CENA 240 din - Leto XL - Št. 96 Kranj, petek, 11. decembra 1987 @©IMiS»ISIGLAS m GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO *-'«V ODLOČILNIH TRENUTKIH JE ROKA ZADRHTELA BREZ SMISLA ZA KULTURNO KRAJINO stran 10 ŽIR0VSK0 JEZERO IN FUŽINSKI PLAZOVI Ivan Reven, ljubiteljski zbiralec narodnega blaga in ljudskega izročila iz Žirov piše o pričevanjih, ki govorijo o nekdanjem žirovskem jezeru. Nastalo naj bi zaradi zemeljskih plazov, ki so se prožili iz Kladja in s Koprivnika na istem mestu, kjer so letos povzročili toliko sivih las graditeljem ceste Trebija — Žiri. ^Mja Loka — Osnovna šola Cvetka Uolarja na Irau ze aije časa goji za soio nenavadno, a 2ato tudi tem bolj zanimivo in odmevno dejavnost: slikarske razstave priznanih umetnikov P Prav gotovo tudi bližnjica, po kateri se šolarji spoznavajo z odmevnimi dosežki slikarstva. Frav zdaj razstavlja na šoli akad. slikar France Slana. Še ta mesec pa bodo pripravili med-grafično razstavo. — Foto: G. Šinik SZDL bi morala biti za zgled Ko je socialistična zveza ocenjevala lanske (delegatske) volitve, je bilo v marsikateri občinski organizaciji slišati pobudo, naj bi na prihodnjih volitvah imeli za najodgovornejše funkcije v občini, republiki in federaciji po več kandidatov. Poldrugo leto po tem pa ta ista SZDL ravna pri volitvah v lastni organizaciji po starem oziroma po pravilu, da je postopek še najmanj zapleten (in nevaren za poklicne funkcionarje), če je za vsako funkcijo le en kandidat. Vse gorenjske občinske organizacije SZDL so se odločile za zaprto listo. V jeseniški občini so za vsako funkcijo (predsedniško, podpredsedniško in sekretarsko) evidentirali po tri kandidate, vendar so (bodo) na listo za volitve dali le po enega, resda tistega, ki je v krajevnih skupnostih in v drugih delih fronte dobil največ podpore. V radovljiški SZDL so za predsednika evidentirali le enega kandidata — sedanjega funkcionarja, za podpredsednika pa dva, vendar je eden od njiju odklonil kandidaturo. V kranjski občini se, kot kaže, pri evidentiranju niti niso posebej trudili, vsaj za predsedniško in sekretarsko funkcijo ne. Le kako naj si drugače razlagamo, da so za podpredsedniško mesto, na katerem je moralo priti do zamenjave, evidentirali kar trinajst kandidatov, za predsednika in podpredsednika pa ne drugih kot sedanja funkcionarja? V škofjeloški občini so za podpredsedniško in sekretarsko funkcijo evidentirali štiri kandidate, toda tudi tu je nazadnje na listi ostal le po eden. Podobno je bilo v tržiški občini. Če sodimo po tem, da bi morala biti socialistična zveza pri volitvah za zgled drugim, potem si v podzavesti že lahko oblikujemo obrise prihodnjih volitev — kot enolični obred, ki se ponavlja od enega do drugega volilnega obdobja. Ob vsem tem ne gre le za problem — odprta ali zaprta lista, temveč predvsem za vprašanje, koliko zna (hoče) socialistična zveza prisluhniti ljudem. Raziskave slovenskega javnega mnenja že več let kažejo isto: Slovenci želijo imeti več kandidatov na volitvah. V-letošnji javnomnenjski raziskavi je kar 62 odstotkov vprašanih odgovorilo, da so »demokratične le volitve z več kandidati«, le vsak petindvajseti pa je menil, da »več kandidatov vodi do boja za oblast« in da ne prispeva k razvoju demokracije. Socialistična zveza se, sodeč po letošnjih izkušnjah, ne meni za tako mnenje. C. Zaplotnik ^Ušan Šinigoj v Kranju in v Savi Na Gorenjskem se razmere zaostrujejo Jrar»j, 9. decembra - »Zaostritev gospodarskih in splošnih razmer re še bolj zaostrile, saj ima k l1^ Predelovalno industrijo, katere se zdaj dohodek preli-^ v bazično. Dušanu Šinigoj u gQ razmere naslikali črno,- tako Vzd°>? številke, takšno je zdaj ijšje, polno malodušja. Ij j*°drnanje nas ne bo pripe-nikamor, ukrepi zdaj so, 'ftfl rn so, toda v tako visoki U r» ki Je podirala vse, so bi-H^ini, jaz bi jih sprejel že prej. t_ oodite presenečeni, da neka e stvari v slovenski skupščini postavljamo tako ostro in jasno, prav nič me ni strah, v bistvu gre za vprašanje, smo za spremembe ali nismo,« je črnogledost zavrnil Dušan Šinigoj in na primeru kranjske Telematike pojasnil, kam nas lahko privede odlašanje pri prestrukturiranju gospodarstva, ki se je prav na Gorenjskem že začela. »Stopica-nje na mestu, neodločnost, ki traja že predolgo, potreben je pogun, odgovorni v Telematiki in v Iskri morajo iskati in potegniti rešitve, brez političnih vprašanj, kar pa seveda ne pomeni, da terjamo nestrokovne, 28. novoletni sejem v Kranju_ Veliko priložnosti za dedka Mraza Kranj, 11. decembra — Danes ob 10. uri se v Sav kem logu v Kranju začenja tradicionalna, 28. novoletna sejemska prireditev na kateri tokrat sodeluje 178 razstavi jalcev. med kateri -•fti jih je deset iz tujine. Na novinarski konferenci s° predstavniki Poslovno pri-reditvenega centra napovedali, da bo na letošnji priredili, ki bo trajala do 20. de-CGmbra, dedek Mraz imel Precej lepih priložnosti za cenene oziroma sejemske nakupe. Različne popuste in Precejšnja znižanja so napo-vedali proizvajalci tekstilne konfekcije. Prednovoletni po-Pust je tudi tokrat pripravila Kianj^nu ' iiiintva, vt'lika pu bo po napovedih tudi izbira igrač, novoletnih daril, športne opreme, bele tehnike, akustičnih aparatov in nenazadnje tudi pohištva, gradbenega materiala, nekaj pa bo tudi kmetijske mehanizacije. Poskrbeli so tudi za razvedrilo za najmlajše. Sicer pa je za to tradicionalno prireditev vsako leto značilen tudi precejšen obisk. A. Ž. nedodelane predloge. Če se bodo še dolgo obotavljali, se lahko od te proizvodnje poslove, saj so medtem drugod v Jugoslaviji veliko storili.« Oglasil se je direktor Telematike Andrej Polenec, ki je povedal, da so se že odločili in da bo njihova odločitev javnosti kmalu znana. Dodal je, da bodo proizvodnjo prihodnje leto lahko povečali za nekaj odstotkov, potrebovali pa bodo 25 odstotkov delavcev manj kot jih imajo zdaj. Dušan Šinigoj je spregovoril o aktualnih problemih, ki so se odprli po sprejetju sedanjih gospodarskih ukrepov. V izdelavi je cenovna analiza, ki bo poka- za'a, kako odprava cenovnih razlik — ki je bila po Sinigojevih besedah pretirana — odseva v posameznih delovnih organizacijah, če bo pokazala na napake, bodo spremembe zahtevali še pred koncem leta. Napovedal je tudi skorajšnjo spremembo devizne zakonodaje. Dlje se je ustavil pri osebnih dohodkih in skupni porabi, dejal je, da je bil slovenski izvršni svet proti pora-čunavanju osebnih dohodkov za nazaj, kar so ukrepi tudi izpustili, zdaj pa bodo zavračali pritiske za delitev osebnih dohodkov mimo rezultatov, kakor tudi še vedno pogoste pritiske na povečevanje pravic v družbenih dejavnostih. M. Volčjak Danes zaseda slovenski centralni komite Program razvoja in sožitja Ljubljana, 11. decembra — Centralni komite Zveze komunistov Slovenije danes razpravlja o gospodarskem in samoupravnem razvoju Kosova, o ponovni vzpostavitvi bratstva, enotnosti in zaupanja v pokrajini. Program, ki ga ponuja v sprejem predsedstvo slovenske partije, podrobno obravnava naloge na gospodarskem področju, od sovlaganj in združevanja denarja do pomoči v stroki (doslej je slovensko gospodarstvo sodelovalo pri 61 projektih), posebej poudarja pomen krepitve političnega sistema in varovanja ustavnosti ter zakonitosti, ne pozablja pa tudi na vsestransko sodelovanje z ljudmi s Kosova, ki so stalno ali začasno v Sloveniji. Obojih je okrog 13.500. Posebej so obdelane naloge družbenopolitičnih organizacij, znanstvenih ustanov in sredstev javnega obveščanja; ki morajo več prispevati k medsebojnemu spoznavanju in,razumevanju. V Sloveniji mislimo, da so prav ta področja "Distvena za uspešno uresničitev jugoslovanskega programa o Kosovu, o čemer je bilo govora na 9. seji CK ZKJ in v zvezni skupščini. V Sloveniji pri obravnavi razmer na Kosovu nočemo biti enostranski in zaletavi, pa tudi stvari nočemo idealizirati. Vendar se razmer ne da urediti na hitro, nasilno, čeprav to ne pomeni, da v pokrajini ni potreben red. Zanj pa morajo biti prvenstveno odgovorni na Kosovem. Drama na Kosovu se ni začela leta 1981, ampak mnogo prej. Tega leta je bil dosežen vrhunec, ki pa se žal še stopnjuje. Izseljevanje ni samo tragedija Srbov in Črnogorcev, ampak tragedija vseh, ki žive v pokrajini, kar pomeni velik nauk Jugoslaviji. Izseljevanje in nasilje je hud opomin razpihovalcem mržnje na obeh straneh. Zato je treba med ljudmi na Kosovu najprej vrniti mir in zaupanje, da se jim ne bo treba bati zase, za svoje imetje in otroke. Mir je tudi pogoj za gospodarski in vsesplošni razvoj. J. Košnjek 28. novoletni krati*ji 11. ~ m sejem 'kmetijska mehanizacija iREZERVNI DELI f 01 D Sffll AKCIJSKE PRODAJE i Mm '-i^———- u ^ Tudi dedek Mraz kupuje darila na Gorenjskem sejmu VAŠ BUTIK TURISTIČNIH USLUG KOMPAS LETALIŠČE BRNIK TEL.: 22-347 N0N STOP tSimmS&SSmCSLAS 2. STRAN. NOVICE IN DOGODKI PETEK, 11. DECEMBRA 1987 JOŽE KOŠNJEK NOTRANJEPOLITIČNI KOMENTAR napredek1^1 Centralni komite Zveze komunistov Jugoslavije je dva dni zasedal v Beogradu in sklenil, da bo marca prihodnje leto konferenca Zveze komunistov Jugoslavije o krepitvi vodilne idejnopoliti-čne vloge ter o njeni odgovornosti za izhod iz krize. Ob tem sklepu je vseeno, ali bo ta konferenca nadomestila izredni partijski kongres, za katerega so se nekateri ogrevali, pa so bili močnejši tisti, ki so menili drugače. Resnica je, da mora Zveza komunistov Jugoslavije res najprej temeljito počistiti v svoji hiši, če želi biti ugled-nejša tudi v družbi. Ne samo za Zvezo komunistov, za celotno družbo so škodljive razprtije v srbski zvezi komunistov in različna gledanja na reševanje kosovskega problema in državnega gospodarstva nasploh. Bohoti se nezaupanje: prvič v vodstvo partije in države, in drugič nezaupanje le-teh v ljudi, v članstvo, ki noče več poslušati, da vsak maha s svojo resnico, kot je dejal na beograjski seji Milan Kučan, in pripoveduje pravljice, katerih čas je minil. Človek podvomi v enotnost samega vodstva Zveze komunistov Jugoslavije tudi zaradi primera komisije za oceno odgovornosti Fadila Hodže, ki je očitno snovala svoje poročilo zaprto, v ozkem krogu, sicer ne bi tako redki soglašali z njim. Pozornosti vredna so tudi različna tolmačenja partijskega statuta in podobno, celo razmišljanja, kakšno vlogo Zveza komunistov sploh ima. Konferenci že danes lahko napovemo neuspeh in rečemo, da je brez smisla, če jo bomo pripravljali za fasado lažne enotnosti, z vrha, z naglušnostjo in otopelostjo birokrata, brez vnaprejšnjih jasnih ciljev, če bomo spet sanjali, da bo konferenca rešila vse, potem pa nam bo lažje. Kar je ključnega za vodilno idejnopolitično vlogo partije in za njeno vlogo pri izhodu iz krize mora biti znano in demokratično dogovorjeno že pred marcem prihodnje leto. Sama konferenca mora biti predvsem delovni dogovor o strnitvi sil, znanja, zaupanja, ne pa tavanja v temi. Predvsem pa priprave na konferenco ne smejo biti boj za oblast in pozicije prevlade, ampak prizadevanja za napredek. Cesarju, kar je cesarjevega... Zakaj bi Telematika ne plačevala zdravnika, učitelja Kranj, 10. decembra — V razvitem svetu je tako, da podjetje, ki ne more plačevati davkov in prispevkov državi, pade v stečaj. Potem najprej država pobere, kar je njenega, drugo si razdelijo upniki. Pri nas, kjer znamo biti strašansko socialni na čisto nepravem mestu, se česa podobnega ne more zgoditi. Država sicer pobira svoj davek, medtem ko upniki ostajajo