaknili in aretirali. Zločinec je posestnik, «»že-njen in oče dveh otrok. Troje ljudi v borbi za življenje. Strašen prizor s«* j«' «*«ligra-val 2S. maja dopoldni? na Dravi ]xxl mostom. Nekje v Rušah j«' (lero«"a reka odtrgala slabo privezan splav ter ga prinesla s seboj proti Mariboru. Pod glavnim mostom je splav treščil ob steber ter s« j« del razbil, ostali večji del pa je zaneslo naprej po reki. Pob reški ribiči, ki so bili,v čolnih, so «*-pazili ]»lavajoče tramovj«* ter ga lovili v vodi in vlačili na breg. Prišli so nat«> tudi po o-stanke splava, ki jih je vodni pritisk tiščal ob stebru. Pri t«'in pa so tako nespretim s svojim eohmni manevrirali, da ga je vidna sila treščila k sobi ter ga v hipu zdrobila. Dva čolnarja j«* de roe i tok odnesel s sel*oj, kr«*pk«> sta rezala valove in res prišla sn-rno precej nižje mostu na suho. Tr«»-tji s«* j«' oklenil razbitih ostankov čolna, ki jih j«> voda pritiskala k si »h i ter presunljivo klical na p«*moe. V hipu je bil in«*st kar črn «*«1 ljudi, ki pa nesrečnežu nis«* mogli pomagati. Prišli so tu« 1 i reševalci z ilolgimi vrvmi t«-r jih spustili d«* (MMiesrečenca, , zad«>la ga j«' srčna kap. Bil j«' star naseljenec in tu zapušea drug«* ž«*no in osem ot rok. Peter Zgaga PO POCITNICAH. ca iz njegovega min-iiega m n«'varn«-ga položaja. Umor v Dežni. 2N. maja popohlne ob 16 se odigrala na javni c<:h navedeni uri j«' prišlo med 37-l«'t nim Janezom Juiigerjem. ]>«»-Isest.nikom v Dežni in 3.Vlet»:o Lfz«» lf«vi>tnajst«liiev-isi «M|ilili ni bilo m»benega, ampak so me kar brez programa v« idil i in vozili iz kraja v kraj, kajti unija želja je bila, «la s«' osebno seznanim s «**imve«'jim števibun naših ljudi, kar mi j«' pojHilnonia uspelo. Stalni «l«*in sta mi velik«»«liiš-no ponudili Masletova in Fur-lanova družina, t«*«la )*onudbo mi j«* bilo mogoee 1«- deloma izrabiti. Kaz«lalje so namre«' prevelike in vabila tako prisn'na, da s«' nisem mogel sleherni veeer sproti vra«"ati. Severni «lel velike farinerske naselbine mi je razkazal ne-ntrudljivi Mr. Frank Trin-kaus. f*«* južnem «l«>lu sta me pa spremljala dostojanstveni Mr. Anton Kerzich in nekdanji moj ii«-\vyorški sose«l, Mr. Pavle Zalaznik, ki je vedno za tri Yrlini«'an«' v«»s«»l («*•«> vest«', kak«i znajo biti Vrlinieaici veseli). Kamorkoli sem prišel, smo si moško s«»gli v roko, in po-vršnemn znairstvu je sle«lil«> resni«" no in o« Ikri to prijateljstvo. Ozemlje j<» visoko ležeče in r«dovitn«», t«wla silnega truda je InI«» treba. «l:i so iz za]»tišee-( nib farm vstala uzorna g«»sp«»-^larska p» -lopja in 1 ini «lo-nio\i. i Nekaj sem opazil, kar mora opazili vsak: da se farme naših Sl«*venc«»v |h> zunanjosti povsem razlikujejo ih! farm «lmg<»ro«lcev. Že na milj«* daleč sem uganil, k j«' gospodari Slov«'nee. Zunanjost hiš«' razt na daljavo in širjavo: od Kavčiča nad Schuyler jezerom do Keršmanca v Worcestru. Veliko sem jih zgrešil, t«*da nikogar namenoma. Se bomo pa mogoče videli leto obsorej. Dosti sem videl in «losti slišal. Vse bo prišlo polagoma o priliki na vrsto. To«la, kak«>r sem rekel, mestni človek se mora odpoči-ti po počitnicah, ki jih preživi na deželi. Vtisov se ne da tako naglo razvrstiti, ker mi še vedno brynče po ušesih udarci Pero-vega kladiva po nakovalu, in melodija pesmi, ki ji jo prijatelj Matija vedno brundal v svojem krasnem avtomobilu, kadar sva se pozno v noč vračala proti domu: — "Od Šiške, Iblance do Kurje vasi.. 