praznih rok. A če bi vprašali kranjske delavce, bi lahko brž ugotovili, da ima večina take sociale, ki tudi njih peha v revščino, že vrh glave. Kako bi si sicer drugače razlagali odločno zavrnitev, da bi Iskro Telematiko oprostili plačila prispevkov za otroško varstvo, izobraževanje, kulturo, telesno kulturo, skratka za vso zgradbo družbenega standarda, ki se napaja iz kosmatih osebnih dohodkov zaposelnih. Oprostitev naj bi bila enakovredna vrednosti zablokiranim presežkom kranjskih sisov. Tisti del skupne porabe, ki plačuje iz dohodka, je Telematika že potegnila nazaj (na skupščini izobraževalne skupnosti je bilo omenjenih 1,17 milijarde dinarjev) v obliki refundacije, ki jo omogoča zakon o sanaciji. Z njeno prošnjo o oprostitvi prispevkov iz kosmatih osebnih dohodkov, ki jo je podprl kranjski izvršni svet, pa se je zapletlo v skupščinah interesnih skupnosti; najprej v skupnosti otroškega varstva, potem v izobraževalni, v zdravstveni so bili že toliko pametni, da so predlog raje umaknili z dnevnega reda. Očitno imajo kranjski delavci Telematiko za sod brez dna, v katerega se v različnih oblikah že predolgo steka (tudi) njihov denar, sanacijski program pa še vedno ne zagotavlja odrešitve tovarni in njenim 4100 delavcem. Fa ne samo njima; Telematika pomeni desetino kranjskega družbenega proizvoda in približno tolikšen delež v skupni porabi. Drugi, ki (še) niso v izgubi, bi torej morali nadomestiti njen delež. In najbrž še delež koga drugega, ki bi se po vzoru Telemati-ke pojavil s podobno prošnjo. Kot bi zgubaši ne potrebovali učiteljev in zdravnikov! V skupščini izobraževalne skupnosti so se nekateri delegati sicer ogrevali za možnosti, da bi Telematiki vendarle ugodili, če sisi zabloki-ranih presežkov ne bodo mogli porabiti in če se le-ti ne bodo šteli v porabo prihodnjega leta. Torej je bolje, da jih vzame domača tovarna kot država za »abdiciranje«. Če pa bodo presežki sproščeni z novim letom po prenehanju interventnega zakona m če se bodo všteli v prihodnjo porabo kot pravi trenutna zakonodaja, potem bi Telematikin dele/ p6 menil boleč izpad za kranjski družbeni standard, najbrž tudi izgubi> \ zdravstvenem domu, šoli, vrtcu, socialnih pomočeh ogroženim. Predvsem ob tem pomisleku je Iskrina prošnja padla. H. Jelovčan 'oMEEGLAS Ob 35-letnici izhajanja je kolektiv Gorenjskega glasa prejel red zaslug za narod s srebrno zvezdo Ustanoviteljice Gorenjskega glasa so občinske konference SZDL Jesenice, Kranja, Radovljice, Škofje Loke in Tržiča Izdaja Časopisno podjetje Glas Kranj, tiska Ljudska pravica Ljubljana Predsednik časopisnega sveta: Boris Bavdek Gorenjski glas urejamo in pišemo: Štefan Zargi (glavni urednik in direktor), Leopoldina Bogataj (odgovorna urednica), Marija Volčjak (gospodarstvo, Kranj), Andrej Žalar (gorenjski kraji in ljudje), Cveto Zaplotnik (kmetijstvo, kronika, Radovljica), Lea Mencinger (kultura). Darinka Sede j (razvedrilo, Jesenice), Helena Jelovčan (izobraževanje, iz šolskih klopi, Skofja Loka), Danica Dolenc (za dom in družino), Jože Košnjek (notranja politika, šport), Vilma Stanovnik (mladina, gospodarstvo), Dušan Humer (šport), Stojan Saje (Tržič), Danica Zavrl-Zlebir (socialna politika), Marjan Ajdovec (tehnični urednik), Franc Perdan in Gorazd šinik (fotografija). Časopis je poltednik. Izhaja ob torkih in petkih. Naslov uredništva in uprave: Kranj, Moše Pijadeja 1 — Tekoči račun pri SDK 51500-603-31999 — Telefoni: direktor in glavni urednik 28-463, novinarji in odgovorna urednica 21-860 in 21-835, ekonomska propaganda 23-987, računovodstvo 28-463, mali oglasi in naročnina 27-960. Časopis je oproščen prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. Kam ob izteku funkcije Ali politična funkcija prinaša poklicno diskvalifikacijo? Škofja Loka, 6. novembra — Poznam človeka, ki ga je ob vrnitvi z voljene politične funkcije v starem kolektivu pričakala pisal^8, miza na hodniku. Pa ni bil slab delavec, niti v politiki niti prej in pozneje. Poznane so tudi smešnice na račun »odsluženih« p°" kov in njihovih startih na poželjiva vodilna mesta v gospodarstvu ali družbenih dejavnostih. Trojici sogovornikov iz loške obe smo zastavili isto vprašanje: ali politična funkcija prinaša poklicno diskvalifikacijo, črn madež? Niko Sede j; Najtežje se je vrniti na staro mesto »Čeprav je v zakonu o združenem delu, zakonu o delovnih razmerjih in družbenem dogovoru o kadrovski politiki zagotovljeno, da se delavec, ki odhaja na voljeno poklicno funkcijo, kasneje lahko vrne v svojo sredino, v življenju vselej ni tako preprosto. Včasih se je redek funkcionar vrnil, zato ta problem ni bil tako prisoten kot po sprejetju stališč o vračanju. Ko sem kot vodja kadrovsko splošnega sektorja odhajal iz Nika za predsednika loškega sindikata, sem šel bolj po partijski dolžnosti kot iz ambicije, da bi v politiki poklicno delal. Takrat je bilo dogovorjeno, da se vrnem, ko mi mandat preteče. Jasno pa ni bilo, ali bo trajalo dve leti (za kar sem pristal) ali še drugi dve leti, kot se je potem zgodilo. Ko sem se vračal, ni bil problem, da bi bili samoupravni organi v tovarni proti moji vrnitvi, ampak da je bil na sekretarskem mestu skoraj štiri leta in pol drug človek. Zato se je moja vrnitev zakasnila za dva meseca. Mislim, da se je ob izteku mandata najtežje vrniti na staro mesto. To bo postalo še bolj očitno, če bomo hoteli za politične funkcije res dobiti prave ljudi, izobražene, izkušene, sposobne, z vodilnih mest. Zakonodajalec bo moral vračanje bolj temeljito opredeliti. Drugo vprašanje je, kaj političnega funkcionarja ob vračanju spremlja. Zase ne morem reči, da bi nosil kakšen pečat. V Niku so me poznali, tu delam vse življenje in se dobro počutim. Morda bi bilo drugače, če bi bil na novo vsajen. Prepričan sem, da bi se moral vsak s politične funkcije vrniti v gospodarstvo, namesto da kroži od ene funkcije do druge. To se je dogajalo in se še zgodi v veliki meri prav zato, ker se v odločilnem trenutku ne najde priložnosti, da bi se funkcionar vrnil. Mislim, da je 'občinska politika' dolžna za vsakogar najti primerno rešitev, posebno še, če je bil na funkciji uspešen. Ravno tako trdno sem prepričan, da bi bila ta 'šola' koristna za vsakega direktroja oziroma vodilnega delavca v gospodarstvu ali negospodarstvu. Na funkciji se človek izoblikuje, dobi širino, pogled v celoto. Seveda se danes nikomur več, niti komunistu, ne more reči, da neko funkcijo mora, rad ali nerad, prevzeti. Jasno pa je, da se delavci iz gospodarstvajše manj radi kot pred leti odločajo za poklicne funkcije.« Letos več bolnih kot lani Škofja Loka, 10. decembra — V strokovni službi zdravstvene skupnosti so za skupščino, ki bo zasedala prihodnji četrtek, med drugim pripravili tudi preglednico odsotnosti z dela zaradi bolezni in nesreč. Prikazani odstotki so narejeni za prvih devet mesecev letos in primerjani z enakim časom v prejšnjih sedmih letih, in to ne le za loško, ampak za vse gorenjske občine, kar je še posebej zgovorno. Številke pravijo, da so se letos odsotnosti zaradi bolezni in nesreč kar krepko namnožile, če gledamo primerjavo z lanskim in predlanskim letom, ko so bili odstotki najnižji; predlani na Gorenjskem povprečno 3,91 in lani 3,96. Letošnji odstotek je poskočil na 4,54, s čimer se je približal odstotkom v letih od 1980 do 1984, ki so se sukali med najnižjim 4,36 in najvišjim 4,61. Odstotek letošnjih odsotnosti je najvišji v jeseniški občini, kjer znaša 5,06, v kranjski 4,48, v radovljiški 4,74, loški 4,46 in tr-žiški 3,37. Žal k podatkom ni komentarja. Laično lahko ugotovimo, da so Tržičani ali najbolj zdravi ali pa imajo najbolj varčno zdravstvo, medtem ko isto vprašanje, samo zasukano, lahko postavimo za Jeseničane. Srečanje narodnosti Strunjan, 11. decembra — S predsedstva republiške konference ZSMS so sporočili, da bo konec tedna, od petka, 11. decembra, do nedelje, v Strunjanu Srečanje narodnosti, ki ga organizira Občinska konferenca ZSMS Piran in Unija Italijanov v sodelovanju z republiško konferenco ZSMS in pod pokroviteljstvom občine Piran. Na srečanju se bodo pogovarjali s poslanci in delegati v italijanskem in avstrijskem parlamentu in Skupščini SFRJ, govorili bodo o kulturni ustvarjalnosti manjšin in narodnosti, šolski problematiki in o mednarodni izmenjavi prostovoljcev. Ogledali si bodo tudi zanimivosti piranske in okoliških občin, pripravljajo pa tudi pogovor z uredniki radia, televizije in časopisov. » V. S. Kranjčani, Radovljičani in Loča-ni so zelo na istem. Zanimiva bi bila tudi raziskava, zakaj so se letos za povprečno dobrega pol odstotka povečale odsotnosti z dela. Morda bolezensko kal gnoji tudi malodu-šje, vse slabše življenje večine delavcev, ki se v svoji nemoči, spremeniti razmere, podzavestno zatekajo v bolezen... H. J. Janko Brodar: Ne pričakujem, da mi politično delo prinese vodilno mesto Iz politike odhajam drugič. Od 1978. do 1980. leta sem bil sekretar loške mladine. Takrat sem prišel iz gospodarstva. Ker pa v Inštalacijah nisem bil avtoelektričar, za kar sem se usposobil, ampak elek-tromonter, sem že prej želel delati v svojem poklicu ali kaj drugega. Ko sem postal sekretar mladine, sem se trdno odločil, da se na staro mesto v Inštalacije ne bom vrnil. Ta misel me je spremljala obe leti, čeprav sem sam pri sebi vedel, da ne smem zahtevati od družbe, naj mi priskrbi delo, ampak je najbolje, da ga najdem sam. V republiškem sekretariatu za notranje zadeve v Ljubljani sem bil tri leta in pol, nakar so me izvolili za sekretarja občinske konference SZDL v Škofji Loki. Upam trditi, da sen; bil 'kadrovska rešitev', kar nihče od evidentiranih kandidatov ni hotel prevzeti funkcije. Ob izteku štiriletnega obdobja mislim, da sem v šestih letih pridobil družbnenopoliti-čne izkušnje, obenem pa izgubil izkušnje iz svojega osnovnega poklica. Moral bi začeti znova, če bi se hotel vrniti, ker je tehnologija v tem času bistveno napredovala. Ko prihajaš na funkcijo, ko te prepričujejo, da prevzemi, so tihe obljube, da ti bodo potem preskrbeli primerno delo. Ampak ljudje se menjajo, pozabljajo. V prvi vrsti moraš sam skrbeti zase. Dobre pol leta prej sem začel razmišljati, kam po izteku sedanje funkcije. Obvestil sem vse, ki v občini krojijo politiko, povedal svoje želje in skupaj smo našli dobro rešitev. Nikoli nisem bil pretirano ambiciozen, nisem pričakoval, da mi bodo politične funkcije prinesle vodilno mesto. Želel sem delo, ki bi me veselilo in za katero bi bil spo- soben. Če se ne bo kaj neprič«' kovano zapoletlo, se mi ob6 delo, v katere se bom iank°, konkretno spopadel s Proy v mi, ki tarejo ljudi na vasi m mestu.« Majda Puhar - Kovač: Edino za politično funkcijo izobrazba ni predpisana »Kot i2vršni sekreta** predsedstva občinskega k?°\, tej a ZKS v Škofji Loki rta P j novem statutu preteče man0-1990. leta, vendar smo se zar di kontinuitete dela P^f^ stva dogovorili, da odidf prej. Ne vem še, kam bom s Za bančno okence se ne bom vrnila, saj sem že p*, prevzemom funkcije dipl°£,,, rala na višji stopnji. Zda] štu- diram na visoki. S problem0, nove zaposlitve se bom spoP jela, ko bo prišel čas. Na splošno pa menim, naj, ^ funkcije zasedali ljudje vsa] višjo izobrazbo. Še tako s?0 včasih preskromni v zna11] Opravljanje politične funkcij je edino delo, kjer ni predp1^ na izobrazba. Ker se nihče ponuja, včasih kadrovski P1 ,oli' tiki prav pride tudi funkcion s srednjo, celo nižjo izobraZ0 Potem ko se vrača, pa je Pr. blem. Določeno širino in nO izkušnje na funkciji gotovo ° bi in zato običajno ni zadoV, ljen s prejšnjim delom. Žal ]P so ljudje s srednjo izobrazb_ na primer gimnazijsko ro, že postali težko zaposlJlVl' Besedam naših sogovorn1 kov gotovo ni kaj dodajati.ye prav niso tako zelo kritičflj kot bi bile morda lahko, & dejstvu, da se ljudje že dp»» ne pulijo več za politi^" funkcije, ni moč ogniti nit« na novo ustoličenim Štirfj • tnim mandatom v socialist zvezi, niti z obljubami o z*!, tovljenem delu po pretek mandata. Življenje, ki le 0. bredlo v hudo družbeno in t spodarsko krizo, namreč t vori drugače. jj. Jelovi Izstopi iz sindikata izraz nezaupanja Barometer razmer v kolektivu Odkar so delavci enega do tozdov v leski Verigi podpisali peticijo za izstop iz sindikata in so zaposleni v kranjskem dijaškem domu zapretili z enakim ukrepom, se na Gorenjskem niso resneje ukvarjali s takimi izrazi nezaupanja v delavsko organizacijo. Le štirje delavci z Gorenjske so se letos na ta način poslovili od sindikata (po dva v Kranju in v Škofji I ,oki), eden od njih je Stjepan Kuhlang. Kot lahko sodimo iz resigni-rane izpovedi Stjepana Ku-hlanga, delavca v kranjski Mlekarni KŽK, je dvoje razlogov, zakaj delavec jemlje slovo od sindikata. Eno so razmere v kolektivu, kjer dela in je že vrsto let nekakšna »slaba vest« tozda, saj nenehno opozarja na pomanjkljivosti. »Živilska stroka je v slabem-položaju, ceno nuni narekujejo iz Beograda, ves čas poslujemo' na robu rentabilnosti, zato dohodek ni kaj prida. V tozdu je velika fluktuacija. Nič nismo storili, da bi delavca obvarovali ropota in mu ohranili zdravje. Naše investicije so bile nepremišljene. Krivo je vodstvo, nekaj oseb pri vrhu, ki ima vse v rokah K vsemu temu pa se leta in leta nabirajo drobne nepravilnosti, zaradi katerih ne morem biti tiho in sem si ob njih že nič kolikokrat polomil /obe Domačemu sindikatu očitam, da mlačno stoji ob strani, nezmožen vplivati na razmere, nesposoben, da zaščiti delavca,« je povedal Stjepan Kuhlang. Splošni družbeni po ložaj, v katerem »sindikat nima nobene besede«, ko ne more zaživeti v svoji klasični, delavsko - zaščitni vlogi, ker ga omejujejo družbeni (Kuhlang pravi partijski) okviri, pa so le kaplja čez rob. In Kuhlang se je odločil izkoristiti možnost svobodne odločitve o (ne)član-stvu v sindikatu. »Izstop iz sindikata je svobodna odločitev delavca, ki je ne mislimo omejevati,« je na vse to dejal predsednik izvršilnega odbora osnovne sindikalne organizcaije v Mlekarni, Marko Jagodic. »O njem bomo seveda spregovorili na sestanku, pač zato, da odkrijemo ozadje te odločitve. To je pri nas prvi primer, čeprav delavci tožijo nad razmerami, češ, kar iz sindikata pojdem. Konec m cev pa le ostanejo v njem, misleč, da z izstopom izgubijo pravico do letovanja, izletov, ozimnice... Svoje negodovanje nad sedanjostjo pa izražajo tudi drugače, s pasivnostjo, kadar gre za sprejemanje samoupravnih in družbenopolitičnih funkcij v kolektivu.« Dokler izstopanje iz sindikata ne postane množično, v sindikalnem vodstvu niso v skrbeh. Vsakomur pač ni do sindikalnega članstva, česar pa še donedavna ni bilo moč izbirati. Ob zaposlitvi je namreč dela vec kar avtomatično postal tu- di član sindikata. Zadnji dv leti, kar sprejemanje v sinđ kat ni več kampanjsko (dela.fl ca na delovnem mestu obiščeJ sodelavci s sindikalnim pre sednikom vred, povedo mu n kaj »resnic« o organizaciji, Prv den podpiše pristopno izjav0'' postaja prostovoljno, k pros^ voljnosti pa sodijo tudi 'zst0y^ Zato jih ne gre dramatiziral vendar so nekakšen baron] ter razmer, ki jim nemočni lavci ne znajo drugače kljuk" vati. »Delavci iz sindikata pajo pretežno zaradi slab°s ' ki jih občutijo na domačem, varniškem dvorišču,« sodi ™ ta Benčič, sekretarka občil' skega sindikalnega sveta Kranju. »V sindikat je med °_ lavci še vedno veliko zaupal saj vidijo, kako agresivno . bori za njihovo dobro, le F^^S) tati so, žal, dokaj slabi, če Q izstopov iz sindikata več, bo^ prisiljeni razmišljati o sindikalnih organov, o tem, ^ ko učinkoviteje vztrajali, bodo naša stališča uresniče Zaupanja, ki ga imamo P1' ~ lavcih, namreč ne bi radi pravili.« D.Z.Ž&8 PETEK, 11. DECEMBRA 1987 GOSPODARSTVO .3. STRAN (^)MSSMJ©ISSGLAS ANTON GROS, direktor kranjske Planike V Jugoslaviji postajamo nekonkurenčni, predragi ^anj, 7. decembra — Kranjska Planika je velik izvoznik, na svetovnem trgu pa se srečuje z vse večjo konkurenco, zlasti vzhodnoazijskih dežel, ki so se v svetovno trgovanje vključile šele v zadnjih desetih, petnajstih letih in nas prehitevajo s konkurenčnejšimi in ^nejšimi izdelki, kar je opazno zlasti pri obutvi. Predvsem o tem sva se pogovarjala z direktorjem ANTONOM GROSOM. »Pred kratkim ste bili pono-imenovani za direktorja «»nike, sprva niste nameravali ec biti, zakaj ste se premislili?« » * Menil sem, da bi bilo dobro, e bi prišel kdo drug, dvanajst ^ sem bil že direktor. Kakof napisal v Teleks, človek se ^trudi v tem sestankarstvu in ^»hotnih debatah. Vendar se P° dveh razpisih ni javil nihče. 0 razgovorih v tovarni mi kaj ^gega ni preostalo. Zrasel ern s Planiko, tu sem pustil že £jecejšen del življenja, da bi jo aaJ zapustil, bi ne bilo primerja in ne pametno. Saj bi še kdo J^slil, da sem vrgel puško v ko-y ?°! Planika je v svojih strukturo in programsko dobro začrta- a> znotraj pa bo treba veliko ^praviti v pogledu racionaliza-.lJe in produktivnosti dela, da °&io tudi v bodoče ostali priso-lni v svetu.« tudi »Je racionalizacija povezana t ukinitvijo tozdov?« »Tudi«. . *Kako gledate na ukinjanje t2?^°v> Prav v Kranju se je za 5*>no potezo odločilo več to-V*Ml?« »Go spodarstvo se je znašlo rred dejstvom, da mora znotraj, d Su^'' raci°nanz'rati pot do pro-j^r^ta. Ne gre samo za vpraša-ukinjanja tozdov, temveč za basanje odnosa do dela, izko-.sCanje delovnega časa, odnosa ° produkta, vprašanja nad-Fadnje. Dokler je bilo možno, bilo lahko prisotne veliko de-agogije in nesamoupravnega .^soupravljanja. Danes pa nam ' Jasno, da nas svet, v katerega e Podajamo, ne neguje, temveč ^ska v strahotno tekmo, tal/^ariti moramo vsaj približno akšne pogoje, da bomo konku-. Učni, nepotrebne stvari mora-°dpasti. To pa ne pomeni, da . »itično nasprotujemo tozdom, lakšni. , avzaprav samo formalna obli-k iu stroškovno obremenjuje aikulacijo, delavcem pa v bi-^* ne daje večjega odločanja. kakršni sedaj so, so Zakaj naj bi jih potem obdržali?« »Demagoška so torej tolmačenja, da z njimi ukinjamo tudi samoupravljanje?« »Samoupravljanja ne bomo ukinili, mislim, da slabe razmere v gospodarstvu niso posledica samoupravljanja. Osebno sodim, da s samoupravljanjem sploh še nismo začeli, začeli smo formalno, s tem, da trošimo čas, dopuščamo neznanje, neustvar-jalnost, izživljanje idealistov, ki v sebi ne nosijo napredka. Samoupravljanje je vendar demokratično razdeljevanje presežne vrednosti, ki jo še vedno drži v rokah družba. Vsa ostala vprašanja so strokovna.« »Ki pa smo jih pomešali s samoupravljanjem ?« »Zato pa prihaja do tega, da morajo delovne organizacije, ki so povezane s svetom, v sebi iskati racionalnost. Poglejte, Planika je v vrhu jugoslovanske obutvene industrije, če se primerjamo z razvitim svetom, pa vidimo, da za 20 odstotkov delamo premalo, in da so naši stroški za 30 odstotkov večji. To je le primerjava v odstotkih, direktna primerjava stroškov pravzaprav ni možna, saj vemo, da imajo dosti večje plače. Naš cilj je torej jasen, če ga ne bomo dosegli, samoupravno ali ne, bomo v nekaj letih bankrotirali. Vemo, da moramo v razviti svet izvoziti 50 do 60 odstotkov naših izdelkov, da ne bomo breme družbi, z 20 odstotki moramo biti prisotni na vzhodu in vemo, da moramo nekaj prodati doma, da bomo morali domačo prodajo precej zanemariti, saj kupna moč pada. Samo tako se dolgoročno lahko obdržimo, to je kruta resnica, ki je pri nas ne slišimo radi. Kruta resnica kapitala in trga, ki ga vendarle moramo akceptirati, v nasprotnem primeru se bomo znašli na še nižji ravni našega standarda.« »Prav čevljarji občutite veliko konkurenco vzhodnoazijskih držav, ki so bile še donedavna nerazvite?« »Ne le v delovno intenzivni, tudi v kapital'' o intenzivni proizvodnji je že opazna. Za deset, petnajst let smo zamudili"vlak, stokanje ne bo pomagalo, vse moramo napraviti dobro in strokovno, da bomo ujeli svet, da se bomo kaj naučili od tistih, ki so bili pred dvajsetimi leti še daleč za nami, zdaj pa so nas prehiteli. Dosti se lahko naučimo, kako se iz nerazvite pride v razvito družbo.« »Zakaj mislite, da te dežele skokovito napredujejo, kakšen koncept gospodarstva imajo?« »Pravzaprav ga nimajo. Spoznali pa so, da je bistven človek, ne delovno mesto, ne tozd, človek ter selekcija z znanjem in ustvarjalnostjo je tisto, kar daje impulz in prinaša napredek. Tisti, ki ne zna oplemenjevati kapitala in se ni sposoben prilagajati novim razmeram na trgu, ne more napredovati. Mislim, da so znali ljudi bolje motivirati, napraviti selekcijo v smislu osebne uspešnosti ljudi. Tega pri nas ni, trdim, da tisti, ki nekaj nosi v sebi, mora dobivati priznanje, mora dobivati moč za strokovno odločanje. Takšen je razviti svet, tisti, ki je bil že prej razvit in tisti, ki se je razvil v zadnjih desetletjih. Pri nas pa smo skušali z idealiziranjem in s pravim normativizmom stvari spraviti v okvire, pri tem pa smo pozabili, da novosti, ki se porajajo v industriji in nasploh v življenju, ni moč spraviti v pravni normativi-zem.« »Kako komentirate sedanje gospodarske ukrepe in kaj bodo prinesli Planiki?« »Tako enostavno, kot so postavljeni, so bili v preteklosti že dvakrat, trikrat. Gospodarstvo ni tako preprosto, veliko bolj je zapleteno. Če bodo zdržali, takšni kot so, da bo input 30 do 40 odstotkov dražji, cene pa bomo lahko povišali le 8 do 12 odstotkov, potem je jasno, da se bomo v nekaj mesecih znašli v globoki izgubi. Planika veliko izvaža, zato jo bo odnesla bolje, vendar tudi del, ki je namenjen domačemu trgu, nas lahko pokoplje, saj vsega vendar ne moremo izvoziti. Upam, da bodo našli trezne in pametne rešitve, da ne bodo volje izgubili še tisti dobri gospodarji, ki so nekaj že dosegli in pokazali voljo do ustvarjanja.« »Koliko sem vam že pozna pri prodaji, da ljudje nimajo več denarja?« »Zaradi domače prodaje nam še ni treba stokati, res pa je, da je bila kalkulacija stroga in previdno smo šli na trg, s primernimi cenami in s pametnim programom.« »So to cenejši izdelki?« »Niti ne cenjši, to so modni izdelki, za široke množice in ne-sortirane cene. Jasno pa nam je, da bo spomladi že dosti težje, da bo prodaja na domačem trgu upadla.« »Po spremembah v Adidasovi družini je slišati, da sodelovanje ni več najboljše?« »Pretekli teden je bilo pri nas novo vodstvo Adidasa, pogovorili smo se, mislim, da zelo odkrito. V Jugoslaviji glede na dogajanje na svetovnem trgu postajamo nekonkurenčni, predragi. Osnovna poanta je bila, kaj storiti. Znova smo se dogovorili, da ostane Adidas prisoten z 2 do 2,5 milijona parov obutve iz specialnih programov. Za naprej pa moramo izziv sprejeti mi, veliko napraviti znotraj, saj sem že povedal, kakšno je razmerje. Resnici bomo morali pogledati v oči, v samem poslovanju, na drugi strani pa si moramo v družbi izboljšati pogoje, ki nam bodo omogočali obstoj na svetovnem trgu. Tu mislim, da je najbolj problematičen zakon o zunanjetrgovinskem poslovanju, ki je navsezadnje dal potuho tudi znotraj delovnih organizacij, da pri racionalizaciji ne napreduje^ mo tako, kot so prej.