'GLAS NARODA' NEW YORK, TUESDAY, JUNE 18, 1935 THE LARGEST SLOVENE DAILY 1b U. KRATKA DNEVNA ZGODBA ft. K.: vihar na morju boljo je še, če se u sedeš na tla kar trenutno, kakor se je bil in se ko šimpanz okleneš nog j zbudil; javno sonce je vzšlo i:i postelj. To sera storil, zaeno tsvetovni romar je dejal: 4o do Gibraltarja prav mirno." Ko je izgovoril zadnjo besedo, je pljusknila kava iz njegove skodelice v obraz debelemu gospodu, ki je sedel nasproti, ta pa je spravil šilco žganja na črno svileno bluzo svoje sosede. Sluga je pravkar hotel iznova natočiti kavo, a je zgrešil pravi kraj in vroči •SOLNCE — ŽEPNA ŽARNICA Iz C1 lica ga so poročali pred kratkim, da so tam zgradili žaromet, ki po svetlobno'sti dvakrat presega doslej najmogočnejši svetlobni stroj na jedilnico je neka gospa priča- j f<'tu> /^cmet dr. Ellmerja .......,.....__________... I Sperrvja. Chicago je s tem prekosil samega sebe, kajti tu- kovala kapitana in ga je — medtem ko se je kotalila iz ko- pramen iz njegovega srebrne-, ta v kot — prosila, naj zažene ga vrča je zažuborel po golih kolenih nekega majhnega An-gležka, ki je zatulil, da >e je slišalo po vsem krovu. Malo /al mi je bilo, da tega nisem videl, zakaj ta fantek se je re- sodček olja v- morje. Da je to brala prejšnji dan v nekom romanu. Velikanski sunek me je za-tlegal brez truda v sobo za ka-dilce, kjer sem zagledal žlo- ali o0()0 bilijonov takšnih žarometov, kakršnega so sedaj zgradili v Cliicagu! Ros, člo-\eška telmika ima še vedno do-\ olj razlogov, da se skrije prod mogočnimi zmagljivostmi narave. Toda naše sonce še zdavnaj ni najbolj svetlo nebesno telo — čeprav se nam tako dozdeva. Po dosedanjih raziskovanjih gre prvenstvo zvezdi Sigma Doradus, ki po svetlobno-prekaša naše sonce za nič manj nego tri sto tisočkrar. Med zvezdami, ki imajo manjše svetlobnost od sonca, pa bi spet navedli n. pr. zvezdo, ki nosi v astronomskih katalogih ime Wolf 339. To sonce je po svetlobi 50,000 krat slabot nejše od našega sonca. A napravimo primero: Sigma Doradus naj bi svetila s svetlob-nostjo največjega človeškega človeškega žarometa, ostala tu navedena svetila pa sorazmerno manj. Tedaj bi svetilo naše sonce nič bolj nego navadna električna žarnica, Wolf bi imela svetlobnost kresnice v noči, svetloba našega največjega reflektorja pa bi bila tako neznatna, da bi je ne mogli odkriti niti z najmočnejšim mikroskopom, kar nam jih je na razpolago. ZAROČENCA MILANSKA ZGODBA IZ 17. STOLETJA Spisal: ALESSANDRO MANZONI ono vozil pred mojo kabino z \ budro iz šaha, pepelnikov in **drdro" — in sploh ne maram otrok na ladji. Človek je razo- steklenik' žganja. Mornarji v oljnatih oblekah so se roman- čaran, če ne vidi koga pasti v j tično gibali mimo in oni s vein o rje, ko plezajo kar tako poltovni romar je dajal z nekega ograji krova. Nekoč sem se vozil z ladjo, ki je bilo na njej -'2 otrok in so bili