« »Mislite, da bo devizni zakon padel?« »Ob tako različnih interesih, bolje rečeno pogledih, ki "so prisotni v političnem vrhu, seveda težko. Toda sistem in vlada bo enkrat vendarle morala začeti razlikovati med tem, kaj je primerno za večino in kaj je napredno, kaj nam daje možnosti za prihodnost. Vključiti se moramo v razviti svet, tam črpati energijo, da bomo vedeli, kaj moramo spremeniti doma.« »Koliko proizvodnih zmogljivosti zdaj zasedajo Adidasovi izdelki?« »V Kranju 25 odstotkov, več v Turnišču in pri kooperantih, tam od 50 do 70 odstotkov. V Kranju smo se že dokaj preusmerili, deloma na Salamander, deloma na druge kupce.« »Je to konkurenčna firma?« »Niti ne, to je modna obutev, Adidasova pa je športna.« »Še vedno pa so to licence?« »Ne samo za našo proizvodnjo, tudi za kapitalno intenzivno, za vsako, ki je velikoserij-ska, in ki zahteva dosti začetnih investicij, je glavni problem, kako dobiti trg. Če ga nimaš, potem je jasno, da bo proizvodnja nerentabilna. V Jugoslaviji bogovi niso naklonjeni samostojnosti proizvodnje in prodoru na trg, dokler pa ni svobodnega trgovanja, dokler se na ravni delovne organizacije ne zbirajo dinarska in devizna sredstva, ki morajo biti pripravljena za tržna dejanja in za modernizacijo proizvodnje glede na zahteve trga, je to zelo težko. Lažje je tistim, ki imajo drugačno proizvodnjo, ki imajo obrate in predstavništva v tujini, morda smo pri tem začeli prepozno.« M. Volčjak ^Telematiki bodo plače povečali za 20, v Savi za 15 odstotkov V Savi se bojijo štrajka ftnj, 9. decembra — V kranjski Savi so se odločili, da decem->li\*H ^ odstotkov povečajo osebne dohodke, njihova odločitev ^ "Ha lahka, saj je politične in ne ekonomske narave. Žal se * °r«jo ozirati na sosednjo Telematiko, saj je prav primerjava ^ograjo pred leti, prav tako na koncu leta, povzročila štrajk v h Zaplet je zelo zanimiv in istočasno poučen, kakšno zmedo lahko ijT^de administrativni sistemski ukrepi. Zaradi omilitve zakona o s£ubarjih so v kranjski Telematiki zdaj lahko naračunali za 20 od-.^tkov višje osebne dohodke, vzeli so lansko povprečje in justrezno jj ll>ačunali življenjske stroške, kako hitco rastejo, občutimo vsi. j ^kljub temu, da se Telematika otepa z velikanskimi izgubami in Cft fiHančno najbolj šibka kranjska delovna organizacija, bodo de- ^bra osebni dohodki lahko višji. He f.^a drugi strani ograje pa je tovarna Sava, ki je trenutno bržko-f,lr>ančno najbolj trdna delovna organizacija v Kranju, predpisi ji^n ne dovoljujejo povečanja osebnih dohodkov, še več, morali bi fle Celo znižati. Po podatkih službe družbenega knjigovodstva so v lij-e*lh mesecih letošnjega leta za osebne dohodke izplačali 1,77 mi-rqe dinarjev preveč, kar predstavlja polovico vsote, ki so jo za osebne dohodke izplačali 13. novembra letos. Praktično to pomeni, da bi morali biti vsled tega decembra, januarja in februarja osebni dohodki nižji za 18 odstotkov glede na tiste, ki so jih izplačali novembra. V Savi pravijo, da je do takšne zaostritve prišlo zaradi izpada dohodka, ki ga je povzročil nadzor nad cenami, saj zvezna vlada do avtopnevmatike letos ni bila radodarna, v devetih mesecih so cene lahko povečali za 62 odstotkov, vhodne surovine pa so se jim podražile za 85 odstotkov glede na enako lansko razdobje. Na nižjo stopnjo ekonomičnosti in akumulativnosti (ki neposredno vpliva na obseg sredstev za osebne dohodke) je vplival tudi izvoz, ki je v Savi velik, velik pa je tudi njihov uvoz, devize so lahko kupili le z določenim nadomestilom. V Savi so še protestirali zaradi nekaterih najbolj spornih določil družbenega dogovora, po katerem se izračunava dovoljena masa za osebne dohodke. Njihova odločitev o zdajšnjem povečanju osebnih dohodkov ni bila lahka, toda boje se, da bi se jeza, ki se hitro lahko sprevrže v štrajk, povzročila veliko večjo denarno škodo kot višje plače. M. Volčjak Delavci »od drugod« so zelo dragi Možje in fantje z Jezerskega in iz Kokre, iz krajev, kjer imata gozdarstvo in »furmanstvo« bogato tradicijo, se vozijo na delo v petindvajset kilometrov oddaljeni Kranj, v jezerskih in kokrških gozdovih pa sekajo Bosanci in drugi delavci iz južnih republik. Čudno? Niti ne! Domačini so se izognili težaškemu in nevarnemu delu v tovarni pod milim nebom, raje so se odločili za lažjo pot in slajši kruh v kranjski industriji. V gozdove jih niso zvabile niti za tretjino višje plače, ki so še pred leti veljale v gozdarstvu (zdaj so na občinskem povprečju), niti bližina »delovnega mesta.« Pa ne gre le za Jezersko in za Kokro. Tudi na Pokljuki, Me-žakli in Jelovici, v tržiških, škofjeloških in drugih gozdovih delajo pretežno prišleki, delavci iz južnih republik. V kranjskem gozdnem gospodarstvu jih je med sekači in vsemi, ki imajo delovno mesto v gozdu, okrog 70 odstotkov. Gozdni delavci, naj so to Bosanci ali Slovenci, so približno enako pridni, razlika je le ta, da so delavci »od drugod« zelo dragi, za gozdno gospodarstvo in za razne družbene dejavnosti. Blejsko gozdno gospodarstvo ima štiri in kranjsko tri »centre« (nekateri od njih so kot hoteli), v katerih živijo prišleki, sami ali s svojimi družinami. Za hrano plačajo (v kranjskem GG) po tri tisočake na dan, vse ostalo imajo .zastonj, gozdno gospodarstvo pa jim na leto omogoči še osem brezplačnih voženj do svojega kraja. Ugotovitev, da jih delavci »od drugod« stanejo še domala toliko, kolikor jim dajo plače, ni za lase privlečena in je tudi glavni razlog, da so v kranjskem gozdnem gospodarstvu ob spravilu lesa po vetrolomu in žledolomu začeli razmišljati o tem, da bi razvijali in spodbujali delo s kooperanti oziroma »delo v sosedovem gozdu« (zlasti pri gozdnogojitvenih delih in sečnji v manj zahtevnem območju). Zamisel je vredna pohvale, četudi bi jo kdo utegnil razlagati drugače. V gozdnem gospodarstvu nimajo prav nič proti delavcem iz drugih republik, nasprotno: dobro se zavedajo, da bi bila »proizvodnja« brez njih ogrožena, v spodbujanje kooperantskih odnosov in »dela v sosedovem gozdu« jih sili predvsem ekonomika. Že površen izračun je pokazal, da bi bilo takšno delo cenejše. Precej kmetij tudi životari in bi jim morebitni dodatni zaslužek pomenil vzvod za hitrejši razvoj. Gozdarska mehanizacija, ki jo je tudi v kmečkih rokah precej, bi bila bolje izrabljena... Skratka — korist bi imela oba, gozdno gospodarstvo in kmet. C. Zaplotnik IZ GOSPODARSKEGA SVETA V Makedoniji vedno manj bombaža Tradicionalnih kultur iz vzhodne Makedonije in porečja Var-darja je vedno manj. Vedno manj namreč pridelajo sladkorne repe, sončnic, predvsem pa bombaža. Na zasebnih zemljiščih je bombaž že skoraj pozabljena kultura, saj so letos zase j ali z njim komaj 1700 hektarov, pred petnajstimi leti pa več kot deset tisoč. Osnovni razlog je destimulativna cena, ki je bila letos za kilogram »belega zlata« le 520 dinarjev. Razen tega je domači bombaž mnogo dražji od uvoženega, pogosto pa tudi slabše kvalitete. Zato ne gre obsojati pridelovalcev, ki so hitro izračunali, da več zaslužijo s sajenjem lubenic, paradižnika in paprike. Slaba kakovost naših izdelkov Te dni poteka na Brionih jugoslovanski posvet o kakovosti naših izdelkov, ki je eden najpomembnejših in gotovo odločilnih kriterijev za prodor na tuja tržišča. Podatek, da so nam v prvih šestih mesecih vrnili iz tujine blago v vrednosti 13,4 milijonov dolarjev priča, da moramo bolj skrbeti za kakovost naših izdelkov. Predvsem so to izdelki trikotažne konfekcije, obutve, električnih gospodinjskih aparatov in cestnih vozil. Kljub vsemu je vrednost reklamiranih izdelkov le med 0,3 in 0,4 odstotki vsega jugoslovanskega izvoza, zato stroški, kot poudarjajo udeleženci brionskega posveta, niso najpomembnejši. Veliko pomembnejša je izguba zaupanja, ki ga je težko povrniti. Honde tudi v Jugoslaviji Agencija Kyodo je sporočila, da je vodilni japonski proizvajalec avtomobilov Honda te dni podpisal pogodbo z Avtocomercem o prodaji svojih vozil Jugoslaviji. Tako bodo že to pomlad izročili jugoslovanskim kupcem 400 avtomobilov tipa »civic« s tremi ali štirimi vrati in motorji 1400 ccm. O cenah niso sporočili. V. S. Škofja Loka, 8. decembra — Konec prejšnjega meseca so začeli v škofjeloški Kmetijski zadrugi prenavljati mlekarno. Namen nove zidave je predvsem modernizacija proizvodnje, saj bodo naredili novo zorilnico sira, sirarno in postavili nov hladilni sistem za hlajenje mleka. Vrednost prve faze investicije je okoli 210 milijonov dinarjev, končana pa naj bi bila do maja prihodnjega leta; Največ denarja za prenovo je iz lastnih sredstev in kredita zadružne hranilno kreditne službe, del denarja je iz združenih sredstev kmetov in delavcev zadruge ter iz občinskega sklada za intervencije v kmetijstvo in proizvodnjo hrane. Delo v mlekarni ni moteno, le zorilnico sira so morali začasno v veliki meri preseliti v Zminec. Foto: V. Stanovnik (GLAS 4. STRAN GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE PETEK, 11. DECEMBRA 1987 Skupna akcija — V krajevni skupnosti Srednja Dobrava v radovljiški občini so letos s sodelovanjem občinske skupnosti za ceste uredili del ceste od Globokega do Mišač in od Mišač proti Otočam. Iz skupnega programa pa je bil urejen oziroma obnovljen tudi most čez Savo (na sliki). — A. Ž. Prenizke kazni Kranj — Takšnega mnenja so bili predsedniki mestnih krajevnih skupnosti v Kranju na skupnem sestanku, ko so razpravljali o različnih problemih, s katerimi se srečujejo. Opozorili so, da v občini številni odloki urejajo posamezna razmerja, življenje in delo občanov. Kazni, ki so zagrožene za kršitelje v tovrstnih odlokih, pa so zaradi inflacije postale že naravnost smešne, zato je čas, da tudi odgovorni v upravnih organih ponovno pregledajo občinske odloke ter pripravijo zanje spremembe in dopolnitve. A. Ž. Praznik krajevne skupnosti Bukovica — Bukovščica Srečanje ljudskih godcev in pevcev Kranj, decembra — Turistično društvo Kranj bo v torek, 22. decembra, ob 19. uri priredilo v koncertni dvorani Delavskega doma v Kranju novoletno srečanje ljudskih godcev in pevcev. Nastopali bodo harmonikarji, citrarji in igralci na vsa druga ljudska glasbila ter pevci iz Kranja in okolice, ki ohranjajo slovensko ljudsko pesem. Vsak, ki bi želel nastopiti na tem srečanju, naj se prijavi na Turistično društvo Kranj, Koroška 19, tel. 21-361. DOPISNIKI SPOROČAJO Slabši odziv krvodajalcev Na zadnji krvodajalski akciji v radovljški občini niso dosegli plana 1500 odvzemov krvi. prijavilo se je le 1394 krvodajalcev, odkloniti pa so jih morali 68. Prvič se je zgodilo, da je prišlo na odvzem krvi manj darovalcev, kot je bilo planirano: Vzroke bo zdaj skušala ugotoviti komisija za krvodajalstvo pri občinskem odboru RK. Priznanja turističnim delavcem Občasno se oglasi tudi A. Kerštan iz jeseniške občine. Tokrat nam piše, da so 27. novembra v Kranjski gori proslavili dan republike, hkrati pa imeli tudi občni zbor turističnega društva. Ob tej priložnost so podelili tudi plakete najbolj zaslužnim kranjskogorskim turističnim delavcem. Dobili so jih Lojzka Pikon, Anton Zidan in Vojteh Budinek. Za najbolje urejeno hišo je dobil nagrado Ivko Blenkuš, za najlepše cvetje Ana Žerjav, za najbolje urejeno kmetijo Andrej Tarman, za najlepšo počitniško hišico Vera Potočnik, za najbolje urejen počitniški dom pa Železniški počitniški dom v Kranjski gori. Delavni gasilci Gasilsko društvo Breg ob Savi, ki je bilo ustanovljeno V929. leta, ima okrog 100 članov, piše Ivan Petrič iz Kranja. Ker je bil stolp za suše nje cevi pri gasilskem domu potreben obnove, so gasilci starega podrli in zgradili novega in nazadnje v njem tudi stopnišče. Denar so zbrali sami, nekaj pa je primaknila občinska gasilska zveza Kranj. Ribiči imajo svoj dom Branko Blenkuš z Jesenic pa piše, da ima Ribiška družina Jesenice svoj dom. Z zbranim denarjem in varčevanjem ter prostovoljnim delom so odkupili opuščeno lesenjačo Lesnega galanterijskega obrata ob Jese-nici. V njej imajo zdaj ribiči svoj prostor, pod njim pa valilnico potočnih postrvi. Ribiška družina ima 170 članov, njihov revir pa sega od Zelencev do sotočja obeh Sav pod Šobcem. Požari v Tržiču O požarih v Tržiču pa piše tudi Drago Papler. Prvi večji požar v Tržiču je bil 1689. leta, ko je pogorelo 80 hiš, drugi pa 1806. leta. Takrat je pogorelo 13 hiš. Najhujši požar v zgodovini Tržiča pa je bil 1811. leta, ko je uničil vsa poslopja na desnem bregu Tržiške Bistrice. Pogorelo je 181 hiš in več kot 100 delavnic ter hlevov, umrlo pa je 75 ljudi. Po tem največjem požaru so Tržičani začeli graditi posebne požarne zidove, podstrešja so zapirali z vrati iz železne pločevine, na okna so namestili železne polknice, na strešne line pa pokrove. Leta 1883 pa je bil potem tudi zbor požarne brambe Tržiča, predhodnice današnjega gasilskega dru-štva, ki bo prihodnje leto praznovalo 105-letnico delovanja. Krajevnih knjižnic ne bodo ukinili Jošt Rolc piše, da so na zadnji novembrski razširjeni seji predsedstva občinske konference SZDL Radovljica, ko so razpravljali o pobudi matične knjižnice, da v občini ukinejo nekatere slabše opremljene in obiskane knjižnice v krajevnih skupnostih, soglasno podprli stališča prizadetih krajevnih konferenc SZDL in krajevnih skupnosti. Te se namreč z ukinitvijo ne strinjajo. Vendar pa je predsedstvo upoštevalo tudi upravičene zahteve delavcev knjižnice in stališča sveta, da morajo v krajevnih skupnostih poskrbeti za boljše prostorske in poslovne pogoje ter omogočiti tudi večji obisk bralcem. Predsedstvo pa je tudi sklenilo, da bodo v občini pripravili problemsko konferenco o kulturi, na kateri bi morali opredeliti prednostne dejavnosti v občini in njihovo financiranje. Skupinski ogled predstave Po programu kutlurne akcije za delovne kolektive v radovljiški občini si je 27. novembra ogledala predstavo prva skupina delavcev iz občine v Mestnem gledališču ljubljanskem, zaradi velikega zanimanja za dramo »Otrok; družina, družba ali lepa Vida« avtorice Alenke Cioljevš-ček je občinski svet zveze sindikatov Radovljica odkupil še eno predstavo. Ogled bo v ponedeljek, 14. decembra, zvečer. Iz vseh krajev je poskrbljeno za avtobusne prevoze. Razstava zimskih šopkov Kranj — Hortikulturno društvo Kranj bo v ponedeljek, 14. decembra, ob 10. uri v paviljonu društva v Gregorčičevi ulici odprlo zanimivo razstavo izdelovanja zimskih šopkov. Razstava bo odprta do 18. decembra vsak dan od 10. do 16. ure. Povsod v hribih imajo telefon Bukovica-Bukovščica, 11. decembra — Pred 46 leti na današnji dan je iz sedanje krajevne skupnosti Bukovica-Bukovščica v Selški dolini v škofjeloški občini odšlo v partizane osem domačinov — prvoborcev. Hkrati je bilo v tistih dneh na njihovem območju posvetovanje o gorenjskem osvobodilnem gibanju, ki ga je vodil Stane Žagar. To je bil pričetek vstaje na Gorenjskem in v spomin na te dogodke prebivalci desetih vasi krajevne skupnosti danes praznujejo. Osrednja proslava bo jutri ob 17.30 v dvorani zadružnega doma na Bukovici, ko bodo podelili tudi tri krajevna priznanja. Kar dobra polovica oziroma okrog 250 gospodinjstev v krajevni skupnsti Bukovica-Bukovščica je na hribovitem področju. Povezani so s prek 40 kilometri cest, za katere so se v zadnjem obdobju odločili, da jih čimbolje uredijo. Najpomembnejše pa je, da so prav v začetku letošnjega leta uspeli premagati pogosto odrezanost pozimi med domačijami in naselji zaradi snega, med letom pa zaradi deževja, ki je razrilo ceste, z izgradnjo telefonije. »V naši krajevni skupnosti nimamo delovne organizacije, na katero bi se lahko oprli pri reševanju različnih problemov,« razlaga predsednik skupščine krajevne skupnosti Viktor Potočnik.»Vendar pa moram takoj pohvaliti selško združeno delo, kjer dela več kot polovica vseh zaposlenih iz naše krajevne skupnosti. Z njihovo pomočjo smo že marsikaj naredili. Tako smo tri leta skupaj s krajevnima skupnostma Lenart — Luša in Selca gradili telefonsko omrežje. Naši krajani so veliko prispe- Viktor Potočnik Niko Štibelj vali v delu in denarju. Pomagali pa so nam tudi svet za ljudsko obrambo, Zavarovalna skupnost Triglav, komunalna skupnost in predvsem delovne organizacije iz Selške doline. V začetku leta so zazvonili telefoni v vseh gospodinjstvih v hribih in domala povsod v dolini.« Vendar pa je telefonska centrala na Bukovici vseeno že premajhna in bodo morali misliti na razširitev. Trenutno pa so vse sile usmerili v ceste. Sicer pa so že pred tremi leti s pomočjo delovnih organizacij iz Selške doline uredili in asfaltirali cesto Še vije — Bukovščica in skozi vas Ševlje. Veliko so takrat prispevali v delu, denarju in materialu prebivalci sami. V sedanjem srednjeročnem programu smo glavni poudarek namenili cestam, pravi predsednik sveta Niko Štibelj. »Uspelo nam je že obnoviti cesto Bukovica — Stirpnik, letos pa smo se lotili ceste Bukovščica — Pozirno. Prav zdaj pa je na vrsti rekonstrukcija ceste Praprotno — Tomaževo. Je pač tako, da je trenutno stanje, kar zadeva cest, pri nas nekako najslabše v občini. Prihodnje leto nameravamo asfaltirati odsek Bukovica —! Stirpnik, od koder se vozi na delo in v šolo največ krajanov. Potem pa pride na vrsto asfalt še v Pozirno in Tomaževo. Menimo pa tudi, da bi morala biti uvrščena v naslednji srednjeročni program tudi cesta Bukovščica — Strmica — občinska meja — Čepulje.« Že nekaj časa ugotavljajo, da bo v tem delu Selške doline treba urediti tudi kanalizacijo. Čakajo na gradnjo skupne čistilne naprave. V naslednjih letih pa bo treba povečati tudi vodna zajetja in rezervoarje, saj novo priključevanje na sedanje omrežje ni več mogoče, kar po svoje tudi zavira gradnjo na tem območju. Težko pa v krajevni skupnosti oziroma predvsem v Bukovici že čakajo na uresničitev drugega dela referendumskega programa za obnovo osnovnih šol.»Na referendumu je bila takrat velika večina krajanov iz naše krajevne skupnosti za to, da se na ta način uredijo šole.'.ka Za praznik republike smo bili sprejeti med pionirje. Po kratkem programu smo povedali častno pionirsko prisego. Obljubili smo, da se bomo pridno učili, pomagali starejšim in ubogali starše. Dobili smo modre kape, rdeče rutke in pionirsko knjižico. Po končanem sporedu so nas pogostili, nato pa smo odšli nazaj v razrede. Damjan Perko, 1. a r. OŠ heroja Grajzerja Tržič Ekskurzija v Kropo Danes smo odšli na ekskurzijo V Kropo. Kraj leži v ozki kotanji, zato so tudi ulice zelo ozke. Ljudje, ki so včasih prevažali sol s Primorske, SO so šalili, da so konja obrnili tako, da so mu rep potegnili skozi usta in ga tako kar presle-kli. Kropa jo poznana po tisoč let stari kovaški obrti. Včasih so ta dola opravljali ročno. Zato smo v muzeju kovaške obrti videli obrabljena kladiva. Velika kladiva, ki so jih imenovali •norec", so po ga njala vodna kolesa. V muzeju smo videli mehove, b katerimi so kovači razpihovali žareče oglje. Tu smo videli tudi maketo nekdanjo delavnice, ki jo je vodnica spravila v pogon. Muzej hrani tudi orodje, s katerim so včasih obdelovali žareče železo. V preddverju muzeja stoji stara glasbena skrinja. Kovaška obit v Kropi zamira. Iz velikih delavnic, ki so bile včasih, je ostala mala delavnica, v kalen delajo pretežno za izvoz okrasno predmete i/, železa Ta delavnica se danes imenuje l_'K() (umetna kovaška obrt) in nadaljuje tradici jO starih kovačev iz Krope. Sabina Tomovski, 4. I. r. ()S Pri makovo ZBIRAMO RECEPTE ZA ORIGINALNE GORENJSKE JEN Koruzni kruh z orehovim nadevom Pol kilograma koruzne moke poparimo in malo osolimo. dodamo pol kilograma bele moke in 3 dkg kvasa. Po potrebi dolijemo še malo tople vode, da je testo srednje gosto. Vzhaja naj eno uro. Nadev pripravimo kot za običajno orehovo potico. Ko testo vzhaja, ga damo na desko in rahlo razvaljamo v pravoko* tnik, kot pač imamo velik pekač. Testo nadevamo in pomažemo, zvijemo, na obeh konceh zapognemo in damo na poma-zan pekač. Počakamo še pol ure, da vzhaja, potem pa darnO pekač v pečico, ki naj bo precej segreta. Tak koruzni kruh z orehovim nadevom je pekla moja ma; ma, nam piše naša naročnica Otilija Žagar iz Mevkuša 20 prt Zg. Gorjah. Gospodinje, se ga boste lotile? Čim so zraven orehi, mora biti dober. Pa saj veste, bolj je potica pomazana, boljša je. Včasih nesreča vlije v človeka moč, živahnost in svojevrsten zagon, precej podoben tistemu, ki ga lahko da največja sreča. Francoise Saga" KARO TUDI ZA NAJMLAJŠE Mame, takšnega plašča za vašo šolarko ni moč nikjer kupiti, če pa imate doma kos tople kariraste flanele, debelejše seveda, ga lahko sešijete kar same. Kroj je raven, prav takšne, kot so bili včasih »marsovci« — kapuca, našiti žepi, gumbi na zanke, ki jih kupite v trgovini. Da bo plašč še bolj imeniten, ne pozabite na ramena prišiti končke usnja. REZERVIRANO ZA ZVEZDE Ureja Jasmina Audič ČAO! Danes bo po zaslugi Marije iz Kranja srečnih še... Gorenjk, ki obožujejo Georgea Michaela. Ix>pi George je prijokal na svet 25. junija 1963 v Londonu pod strašnim imenom Georgios Kvriacou Panaviorou. Leta 1975 je spoznal Andrevva Kidge-leya in postala sta najboljša prijatelja. S 16 leti sta ustanovila prvi band z zvenečim imenom The Executive, ki je obstajal do konca njunega šolanja. Po šoli sta lep čas živela kot socialna podpiranca doma pri starših. Lepega dne so se ju naveličali in ju vrgli na cesto. Prt stanek je bil uspešen, saj sta se po njem začela profesionalflf ukvarjati z glasbo, tokrat pod imenom WHAM. Od takrat ju ni br lo več moč ustaviti. Prve skladbe (Young Guns, Wham Kap ii Club Tropicana) so bili takoj, leta 1983, na angleški Hit paradi Resnično pa sta prodrla poleti 1984 I super hitom Wake me up b9 fore you go go. Sledili so hiti Last Christmas, Differen Corner, Careless Whisper in drugi, vso dj leta 1986, ko sta se fanta skregala in S| razšla. Zadnjič sta skupaj nastopila majf lani na poslovilnem koncertu, kjer je bil toliko ljudi kot le še na Band Aidu. Andy je nato skušal uspeti kot igrf lec in dirkač, George pa se vzpenja nal zgor kot solist. Da je tudi sam lahW| uspešen, potrjuje s hiti 1 Want Your Sr ' Faith, One more Try in s solo albur I -r Medtem sta z /vnuvjem spet naj! frienda in morda ju še slišimo skupaj. Upam, da je poročilo dovolj izčrpno. Za konec vam - * ii]am še slikco. ; Čao! ■* "51 Moje najljubše domače opravilo Poleg čiščenja stanovanja ter igranja najraje pečem piškote. Kadar si jih zaželim, vzamem v roke knjigo z recepti ter jo prelistam in si izberem recept. Vse pripravim, kar potrebujem. Ko imam testo gotovo, ga zvaljam ter začnem z modeli izrezovati piškote. Položim jih na pladenj ter dam v pečico. Piškote zlato rumeno zapečem. Če vidim, da so mi uspeli, jih z veseljem po stavim na mizo ter jih ponudim. Mamica in oče me vedno pohvalita, če so dobri. To je zame zelo srečen trenutek Anita Novak. 