povsod, le v salonu za otroke ne. Prav težavno je bilo, preden smo zaplenili dvoje bobnov in en trikolesni bicikelj. Ko drugi dan ni bilo teh reči, so se otroci .lokali, a matere so se jezile, j ZI a s t i so se hudovalc name, čeprav sem le en bobenček za- stala, ki je oživel in ko obseden drsal sem in tja, neki bledi gospe navodilo, naj vzame veronal, kar na vsak način pomaga. Nakar si je mahoma za-tisnil usta z robcem in zakr-maril s stolom proti vratom. Ladja se je pozibavala -ko raca in se je sukala v več -meri, kakor pa jih more pokazati kak kompas. V nekem ko-gnal v morje. (Bicikelj je pa ti! so bile stlačene gospe, ki so uničil neki državni pravilnik, I jokaje zdele krog nekega fant-čeprav je dalje veljal za ljubi-J ka. Kolikorkrat se je zgodilo, telja otrok.) A kaj bi govoril o tem, povedati hočem, kako je bilo v viharju, ki je v biskajskem za livu, sredi največje tišine, iz-nenada napadel našo pridno i ladjo. V romantičnih spisih vihar-j jev na morju ni nikjer pov«»-dano, kako naj se človek obleče, kadar je viharno, čeprav ni manj važno ko nav<»dilo za rešilne čolne in za klic na pomot 1 pa je zaječala njegova sestrica: "Oh, škoda za dobro čokolado!" I Zares, prav nič ni bilo lepo. Le neki upokojeni kapitan, ki j se je peljal z nami, je bil menda ne-končno blažen in je venomer zatrjeval: "Saj to že lil več vihar. Saj je orkan!" Ko je bila sila najhujša, je zadonela trobenta, ki nais je klicala k predjužniku s posmi- l«i " \ iio mogoče utrgati cvetu s stebla ter ga prinesti vašemu gospodstvu, ne da bi se ga človek dotaknil. Toda zgodi se samo to, kar bo neobhodno potrebno." "Pod tvojim varstvom. In... kako ukreneš!" "Pravkar sem o tem razmišljal, gospod. Xa našo srečo stoji hiša koncem vasi. Treba nam jo kraja, da -se nastavimo: in kot nalašč stoji v majhni razdalji ona zapuščena, samotna bajta sredi polja, ona hiša... vašemu gospostvu ne bo-nič znanega o teh stvareh... hiša, ki je pred nekaj leti pogorela, pa niso imeli denarja, da bi jo bili popravili, in so jo zapustili in zdaj ondi zbirajo čarovnice; a danes ni sobota, v uiio me naj pišejo. Ti kmetavza rji, ki so polni bab-jih ver, -o za vse zlato na svetu v nobeni noči v tednu ne bi upali tja, tako da -e lahko tam ustavimo ter se zanesemo, da nihče ne prid« mešat naših štren." In tu j<* začel Sivec staviti predlogo in »Ion Rodrigo razpravljati, dokler nista sporazumno določila, kako se naj podjetja izve«le, da ne U najmanjšega sledu o storilcih, kako naj se tudi s krivimi znamenji odvrne -um drugam, naloži ubogi Neži molk, navda lienzo s takim strahom, da ga mine bolest in misel, da bi se zatekel k pravici, in tudi volja, «U\ bi se pritoževal, in vsa druga lopovstva, potrebna, da se posreči glavno lopovstvo. Ne bomo poročali vseli teh dogovorov, k«*r niso potrebni za umevanje naše zgodb«*, kakor bo bravec videl, in veseli nas, da nam ni treba zadrževati a še nadalje ter ga siliti, da posluša, kako se ta dva zoprna lopova pogajata. Zadostuje naj le to, da je Don Kodrigo po klical Sivca nazaj, ko je ta že odhajal, da se brž loti opravila, ter mu rekel: "Cuj me; če bi vam slučajno tisti predrzni teleban prišel nocoj v kremplje, bi ne bilo slabo, če mu že naprej namečete lep sponi hi na pleča. Tako bo bolj gotovo učinkovalo povelje, ki mu jutri žabici, naj lepo molči. Toda iskati ga bas ni tre-ba, da ne pokvarite tega, ker je bolj važno; ti me razumeš." 