4. r. OŠ Voklo Super šolska kuhinja Ko sem končal osnovno sem se šel učit za kuharja ii zaposlil v šolski kuhinji. Ot se niso več pritoževali nad no in so redno hodili na ko Pred prazniki in posebnimi godki smo jim pripravili pf nečenja: govejo juho z doma1 rezanci, mareliČne cmoke, najske zrezke, prazen kroi I pomfri, riž z grahom, špag dobro mesno polivko, peč« !J radič v solati, kitajsko zebr veliko različnih sladic. Najbolj pa so otroci veseli dar jim naredim pomarai kremo. Bi jo jedli tudi vi? 1 lagam vam, da jo naredite a pridete k meni na kosilo. Mutej Pire, 4. c r. OS Luci Seljaka PETEK. 11. DECEMBRA 1987 TELEVIZIJA, RADIO, KINO .7. STRAN @®®HSSS©ISnGLAS r TV SPORED PETEK 11. decembra 955 Tednik 10.55 Svet na zaslonu 11.35 Na tirih življenja 12.20 Leukerbad: Svetovni pokal v smučanju — smuk •3.15 Gosta Berling: ponovitev 5. dela švedske nadaljevanke 14.30 Video strani 14.45 Tednik 15.45 Svet na zaslonu 16.25 Na tirih življenja 17.05 Svetovni pokal v smučanju — smuk (ž), posnetek iz Leukerbada 17.50 Super stara mama, 7. del angleške nadaljevanke 18.15 Tisoč udarcev: Nedokončana zgodba, 2. oddaja izobraževalne serije 18.45 Risanka 19.00 Obzornik 19.30 TV dnevnik 20.05 Planet Zemlja: Darovi zemlje, 5. oddaja dokumentarne serije 21.05 Sever in jug, 11. del ameriške nadaljevanke 21.55 TV dnevnik 22.40 Lepa punčka, ameriški film Oddajniki II. TV mreže 16.55 17.10 17.30 18.00 18.30 18.40 19.00 znanci 19.30 TV dnevnik 20.00 Iz koncertnih dvoran, prenos 22.00 Pričevanja, ameriški film 22.45 En avtor, en film I_TV Zagreb I. program Test TV dnevnik Dečki in čas, otroška oddaja Podelitev Nobelovih nagrad Risanka Številke in črke, kviz Domači ansambli: Dobri 8.20 Poročila 8.25 Deček in čas, otroška oddaja 8.55 TV v šoli: Zima, Živimo z glasbo, Nemščina, TV gledališče 10.30 Poročila 10.35 TVvšoli: Helenizem, Risanka, Vuk Karadžić, Repriza, Risanka, Beograd, Zadnje minute 12.15 Poročila 12.20 Leukerbad: Smuk (ž), prenos 15.00 TV v šoli: Nemščina, TV gledališče 16.00 Dober dan 17.10 Kronika Reke 17.30 Otroci in čas, otroška oddaja 18.00 Podelitev Nobelovih nagrad 18.30 Risanka 1840 Številke in črke, kviz 19.00 TV koledar 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Zakon v Los Angelesu, serijski film 21.00 Kvizkoteka 22.05 TV dnevnik 22.25 Kulturni magazin 23.55 BIS-nočni program 01.20 Poročila SOBOTA. 12. decembra 7.50 Video strani 8.00 Radovedni Taček: Maska 8.15 Pamet je boljša kot žamet 8.20 Kljukčeve dogodivščine, 16. del 8.35 P. Zidar-L. Troha: Utonilo je sonce-Amerika je predaleč 9.15 L. Suhadolčan: Piko Dinozaver 9.25 A. S. Puškin: Pravljica o carju Saltanu, 3. del 9.40 Bratislavski zlati september 10.40 Naša pesem Maribor, 12. oddaja 11.10 Ljudje in zemlja, ponovitev 11.40 Mesta: Beograd, ponovitev 12.15 Propagandna oddaja 12.20 Leukerbad: Svetovni pokal v smučanju -Superveleslalom (ž), prenos EVR 13.20 Video strani 13.50 Video strani 14.05 Ciklus Freda Astaira: Veselimo se v njegovi družbi (del naslovjameriški film 15.55 Zurich: Žrebanje za SP v nogometu 1990, prenos 17.45 Risanka 17.55 Kulturna dediščina: Poženski dotik 18.25 Na zvezi 18.45 Risanka 18.55 Video strani 19.00 Knjiga 19.12 Iz TV sporedov 19.17 Propagandna oddaja 19.25 Zrno, vreme 19.30 TV dnevnik 19.50 Zrcalo tedna 20.10 Propagandna oddaja 20.15 Začeti znova, ameriški film 21.55 Propagandna oddaja 22.00 Tv dnevnik 22.15 Pesem je ženska: Jerica Mrzel 22.55 M. Lavvrence: Vrnitev v Paradiž 7. del avstralske nadaljevanke 23.40 Video strani _Oddajniki II. TV mreže 14.40 Kako biti skupaj 15.10 Glasujmo za ljubezen, jugoslovanski film 16.40 Lepotica VVilliam Luce, TV drama 17.40 Zlati slavček, otroški festival 18.40 Dallas, ameriška nadaljevanka 19.30 TV dnevnik 20.15 Glasbeni večer v soboto 21.45 Poročila 21.50 Feljton 22.20 Jazz 22.50 Športna sobota _TV Zagreb I. program 9.00 TVvšoli 10.30 Poročila 12.20 Leukerbad: Smuk (ž), prenos 13.45 BIS ponovitev 15.15 Narodna glasba 15.40 Poročila 15 45 TV koledar 15.55 Zurich: Žrebanje za SP v nogometu 1990, prenos 17.45 Sedem TV dni ii Ot' d I koi ni Pf na' e, oi ■ č. l elf ril ral ? I Ona hoče najboljše je ameriška romantična drama. Polna aerobike in dobre glasbe. Glavno moško vlogo igra John iBvolta, in sicer prodornega mladega novinarja. Z njim igra Jamie Lee Curtis. Avtostopar je ameriško-kanadski triler. Mlad šofer Jim Halsev ustavi na samotnio teksaški cesti avtostoparju in od tega trenutka naprej postane njegovo življenje pravi pekel Avtostopar Rvder mu grozi z nožem in le s težavo si reši življenje. Kasneje spozna, da Rvder pobija vse vprek, vendar vozniku Jimu da namig, da je on edini, ki lahko prepreči to pobijanje Jim skuša spraviti Rvderja za rešetke, a policija ima za ubijalca njega Rvder se obnaša, kot bi želel, da ga Jim ubije. Nazadnje Jimu nič drugega tudi ne preostane. Od tega trenutka dalje pa je Jim tisti, ki postane avtostopar.. Tudi angleški film Link je film groze Mlada ameriška štu dentka Jane se zaposli kot asistentka pri poznanem antropo logu dr. Phillipu. V svoji hiši na samem proučuje zvezo med človekom in opico. V hiši žive še opica Voodoo, njen mladič Imp in dresirani šimpanz Link, ki je hkrati tudi hišni strežnik. Nekega dne dr Phillip izgine, Jane pa najde umorjeno Vo odoo. Jane spozna, da je morilec Link, in da je ona njegova ujetnica Skupaj z malim Impom skuša zbežati, toda spozna, da ima ostroumenga nasprotnika z instinktom krvi žejnega morilca. Odloči se uporabiti teorijo dr Phillipsa, da z razumom premaga Linka. Film je bil nagrajen na festivalu v Avoriazu. Pa ie to: v nedeljo, 13. decembra, ob 10. uri bo v kinu Center za matinejo predvajan spet priljubljeni risani film Ra cman Jaka in njegova klapa. Jeseniški otroci si ga bodo lahko ' ogledali v nedeljo ob 16 uri, tržiški pa v soboto, 12 decem bra, ob 16. uri. Kdor je zamudil film Oficir z vrtnico, ki je bil predvajan v filmskem gledališču, si ga lahko ogleda še v ponedeljek in torek v kinu Center v Kranju. . 18.30 Prisrčno vaši, dokumentarna serija 19.30 TV dnevnik 20.00 Concertino, glasbena oddaja 20.15 Will Penny, ameriški film 21.45 TV dnevnik 22.10 Nočni program:-posnetek zaključnega večera NEDELJA 13. decembra 8.20 Video strani 8.30 Živžav 9.25 Super stara mama, ponovitev 7. dela angleške nadaljevanke 9.50 Propagandna oddaja 9.55 Leukerbad: Svetovni pokal v alpskem smučanju — slalom (ž), prenos 1. teka $ 11.05 Svetovni pokal v alpsk-m smučanju - veleslalom (m), posnetek 11.35 M. Lavvrence: Vrnitev v paradiž, ponovitev 7. dela avstralske nadaljevanke 12.20 Propagandna oddaja 12.25 Alta Badia: Svetovni pokal v alpsKem smučanju - veleslalom (m) 2. tek 12.55 Leukerbad: svetovni pokal v alpskem smučanju -slalom (ž)2. tek 14.00 Planet Zemlja: Darovi Zemlje, ponovitev 5. dela dokumentarne serije 14.55 Video strani 15.10 J. Janicki-A.Mularczvk: Hiša, 5. del. poljske nadaljevanke 16.45 Mogambo, ameriški film 18.45 Risanka 18.55 Video strani 19.00 Kino 19.12 Iz TV sporedov 19.17 Propagandna oddaja 19.25 Zrno, vreme 19.30 TV dnevnik 19.55 Propagandna oddaja 20.05 M. Vitezović: Vuk Karadžić, 6. del nadaljevanke TV Beograd 21.05 Propagandna oddaja 21.10 Zdravo 22.40 Mesta: Titograd 23.10 Video strani _Oddajniki II. TV mreže: 8.55 Poročila 9.00 Danes za jutri in Ne joči Peter, slovenski film 12.00 Kmetijska oddaja TV Beograd 15.55 Dokumentarna oddaja 16.30 Udeleženec in priča, oddaja iz kulture 17.15 Mali koncert 17.30 Poezija 18.00 Ekipno prvenstvo Jugoslavije v judu 18.30 DP v košarki — Cibona : Partizan 20.00 Reka: SP v rokometu za mladince — finale 21.30 Včeraj, danes, jutri 21.45 Maupassantove novele 22.45 Avtomanija, poljudnoznanstvena serija PONEDELJEK 14. decembra 10.00 Zrcalo tedna 10.20 Ciklus Avvela Cortija: Kam in nazaj, avstrijski film 16.40 Video strani 16.55 TV mozaik 17.15 Radovedni Taček: Koza 17.30 Pamet je boljša kot žamet, 11. oddaja 17.35 Znak, 4. del otroške serije TV Sarajevo 18.05 20 let Emone, folklorna oddaja 18.45 Risanka 19.00 Obzornik 19.30 TV dnevnik 20.05 Usodna križanja, 4. del ameriške nadaljevanke 21.00 Aktualno: Na konici igle 21.50 TV dnevnik 22.05 Glasbeni večer 22.55 Jugoslovanska teveteka: lice ob licu 23.45 Video strani _Oddajniki II. TV mreže: 17.10 TV dnevnik 17.30 Otroci, pojte z nami, otro.ška oddaja 17.45 Otroška oddaja 18.00 Beograjski TV program 19 00 Indirekt, oddaja o športu 19.30 TV dnevnik 20.00 Pogovor o izobraževanju 21.30 Včeraj, danes, jutri 21.50 Nežno srce in vojvodska krona, angleški film 23.25 Svet šaha TOREK Oddajniki II. TV mreže: 17.00 18.00 18.40 19.00 19.30 20.00 20.30 20.35 21.00 Tuji jeziki Podelitev nagrad avnoj Številke in črke, kviz Rezerviran čas TV dnevnik Kvaliteta življenja: Stanovanje in okolje, 4. oddaja Žrebanje lota Manjšine: Bogastvo Evrope: Madžarska — Babilon v malem Letni koncert Big band RTV Ljubljana s solistko Joan Faulkner SREDA 16. decembra 15.decembra 10.00 11.05 11.10 16.10 16.25 17.35 18.45 19.00 19.12 19.25 19.30 20.05 20.40 21.15 21.40 21.55 23.30 TV mozaik — Šolska TV Jezikovni utrinki Tuji jeziki Video strani TV mozaik — šolska TV, ponovitev Ex libris M&M, ponovitev 9. oddaje Video strani Obzornik Iz TV sporedov Zrno, vreme TV dnevnik Skrivnosti srca: Ljubosumnost, igrani program Odprava suženjstva, glasbena oddaja Trinidad, dokumentarna oddaja TV dnevnik Gala predstava v kulturnem centru Kari Marx Video strani 9.50 Propagandna oddaja 9.55 Madonna di Campiglio: Svetovni pokal v alpskem smučanju — slalom (M), prenosi teka 11.00 Integrali, ponovitev 11.40 Skrivnosti srca: Ljubosumnost in Trinidad 12.50 Propagandna oddaja 12.55 Madonna di Campiglio: Svetovni pokal v alpskem smučanju — slalom (M), prenos 2. teka 14.25 Video strani 14.40 TV mozaik: Integrali, ponovitev 15.20 Tuji jeziki 16.20 Svetovni pokal v alpskem smučanju — slalom (M), posnetek iz Madonne di Campiglio 17.20 Kljukčeve dogodivščine: Čudna pošiljka, 17. del 17.35 Utonilo je sonce: Ne jokaj Mihi 18.15 Aids, 1. del izobraževalne oddaje TV Zagreb 18.45 Risanka 19.00 Obzornik 19.30 TV dnevnik 20.05 Film tedna: Zelena soba, francoski film 21.35 Propagandna oddaja 21.40 TV dnevnik 21.55 Svetovni pokal v klasičnem smučanju — tekna10km(Ž) 22.25 Mednarodna obzorja 23.05 Video strani Oddajniki II. TV mreže: 21.45 Nadaljevanje športne srede 22.30 TV dnevnik _TV Zagreb I. program: 10.20 Poročila 10.30 Otroška matineja 12.00 Kmetijska oddaja 13.00 In tudi letos, izobraževalna oddaja 13.30 Posvetovalnica za starše, izobraževalna oddaja 14.00 Grizli Adams, serijski film 14.50 Nedeljsko popoldne 17.05 Reportaža 17.40 Skozi divji Missouri, ameriški film 18.55 Risana serija 19.30 TV dnevnik 20.00 Vuk Karadžić, TV nadaljevanka 21.15 Zabavnoglasbena oddaja 22.00 TV dnevnik 22.20 Športni pregled 23.05 Noč in dan ČETRTEK 17. decembra 10.00 TV mozaik - Šolska TV 10.55 Velika rdeča divizija, ponovitev ameriškega filma 15.55 Video strani 16.10 TV mozaik 17.05 B. Čopič: Čriček išče sonce 17.30 Pisma iz TV klobuka 17.45 Bilo je... 18.15 Biti pilot, dokumentarna oddaja 18.45 Risanka 19.00 Obzornik 19.30 TV dnevnik 20.05 Tednik 21.05 Vegetina kuhinja in propagandna oddaja 21.15 Kalemegdanska razmišljanja: grofje celjski in hunvadiji 22.20 TV dnevnik 22.35 Kratek dokumentarni film: Opera 22.50 Manjšine - bogastvo Evrope 23.15 Video strani _Oddajniki II. TV mreže: 17.10 TV dnevnik 17.30 Otroška oddaja 18.00 Družinski magazin, izobraževalna oddaja 18.30 Risanka 18.40 Številke in črke, kviz 19.00 TV