44Prepustite vse meni," je oilvrnil Sivec, se spoštljivo in obenem bahato priklonil in odšel. Dopoldan je prešel s kroženjem in potmi za proučevanje kraja. Tisti krivi prosjak, ki se je na tak način priplazil v revno hišico, ni bil nihče drugi kakor Sivec, ki je prišel, da si na lastne oči ogleda, kako je zidaua; krivi popotniki so bili njegovi lopovi, katerim je zadostovalo bolj površno poznavanje kraja, da bi lahko izvršili njegova povelja. Ko -so si vse zadosti ogledali, so izginili, da ne bi vzbudili preveč suma. Ko so se Vsi vrnili v vilo, je Sivec podal poročilo in ugotovil končni načrt po«ljetja; porazdelil je vloge in dal potrebna uavodila. Vse t.» se ni moglo zgoiliti, ne da bi bil oni stari služabnik, ki je vse pozorno gledal in napeto poslušal, opazil, tla se snuje nekaj velik«'ga. Neprestana pazljivost, neumorne popraševa-nj<», zbiranje novic po koncih in končičih, nekaj tu, nekaj tam, laKtno premišljevanje o kaki nejasni besedi, razglabljanje o skrivnostnem oe o-lanjal š hrbtom ob en podboj, roke je imel prekrižane na prsih in je gledal in zopet gledal, zdaj mi desno, zdaj na levo, in pri tem se mu jo iz roparskih oči zahliskalo zdaj b«d«>, zdaj črno. Postrani zasukana nizka čepica iz karmezi nastega baršuna mu je pokrivala polovico Šopa, ki se mu je na temnem «Vlu delil na dvoje, -e zavi jal na obe strani pod ušesi ter -e končaval v kite, pritrjene z glavnikom na tilnik. V roki mii je visela debela palica, vidnega orožja prav za prav ni no-il, toda \>ak otrok, ki bi mu bil le pogledal v obraz, bi si moral misliti, da ga ima spodaj, kolikor ga le more no»iti. Ko je Renzo. ki je korakal pre«I drugima dvoma, bas hotel v-topiti. se ta človek ni prav nič umaknil in ga je pogledal zelo trdno v oči; toda mladenič, ki mu je bila prva skrb, da se izogne kateremukoli prepiru, kakor v>akdo, !-;i ima kočljiv«* zadevo pri rokah, se je mir«*dil, kakor tla tega ni opazil, ni rekel niti: 44Prosim malo prostora," pritisnil se je k drugemu podboju in vstopil poševno, z bokom napr«\j, skozi odprtino, ki jo je ta /iva karijatila še puščala. Njegova tovariša sta morala napraviti i-ti okret, če sta hotela vstopiti. Ko so vstopili, so zagledali druga dva, katerih glas so bili /e prej slišali, namreč tista dva razbojnika, ki sta na «'iii strani mize igrala moro, oba likratu kričala (igra to zahteva) ter -i zdaj eden, zdaj drugi nalivala v kozarec iz velike steklenic«? na sr«*li iihmI obema. Tudi ta dva sta trdno pogledala novo družbo, zlasti eden izmed obeli, ki je držal roko s tremi iztegnjenimi in razkrečenimi velikanskimi prsti še v zraku in so mu usta bila še «>dpr-ta od dr. Zaler. Že zaradi tega. ker je z vašim prihodom prišla stara družinska tragedija do dobrega zaključka. Vem, da je tndi Dija pod tem mnogo trpela — z menoj o preteklosti ni mnogo govorila, ako pa je kdaj prišlo do tega, sem jasno videl, kako se ji trese srce. Ali niste bili presenečeni, ko ste zagledali tako lepo in ponosno sestro* — Marsikaj me je presenetilo, cenjeni gospod Kaden, — odgovori Pavel, — tudi dobroti j ivost mojega očeta, po vsem teni kar se je zgodila. Seveda sem prišel tu-sem pod pritiskom velike zadrege, toda je naglo izginila. Upam pa, da bo tudi ostalo pri prijateljskem zastopstvu. — Prav gotovo bo jmstalo še močnejše, kadar s svojo iznajdbo stopite v tesnejšo trgovsko zvezo s svojim očetom. Kolikor poznam položaj, stoji Ribeira dolina pred veliko bodočnostjo. To zadene tudi mene. ki ravno tako trpim vsled slabih prometnih cest kot vsi drugi facendeiros. Moj oče je že davno imel izdelan načrt, da bi Zalerja pridobil za združitev farm Germania in Westfalia. Skupno obdelovanje bi se že vsled tega izplačalo, kar pride princip — ali bojše praksa izpolnitve v poštev, združenje industrije s poljedelskimi interesi. — To jasno vidim, — odvrne Pavel. — No, da, — nadaljuje Kaden in puha dim cigarete, — toda stvar je taka... ali smem dovoliti vprašanje! Saj nameravate tukaj ostati? — Za sedaj, da. Na vsak način do odločilnega trenutka. V Evropi je težavno dobiti potrebni kapital za izkoriščanje mojega podjetja. Zato hočem Zalerja za stane mlada priseljenka še na dan prihoda namestu hotelska sobarica — poročena žena. Tudi indijski domačini se za bele ženske precej zanimajo. Vodja največjega hotela v Kal-kuti je povedal, da je prejšnjo jesen naročil iz Francije 25 deklet. Dva tedna po prihodu ni bilo niti ene več v hotelu. Vse so se omožile. Indija je tedaj ženski paradiž ? Kakor vzamemo. Kakšna je usoda vseh belih deklet, ki pridejo na ta ali oni način v Indiji do moža, o tem ne govore nobene statistike. Pač pa so znani zelo številni primeri pravili tragedij. Aga Kan, eden najbogatejših indijskih knezov, se je pred leti poročil z mlado francosko modistko in jo dvignil v trenutku iz skromnih razmer v svet orientaskih pravljic. Ke-daj je pa vprašanje, da li je danes kot gos] m )d ari ca milijonov še vedno srečna, kajti navzlic vsem modernim vplivom živi ženska v Indiji še vedno zelo nesvobodno življenje. Tudi z Evropkami, ki se poroče z Indijanci, je ista. Pred nekoliko leti se je poročila neka ameriška medieinka, ki j«' bila znana po svojem veselju do življenja, z maliaradžo Gopa- zakona je postala v svoji pravljični okolici po poročilih raznih listov zagrenjena, turobna ženska. 105 LET STAR IREC — DEDIČ Najbrž najstarejši Irec je Matija Ferguson, ki prebiva v j mali vasici na južnem Irskem. , ~ , , , , v. Pred kratkim je dopolnil 103 Neka švedska uradniška hei|M svoj(.„a življenja. Te dni je se je poročila z nekim indskmiL^ S(><|išča dobil obvestilo, da dvornim uradnikom. Videla je moža komaj dvakrat, -trikrat na leto, ostali čas je bil poklicno odsoten. V svoji osamljenosti se je čutila tako nesrečno, da si je končno vzela življenje. Se bolj tragična je bila usoda hčerka nekega švicarskega hotelirja, ki se j«' j»oročiIa z mohnnicdanskim zdravnikom mu je v Ameriki umrla njegova hči, o kateri že dolgo ni nič slišal. Sodišče je možu sporočilo, 0-letna starka. Danes živi kot razvalina življenja v Kolumbu in je stala že