koledar 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Zabavna glasba 21.00 Poročila 21.05 Dokumentarni večer 22.35 Knjige in misli 12.55 17.10 17.30 18.00 18.40 19.00 19.10 19.30 20.00 20.10 Kvalifikacije za EP Turčija : Jugoslavija, prenos TV dnevnik Otroška serija Izobraževalna oddaja Številke in črke, kviz TV koledar Risanka TV dnevnik Športna sreda Barcelona: Košarka (M) Pep-Barcelona : Partizan, prenos Žiri in Poljanska dolina na Škof ja Loka in okolica na Selška dolina na UKV območju 98,2 MHz UKV območju 91,2 MHz UKV območju 96.4 MHz Nedelja, 13. decembra 9.00 Napoved programa — EP in melodije za vas — Iz zgodovine naših krajev 10.00 Krajani Bukovice praznujejo — Vloga in pomen Muzejskega društva 11.00 Novice in dogodki — Minute za šport in rekreacijo 12.00 Čestitke in pozdravi Torek, 15. decembra 16.00 Napoved programa — EP in melodije za vas 17.00 Minute za šport in rekreacijo — Program aktivnosti za preprečevanje širjenja bolezni AIDS — Problemi preskrbe v Železnikih 18.00 Novice in dogodki — Zgodba iz radijske skrinjice 19.00 Napoved programa za četrtek _ Sreda, 16. decembra 16.00 17.00 Napoved programa — EP Glasbena lestvica gost v studiu Četrtek, 17. decembra 16.00 Napoved programa — EP — Kotiček za znanje in nagrado 17.00 Minute za šport in rekreacijo — Med Poljanci ob prazniku KS 18.00 Novice in dogodki-— Problematika drobnega gospodarstva 19.00 Napoved programa za nedeljo RADIO PETEK, 11. decembra Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Radijska šola za nižjo - 8.35 Mladina poje -10.05 Rezervirano za... - 11.05 Živalski karneval — 12.10 Pod domačo marelo - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti - 13.20 Osmrtnice, obvestila in zabavna glasba - 13.30 Od melodije do melodije - 16.00 Vrtiljak želja in EP -17.00 Studio ob 17. — ih - 18.00 Glasba starih mojstrov — 19.45 Pojemo in godemo — 20.00 Mladi mostovi - 21.05 Oddaja o morju in pomorščakih -22.30-24.00 Iz glasbene skrinje - 00.05-4.30 Nočni program SOBOTA, 12. decembra Prvi program 8.05 Pionirski tednik - 9.35 Danes smo izbrali - 10.05 Sobotna matineja - 11.05 Naši znanstveniki pred mikrofonom - 11.20 Minute za staro glasbo - 11.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 14.05 Kulturna panorama - 16.00 Vrtiljak - 16.30 Srečanje republik in pokrajin -17.00 Studio ob 17-ih - 19.45 Minute s Kvartetom godal — 20.00 Radio na dopustu - 22.20 Od tod do polnoči — 00.05.5 — 5.00 Nočni program — glasba NEDELJA, 13. decembra Prvi program 5.00-8.00 Jutranji program -glasba - 8.07 Posebna oddaja - otroška redakcija - 905 Se pomnite, tovariši - 10.05 Pro-menadni koncert - 11.00-16.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 16.00 Lojtrca doma- čih — 17.30 Amaterski zbori po-jo domovini - 18.00 Praznična oddaja - Franc Šetinc: Adam Gabrijel - 19.45 Glasbena razglednica - 20.00-22.00 V nedeljo zvečer - 22.20-24.00 Glasba za prijeten konec tedna - PONEDELJEK, 14. decembra Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program — glasba — 8.05 Glasbena lepljenka - 8.40.Pesmice na potepu -9.05 Z glasbo v dober dan -10.05 Rezervirano za... - 13.30 Od melodije do melodije — 14.05 Ponedeljkov križemkraž -15.30 Dogodki in odmevi -16.00 Vrtiljak želja - 18.25 Zvočni signali - 22.30 Zimzelene melodije - 00.05-4.30 Nočni program - glasba TOREK, 15. decembra Prvi program 4.30 — 8.00 Jutranji program — glasba - 8.05 Radijska šola za srednjo stopnjo - 8.35 Igraj kolce - 9.05 Z glasbo v dober dan - 9.35 Napotki za naše goste iz tujine — 12.30 Kmetijski nasveti - 14.35 Iz mladih grl - 15.30 Dogodki in odmevi — 18.00 Sotočja - 19.25 Obvestila in zabavna glasba — 21:05 Radijska igra - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini — 22.30 Slovenski pevci zabavne glasbe - 22.50 Literarni nokturno -23.05 Mozaik lahke glasbe -00.05 — 4.30 Nočni program — glasba SREDA, 16. decembra Prvi program 4.30 — 8.00 Jutranji program — glasba - 8.30 Instrumenti se vrstijo - 9.05 Glasbena matineja — 10.05 Rezervirano za... -11.05 Danes smo izbrali - 12.10 Pod domačo marelo — 13.20 Osmrtnice, obvestila in zabavna glasba - 14.05 Mehurčki -17.00 Studio ob 17.00 - 19.25 Obvestila in zabavna glasba — 22.50 Literarni nokturno - 23.05 Jazz za vse - 00.05 - 4.30 Nočni program ČETRTEK, 17. decembra Prvi program 4.30 — 8.00 Jutranji program — glasba - 8.30 Koncert za mlade poslušalce — T0.05 Rezervirano za... - 11.05 Danes smo izbrali - 12.10 Pojemo in godemo -13.30 Od melodije do melodije - 14.45 Naš gost - 15.55 Zabavna glasba - 16.00 Vrtiljak želja - 17.00 Studio ob 17.00 - 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 21.45 Lepe melodije — 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini — 22.30 Večerna podoknica -22.30 Znane melodije - 23.05 Literarni nokturno — Pablo Neru-da: Pozabe ni - 23.15 Paleta popevk jugoslovanskih avtorjev -00.05-4.30 Nočni program -glasba um KRANJ CENTER II. decembra: amer. barv ko medija POLICIJSKA AKADEMI JA III. ob 16., 18. in 20. uri, 12. decembra: amer. barv komedi ja POLICIJSKA AKADEMIJA ob 16., 18. in 20. uri, premiera amer. barv. roman filma ONA HOČE NAJBOLJŠE ob 22. uri, 13. decembra: amer. barv. risanka RA CMAN JAKA IN NJEGOVA KLA PA ob 10 uri, amer. barv. komedija POLICIJSKA AKADEMIJA III. ob 15., 17. in 19. uri, premiera amer barv. filma AVTOSTOPAR ob 21 uri, 14. decembra: jugosl barv. film OFICIR Z VRTNICO ob 16., 18. in 20. uri, 15. decembra: amer. barv. akcij, film BUD SPENCER V AKCIJI ob 16. uri jugosl film OFICIR Z VRTNICO ob 18. in 20. uri, 16. decembra: amer. pust. film BUD SPENCER V AKCIJI ob 16. uri, premiera amer. filma BOTER II ob 18. uri, 17 decembra: amer. kanad barv. film AVTOSTOPAR ob 16., 18. in 20. uri KRANJ STORŽIČ 11. decembra: amer barv ko medija LEPOTICA V ROŽNATEM ob 16., 18. in 20. uri, 12. decembra: belg. risanka PRIHAJAJO SMRKCI ob 16 uri, amer. komedija LEPOTICA V ROŽNATEM ob 18. in 20. uri, 13. decembra: ital. pust film CYBORG ob 14. in 18. uri, amer. barv komedija LEPO TICA V ROŽNATEM ob 16. uri, premiera angl. barv. srhljivke LINKA ob 20. uri, 14. in 15. decembra: angl barv. srhljivka LINKA ob 16., 18. in 20. uri, 16. decembra: amer. barv. erot. film SOBARICE ob 16., 18. in 20. uri, 17. decembra: ital. barv. pust. film CYBORG ob 16., 18. in 20. uri JESENICE ŽELEZAR 11. decembra: amer. barv. film UPOR NA VOJNI AKADEMIJI ob 16. in 18. uri, premiera amer. kanad. barv. filma AVTOSTOPAR ob 20. uri, 12. decembra: hongk barv. karate film GROMOVITI TIGER ob 16. uri, angl. barv. zgod spektakel MISIJON ob 17.45 in 20 uri, 13. decembra: amer. barv. risani film RACMAN JAKA IN NJEGOVA KLA PA ob 16. uri, angl. barv. zgod. spektakel MISIJON ob 17 45 in 20. uri, 14. decembra: ital barv. pust. film CYBORG ob 16., 18. in 20. uri, 15. in 16. decembra: amer barv. komedija M. A. S. H. ob 16., 18. in 20 uri, 17. decembra: amer. barv komedija POLI CIJSKA AKADEMIJA III. ob 16., 18 in 20. uri KAMNIK DOM 11. decembra: amer. barv. srhljivka MAŠČEVANJE V ULICI BRESTOV ob 18 in 20. uri, 12. decembra: amer. barv. srhljivka MAŠČEVANJE V ULICI BRESTOV ob 16. in 18. uri, amer. barv. erot komedija PROFESORICA FRANCOŠČINE IN ... ob 20. uri, premiera amer. kanad. filma AVTOSTOPAR ob 22. uri, 13. decembra: belg risanka PRIHAJAJO SMRKCI ob 15. uri, jugosl. barv. film OFICIR Z VRTNICO ob 17. in 19. uri, premiera amer. barv. srhljivke HIŠA ob 21. uri, 14. decembra: amer. barv. srhljivka HIŠA ob 18. in 20. uri, 15. decembra: amer. barv. komedija ŽENSKA V RDEČEM ob 18. uri, amer barv. srhljivka HIŠA ob 20. uri, 17. decembra: premiera amer. barv. filma BOT-TER II. ob 18. uri TRŽIČ 11. decembra: angl. zgod. spektakel MISIJON ob 17. in 19. uri, 12. decembra: amer. barvna risanka RACMAN JAKA IN NJEGOVA KLAPA ob 16. uri, ital. pust. film CYBORG ob 18. in 20. uri, premiera amer. barv. srhljivke HIŠA ob 22. uri, 13. decembra: amer. barv. risani film LARI-FARI ZAJČEK ob 15. uri, amer. barv. srhljivka MAŠČEVANJE V ULICI BRESTOV ob 17. in 19. uri, premiera slov barv. filma po motivih novel Ivana Tačvarja LJUBEZEN NAM JE VSEM V POGUBO ob 21. uri, 14. decembra: amer. barv. komedija LEPOTICA V ROŽNATEM ob 17. uri, amer. barv. komedija POLICIJSKA AKADEMIJA III. ob 19. uri, 15. decembra: amer. barv. komedija LEPOTICA V ROŽNATEM ob 17. in 19. uri, 17. decembra: amer. barv. srhljivka HIŠA ob 17. in 19. uri DUPLICA 13. decembra: slov. barv. lutk film ZVEZDICA ZASPANKA ob 16. uri, franc. barv. film POD ZEMLJE ob 18. in 20 uri, 16. de cembra: amer. barv. komedija POLICIJSKA AKADEMIJA III. ob 18. in 20. uri, 17. decembra: ital. barv. akcij, film BUD SPENCER V AKCIJI ob 20. uri KRANJSKA GORA 11. decembra: amer. barv. risanka RACMAN JAKA IN NJEGOVA KLAPA obm 17. in 19. uri, 15. decembra: amer. barv. komedija POLICIJSKA AKADEMIJA III. ob 17. in 19. uri DOVJE 13. decembra: angl. barv. znan. fant. film VESOUSKI VAMPIRJI ob 20. uri RADOVUICA 11. in 14. decembra: amer. barv. film NE KUKAJ V TUJA OKNA ob 20. uri, 12. decembra: amer. barv. pust. film DRAGULJ Z NILA ob 18. uri, angl. barv. film 1984 ob 20. uri, 13. decembra: amer. barv. film LISTA SMRTI ob 18. uri, amer. barv. pust. film DRAGULJ Z NILA ob 20. uri, 15. decembra: amer. barv. film 1984 ob 20. uri, 16. decembra: amer. akcij, film TOP GUN ob 18. uri, amer. pust. film DRAGULJ Z NILA ob 20. uri, 17. decembra: ar-gent. film URADNA VERZIJA ob 20. uri BLED uri, 14. decembra: amer. barv. film LISTA SMRTI ob 20. uri, 15. decembra: amer. barv. film NE KUKAJ V TUJA OKNA ob 20. uri, 16. decembra: angl. film 1984 ob 20. uri, 17. decembra: amer. barv. film DRAGULJ Z NILA ob 20. uri BOHINJ 12. decembra: amer. barv. zabavni film PEKOČA PAPRIKA ob 20. uri, 13. decembra: amer. barv. film ČAST PRICIJEVIH ob 18. in 20. uri, 17. decembra: angl. barv. film MONA LIZA ob 20. uri ŽELEZNIKI 11. decembra: amer. barv. film SUROVA ODISEJA ob 20. uri, 12. decembra: ital. drama NUNE IZ MONZE ob 20. uri, 16. decembra: amer. barv. drama NEKAJ VIJOLIČASTEGA ob 20. uri POLJANE 11. decembra: amer. zabavni film PEKOČA PAPRIKA ob 20. uri, 12. decembra: amer. barv. film ČAST PRICIJEVIH ob 18. uri, ital. barv. film SUŽNJA STRASTI ob 20. uri, 13. decembra: amer. barv. film PEKOČA PAPRIKA ob 18. uri, ital. barv. film SUŽNJA STRASTI ob 20. 4. decembra: amer. drama NUNA IZ MONZE ob 19. uri, 13. decembra: amer. drama NEKAJ VIJOLIČASTEGA ob 17. uri, 15. decembra: amer. melodrama DIRKA ZA ŽIVLJENJE ob 19. uri ŠKOFJA LOKA 11. decembra: amer. film KRONIČNI SAMOMORILEC ob 18. in 20. uri, 12. in 13. decembra: amer. krim. film SUROVA ODISEJA ob 18. in 20. uri, 15. in 16. decembra: ital. akcij, film MOŽ IMENOVAN BULDOŽER ob 18. in 20. uri, 17. decembra: amer. melodrama DIRKA ZA ŽIVLJENJE ob 20. uri ©©S^mglEIIGLAS 8. STRAN OGLASI, OBVESTILA MERKUR kranj svskna rfinfins il< OBIŠČITE NAS NA NOVOLETNEM SEJMU V KRANJU od 11.