ponovno pred sod- Ijal v glavno mesto Irske — v Dublin. V Duhlinu je sedel v avtomobil, s«' odpeljal na letališče in se v letalu dal voziti nad Dublinom. Vsa ta vozila je poskusil prvič v življenju. niki. ker si je išče mamila po . ker nikoli ni^ zapustil svoje vseh mogočih, prepovedanih J rojstne vasi. Ker so vsi Irci napotili. r ravnost strastno zaljubljeni v svojo svobodno irsko domovi- Pozomost je zbudila zgodba neke italijanske hišnice, ki j no, je morda tudi stari Ferguson porabil to priliko, da si tu- SLOVENIC PUBLISHING CO. TRAVEL BUREAU II« WMT llth STREET NEW XOBK, H. X. nfcTI NAM ZA CENE VOZNIH LISTOV, REZERVACIJO KABIN. IN POJASNILA ZA POTOVANJE pospeši prebavo, odpravi razne spomladanske bolezni. — Pravijo, da naj človek V-a k a ne dišiš po čebuli, vzemi nato po nekaj bri-njevili jagod in jih žveči. S čelado >«• zdravi spomladi »i do 1'J t-dnov; prav je, da sleherni človek poje vsaj trikrat na te * len po d v«' čebuli na dan. POTNI LIST ZA POTEPUHE se je kmalu po svojem pri h o-| ,. ... , , , , ' „ . 1 ... 1 . . di z viška ogleda glavno medli v Kalkuto poročila z nekim i + , , " »- . . ... . „ ..r „ .. . Isto svobodne Irske. 1 indskim šoferjem. Mož ji je Ko se je vrnil domov, pa je stavil pogoj, da mora presto- , . , * , , . . | , ' . ... ! . .. _ . ' . 'dejal, da ga to, kar je videl po piti k hinduizmu Pristala je tu, ui za,iovo1jilo in da je| na to, a kaj kmalu so prišli j vendarle doma v« duševni konflikti in čela braniti, da bi izvrševala se je za- . , . . *' i rojstni vasi. Ker pa doma ne ..... , . . . . Ive, kaj bi počel z bogato d«-d-obrede, ki lili predpisuje hm-— ' ..... , ... ' , 1 . 1 . seino po heeri, 30 1k> razdelil duizcm. Nekega dne so 10 na- , , . , , . ^ '' 'svojim otrokom 111 vnukom, ki šli zastrupljeno. Prijeli so njenega moža, ki je brez nadalj- jih je seveda toliko ko pečkov | okrog njegovega doma. Irci soj niesra priznal, da io je umoril; " . „ . * 1-1 1 ! namreč nravno zelo pošteni iz verskih vzrokov. V Kalkuti se je n. ki- ameriška artistka poročilla s trgovcem domačinom. Po kratkem času ni mogla več vzdržati ob njem, pobegnila je od njega, ostala je brez vseh sredstev in pomoči, danes pa jo dobiš v ljudje in med njimi ni he!e ku-gc. ČEBULA IN ZDRAVJE V Nemčiji imajo navzlic v.-etn prizadevanjem vlade, da bi omilila brezposelnost, kakš niii 70,000 potepuhov, ki jih nikakor ne morejo spraviti v .-klad z vsakdanjim življenjem in delom. Zato si j«- bavarska vlada, ki ima s potepuhi največje preglavice, izmislila originalen izhod: predlaga namreč za vsakega potepuha potni list, ki naj dokaže, da j«* pot«-puh prehodil vsaj "_'."> km dnevno. Kdor ~e ne I to mogel izkazati z vsaj toliko prehojeno distanco, naj bi se po predlogu bavarske vlade poslal v delavsko taborišče. Ca-ih so nam dejali, da ni dobro jesti čebulo, češ, da iiiijo, kaže priiroda z osemletnim »l«*«'* kom, ki ^a je ustavil neki ž«* lezniški uradnik na postaji v (Jenovi, kamor -«• j«- fante pripeljalo z vlakom i/ Milana. Ker ni deček hotel nič do ločnega povedati o sebi, ira j<-uradnik spravil na policijski komisarijat, kjer so kmalu .lokali, da je mali s svojimi malimi prihranki ponoči pobegnil iz očetove hiše. da bi prišel v Afriko "111 se udeležil — vojne proti Abesiniji. Vsa njegova prtljaga je bila: ilustrirana brošura o Afriki, časnik, ko« mila in bajonet. Dečka so vrnili njegovemu očetu, bančnemu uradniku. JUNIJA: 11». Manhattan v Havre iScrengaria v CberlH>ure 20. Lafayette -i Norma ndie v Havre 'J*5. Aqiiitania v Cherbourg -.». lie de Fran«*«« v Havre Majestic v Cherbourg Kuropa v Bremen Conte UI Savlua v (»enoa IFL1JA : o. Washington v Havre Conte Grande v Trst 5. Iln-ui«'ii v Ilreiuen Clniiuplali) v Havre Bf:?iigaria v Cherbourg: i). Rex v Genoa 10. Xormandie v Havre 11. Aquitania v Cherbourg I'i. Kuropa v Bremen 17. Manhattan v Havre 1J>. Majestic v Cherbourg LM. lie enoa Ulj. Bremen v Bremen Bcreugaria v Cherbourg '-'7. Cbaru]>lalu v Havre 31. Washington v Havre Norma ml ie v Havre A VCH "ST 'J. Kurojia v Bremen Aqiiitania v Cherlnmrg "!. IteX V Cenojt s. Majestic v <*herl>ourg 1t>. I le de Fnim-e v Havre Conte Cramle v Trst l-"5. Breinen v 1'remen 1 1. ir,. n;. 17. in. •ji. Manhattan v Havre Cbaiuplain v Havr»-Itereiigaria v Cherbourg Conte • i■ Savoia v I»enoa Norman«!i«> v Havre Aqiiitania v Cle-rbourg Kitro|>a v Itremen Ijifa.vclle v Havre Koma v Trst Washington " Havre Maje-tie v CberlMjurg r.rt im ii v Krt .len lie A V STAMBIL 4 knjige, s slikami, 627 al rani Vsebina: Smrt Moliam«! Kmiua ; Karavana smrti; Na begu v (ioropa; Družba Kn Nasr Cena ........................ KRIŽEM PO JUTROVFM 4 knjige, 598 ^rani, s slikami Vsebina: Jezero smrti; Moj roman ob Nilu: Knko sem v Mekko romal; Pri ^atnarili; Med Jezhli Ona .................... 1J»0 1.50 PO DIVJfcM HI RDIST.HU 4 knjige, 594 slrani, s slikami Vsebina: Amadija; Beg Iz j-tče; Krona sveta; Med dvema ognjema Cena _____________________ PO DEŽELI SKIPETARJEV 4 knjige, s slikami, 577 strani Vsebina: Brata Atadžija; Koča v soteski; Miridit; Ob Vardarju Cena ....................... 1.5« SATAN IN IŠKARIOT 12 knjig, s slikami, 1704 strani Vsebina: Izseljenci; Turna fietar; Na sledu; Nevarnosti nasproti; Almaden ; V treh delih sveta; Naročite jih lahko pri: KNJIGARNI 216 West I8th Street Izdajalec; Na lovu: Spet na divjem zapadu; Rešeni milijoni; Ix>diči Cena ........................ V GORAH BALKANA 4 knjige, s slikami, 576 strani Vsebina: Kovač Simen; Zaroka z zaprekami; V golob-njaku ; Mohamedanski svetnik Cena ........................L50 WIN! .TOV 12 knjig, a slikami. 1753 stnuii Vsebina . Prvikrat na divjem zapadu; Za življenje; PiSo-£i. lepa Indijanka; Proklestvo zlata: Z* detektiva; Mc«l Komanči in Apači; Na nevarnih jx>tih; Winnetovov roman; Sans Ear; Pri Komančih; Winnetova smrt; Wiu-netova oporoka _ Cena ........................3^0 ^ - J Ž LT T I 4 knjige, s slikami, 597 strani Vsebina: Boj z medvedom; Jama draguljev; Kontno —; Rih, in njegova poslednjn i»ot Cena ........................1.50 "Glas Naroda" New York, N. Y. VA2N O ZA i NAROČNIKE Poleg naslova je razvidno de kdaj imate plačano naročnina Prva številka pomeni mesec, druga dan in tretja pa leto. Zadnje opomine in račune smo razposlali za Novo leto tn ker bi želeli, da nam prihranite toliko nepotrebnega dela