—20. decembra 1987 PRODAJNI PROGRAM: • bela tehnika, • akustični aparati in zabavna elektronika, • drobni gospodinjski aparati, • električno ročno orodje, ©praktična novoletna darila IZKORISTITE MOŽNOST PLAČILA V 5 OBROKIH DEMONSTRACIJE: • električnega orodja Iskra in Black & Decker, • gospodinjskih aparatov Elma OTROŠKA DELAVNICA NAGRADNO ŽREBANJE v soboto, 19. decembra ob 16. uri na razstavnem prostoru MERKUR NAGRADE: — vibracijski brusilnik ISKRA VB 23 A —vibracijski vrtalnik ISKRA W 501 — vertikalno stojalo ISKRA ST 011 A — kombi garnitura ISKRA BC 018 — oblic BLACK & DECKER DN 750 — kosilnica z nitko BLACK & DECKER D 810 — stružnica BLACK & DECKER ZN 1300 — likalnik ELMA LPR—01 — likalnik ELMA 990.1 — pribor za varjenje VARSTROJ — 2 grt izvijačev tlK Kobarid — 2 avtogarniture UNIOR Zreče — 2 grt rezilk COMET Zreče IZID ŽREBANJA BO 0BJAVUEN V GLASU V TOREK, 22. DECEMBRA 1987 GRADITE HITRO, GRADITE SODOBNO, GRADITE POCENI -GRADITE Z NAMI — najsodobnejšo strešno kritino iz pravih kanadskih bitumenskih skodel TEGOLA CANADESE — izolacijske materiale — lendapor, novoterm, perlit, stiropor, tervol — keramične ploščice najboljših jugoslovanskih proizvajalcev — sanitarno keramiko — opaž in furnirane stenske in stropne obloge — ladijski pod — parketi in talrie obloge — stavbno pohištvo — gradbeni material — reprodukcijski material za lesno obrt Informacije po telefonu: 26-076 ali 23-949 Trgovina z gradbenim materialom — Kranj VSE ZA GRADNJO OD TEMELJEV DO STREHE boste vedno dobili v LESNINI, trgovini z gradbenim materialom na Primskovem v Kra nju, in sicer: vsak dan od 7. do 19. ure, ob sobotah pa od 7. do 13. ure Ugoden nakup furniranih vrat, kril in podbojev OBIŠČITE NAS TUDI NA NOVOLETNEM SEJMU V KRANJU OD 11. DO 20.12.1987 C /\ 40 LET ALPETOUR '----> DELOVNA ORGANIZACIJA REKREACIJSKO-TURISTIČNI CENTER KRVAVEC TOZD POTNIŠKI PROMET IZREDNA PONUDBA: SMUČANJE na KRVAVCU SKI PAKET 1987*88 ENODNEVNI SMUČARSKI PAKET: ODRASLI: 10.000 din OTROCI (4 - 10 let) 6.700 din CENA VKLJUČUJE: Avtobusni prevoz in dnevno smučarsko karto . Odhodi avtobusov-AP KRANJ, Št. boksa 17 7. 00, 7, 30, 8. 00,8. 25, 9. 25 (SOBOTA-NEDELJE, PRAZNIKI, POČITNICE) 7.00.8.00................(PONEDELJEK-PETEK) _ Odhod-sp. postaja KRVAVEC 16. 00,16. 30, 17. 00, 17. 30,18. 00 (SOBOTA-NEDELJE. PRAZNIK, POČITNICE) 16. 00,17. 00....................(PONEDELJEK-PETEK) PRODAJA VOZOVNlC= AVTOBUSNA POST. Kranj, Tel.=21-084 INFORMACIJE ALPETOUR - TOZD POTNIŠKI PROMET KRANJ - KOMERCIALA tel. 064/21-081, P1-08?, ? 1 -0*43 A SOZD MERKATOR Kmetijsko KIT, n.sub.o. živilski kombinat Gorenjske TOZD Agromehanika Kranj, Hrastje 52 a Centrala (064) 36-461,36-751, 36-764 34-033, 34-034, 34-032 PSC Hrastje (064) 34-035 KREDIT ALI POPUST TRAKTOR TOMO VINK0VIĆ 732 tudi za traktorje IMT sprejemamo vplačila z ugodnim dobavnim rokom za oba programa smo vedno dobro preskrbljeni s priključki, rezervnimi deli in imamo organizirano servisno službo. TRAKTOR IMT 530 PRI DELU za vse tipe traktorjev Tomo Vinkovič ponujamo naslednje nakupne pogoje: A. popust v višini 10% B. kredit, 50 % udeležba, ostalo brezobrestni kredit do 4 mesece Omenjeni nakupni pogoji veljajo le pri generalnem zastopniku za področje SRS. Za vse proizvode lastne proizvodnje nudimo naslednje pogoje: popust do 20 % ali kredit do 50 % s trimesečnim rokom odplačila brezobrestno. Planirne deske tud' na brezobrestni kre dit, oziroma 15 % popust PRODAJA: PSC HRASTJE 52/a pri Kranju Kranj, Koroška 25 (V središču mesta), tel (064) 24-786 PSC Maribor, Primorska 9, tel.: (6$ 38-980, 38-861) OBIŠČITE NAS TUDI NA NOVOLETNEM SEJMU V KRANJU OD 11. DO 20. 12. 87. j PETEK, 11. DECEMBRA 1987 OGLASI, OBVESTILA, .9. STRAN M£©5EEGLAS DA IMAJO NA ZALOGI VELIKO IZBIRO KITAJSKEGA PORCELANA, JEDILNEGA PRIBORA ter TERMO STEKLENIC PRIPOROČA SE MURKA ELGO V LESCAH bombažna predilnica in tkalnica i tržič 64290 TRŽIČ. CESTA JLA 14. TELEFON (064) 50 571, TELEX 34507 YUTRBPT IZREDNO UGODNA PONUDBA S POPUSTI do 50 % _ tkanine za oblačila < i i i ii. 30 % posteljna in namizna konfekcija NA NOVOLETNEM SEJMU V KRANJU in v TRGOVINI Bombažne predilnice in tkalnice Tržič v Potrošniškem centru »DETELJICA« v Bistrici pri Tržiču_ ALI ZE VESTE da imajo v Murkini prodajalni ELGO v Lescah ugodno prodajo KRISTALNIH KOZARCEV steklarne Zaječar. Vse garniture kozarcev imajo enako ceno 7.069 din KAM PO TOPLE COPATE ZA VSO DRUŽINO? Na novoletni sejem v Kranj v paviljon MARKIČ KATARINE iz Tržiča MERCATOR - ROŽNIK TOZD PRESKRBA TRZIC ŠPORT IN REKREACIJA ŠKOFJA LOKA, Podlubnik lc Obiskovalce — smučarje obveščamo, da dnevne, poldne-vne in točkovne vozovnice za smučišča Stari vrh in Soriška planina z oznako: VELJA ZA SEZONO 86/87 lahko koristijo še v sezoni 87/88 s pogojem, da jih zamenjajo z doplačilom. Zamenjava in doplačilo za takšne vozovnice je možna do 31.12.1987. SILVESTROVANJE V PIVNICI EVROPA v prijetnem okolju z bogato silvestrsko večerjo po zelo ugodni ceni ob glasbi dua DOMINO POKLIČITE NAS NA TELEFONSKO ŠTEVILKO 21-123 VABLJENI HM na novoletnem sejmu od 11. do 20.12.82 v Kranju • pohištvo najbolj znanih proizvajalcev • bela tehnika, akustika, mali gospodinjski aparati • omare za prekajevanje in shranjevanje mesa TIKO Tržič • športna oprema in konfekcija SEJEMSKE CENE - PRODAJA NA OBROKE STROKOVNI NASVETI BREZPLAČNA DOSTAVA DO DOMA (DO 30 km) POSEBNO SEZONA PREKAIEVANJA MESA JE TU! Ugoden nakup (6 obrokov) OMAR ZA PREKAJEVANJE IN SHRANJEVANJE MESA MERCATOR, Blagovnica Tržič Cankarjeva c. 1 A, tel. 50-180 ali na novoletnem sejmu v Kranju Mercatorjev paviljon. Priporoča se Ifžil TZO SLOGA Kranj Obiščite nas na novoletnem sejmu v Kranju, GORENJSKA KMETIJSKA ZADRUGA kjer bomo prodajali kmetijske stroje in priključke po ugodnih cenah.Istočasno vas vabimo, da obiščete našo trgovino v Kranju. V TRGOVINI IMAMO NOVE TELEFONSKE ŠTEVILKE 35-032 IN 35-750 Gasogen Poći In kotli za centralno ogrevanj« In sanitarno vodo na drva aH kurilno olje. Izkoristek 85% Prihranek goriva 45% Nalaganje vsakih 8 ur Preprosto čiščenje Moči od 13000 dp 80000 kcal/h VSAKODNEVNI PRIKAZ DELOVANJA £3 ^ (2a^agagHese Kombinirane peči In štedilniki na drva, plin In etažno centralno gretju za gospodinjstvo, počitniške hišice in gostinstvo različnih velikosti Unical Kosilnice, motokultivatorji in okopalniki METALGO posoda iz nerjavečega jekla PRIMEX Obiščite nas na novoletnem sejmu v Kranju! NOVA GORICA p.p. JUGOSLAVIJA 65000 NOVA GORICA, Vipavska cesta 13 Informacije in prodaja tudi v trgovini na mejnem prehodu Vrtojba (Nova Gorica) tel.:(065)32-901, 32-837 ZAJAMČENA DEVIZNA CENA DO KONCA LETA 1987 (GLAS 10 STRAN PETEK, 11. DECEMBRA 1987 ZANIMIVOSTI Ivan Reven, december 1987 Žirovsko jezero in fužinski plazovi (Odlomek iz še neobjavljenih zapisov o cerkvici sv. pod Vrsnikom in Vrsniki v plamenih) Ob tem času, ko gradite- naselje Trebija. Kako so pre- ljem nove ceste Trebija —Se lo zelo nagaja nestabilna hribina, iz katere se cedi voda v ožini Fužinske rebri, sem se odločil, da iz svojih zapisov, ki še niso urejeni in tudi gradivo še zapisujem, izločim nekaj misli in podatkov starega ljudskega pripovednega izročila, ki s razvojem novih komunikacijskih medijev, kot so časopisi, radio in televizija, tone v pozabo in s starimi ljudmi vred v grob. Iz teh podatkov sem izločil misli, ki se tičejo fužinske zapore in žirovskega jezera, vzporedno s tem pa je tudi zanimiv podatek o drugem manjšem jezeru, ki naj bi se nahajal med današnjimi Ho-tavljami in Fužinami, to je o Pogarski zapori. (Podgora) Že iz malega sem poslušal pripovedovanje starejših ljudi, kako je bilo v Žireh jezero in so se po njem vozili s čolni. S čolni so vozili iz Goro-pek žito na Žirk, kjer naj bi stal mlin na veter. Tako naj bi še do velike povodnji leta 1926 stale velike skale v Za-vodjah, kjer so privezovali čolne. Tam je stala stara Breznica. Te skale je menda s plazom odnesla v dolino tedanja povodenj. Tudi nad Strojarjem v Podklancu je zajeda ali vrata v majhno kotlinico, v katero so takratni Zavračani privezovali čolne, kjer so se na bregovih nahajale pastirske staje. Ko je jezero odteklo, so ondotni prebivalci pozidali nova bivališča v današnjem Spodnjem in Zgornjdem Zavratcu. Pripovedovalci so vedeli povedati, da so se takrat duhovniki vozili maševat v edino tedanjo cerkvico ali kapelo v Hlevni vrh. Sedanja župna cerkev na Stanomer hribu, ki je preimenovan na Vrh sv. treh kraljev, je še zelo mlada. Toda, kaj pravi ljudsko pripovedno izročilo o žirov-skem jezeru?! Vsekakor, da je na današnjem mestu nad Fužinami med Kladjem in Koprivnikom bila enotna hribina, kjer je na najnižjem delu sililo vodovje žirovskega jezera proti Poljanski dolini, ali verjetneje v malo nižje ležeče manjše Pogarsko jezero. Nad obema jezeroma so vodile rimske prometnice. Stari ljudje so še pripovedovali, kje in kako so v Planini nad Terebijo, pod Žirkom, pod Breznico, pod Goropeka-mi, v Zavratcu in drugod privezovali čolne, in kje so še sledi obal takratnih jezer. Prvotni prebivalci žirovskih bregov so začeli poglabljati odtok struge žirovskega jezera, kjer je počasi nastajala Fužinska soteska, na Trebiji pa so ondašnji prebivalci počistili in potrebili nanos pla-vlja, da se imenuje sedanje bili zaporo Pogarskega jezera, imam še vrzel v svojem pripovednem zapisu. Obstoja samo podatek, da se je tedanja rimska cesta dvignila iz Hotavelj mimo Homovca preko Stare Oselice in po grebenih okoli žirovskega jezera in starega Vrsnika potem v smeri današnjega Cola, kjer je že potekala glavna rimska cesta med Oglajem in Emono. Tudi staro legendo o Azovu (Jazovu) in zlatem runu, katero potovanje je potekalo tu nekje po naših krajih, ne kaže popolnoma zavreči. Zanimivi so podatki pripovedovalcev iz Vrsnika, ki so kar malo bliže verjetnosti: Na Fužinah sta dva plazova popolnoma zaprla dolino, da je voda popolnoma zalila žirovsko dolino vse do Pod-klanca in Breznice. Ljudje so se odločili, da poskušajo plazova prekopati, da zopet pridobijo nazaj svet, ki so ga rabili za pašo in obdelovanje. S kopanjem in odstranjevanjem plazu in verjetno tudi grmovja so bili tako činkovi -ti, da je voda dobila moč ter dodobra raztrgala oba plazova in s svojim gruščem zasula celo Poljansko dolino. Polj anci so bili vsled tega zelo nejevoljni, ker jim je grušč zasul travnike in polja. Zaradi tega so se z Žirovci dogovorili, naj bi oba plazova odstranjevali počasi s poglabljanjem struge, da ne bi voda spet dobila svoje uničujoče moči, da bi se obvarovali Poljanski travniki in njive. Poglabljanjem struge so botrovale tudi pogoste povodnji približno na vsakih 40 let, kjer so se porajali veliki zemeljski plazovi, ki so drseli v žirovsko ravan in dodobra spreminjali podobo žirovskih bregov, ravnine in tudi Fužinske debri. Vodene ujme so odnašale prometnice, steze, človeška in živalska bivališča, živino in tudi ljudi z vsem njihovim imetjem. Tako so zapisane med drugim velike povodnji leta 1886, 1926 in nazadnje povodnji v letu 1982, ki pa zaradi ureje-nejših vodnih tokov in hudournikov na srečo niso bile katastrofalne. Ko je nastalo Žirovsko jezero, so mrliče iz Goropek vozili s čolni do Mrtvaške doline pri Vrsniku, odkoder so jih z volovsko vprego vozili na najbližje pokopališče na Gore nad Idrijo. Po tej verziji so v Goropekah pomrli vsi ljudje razen ene dekle. Goro-pečani pa so po kugi v Goropekah pripovedovali malo drugače. Tako so v Goropekah pomrli od kuge vsi ljudje in sta ostala samo hlapec in dekla, ki sta vozila mrliče v Podgrob. Če sta jokala in tarnala nad usodo, vola nista Andreja na Kokočevicah hotela voziti mrličev, morala sta biti vesela, da sta vola bila voljna voziti. V Goropeke naj bi se potem naselili ljudje iz Tolminske smeri, predniki današnjih Žakljev pa menda celo tam nekje od sv. Višarij. Tudi za Mrtvaško dolino pri Vrsniku je več pripovedovalcev povedalo vsak svojo obliko. Pokojni Bogataj Matija je pripovedoval, da je ne-, koč zaradi kuge ali vojnih dogodkov pomrlo mnogo ljudi, ki so jih pokopali v Mrtvaški dolini. Pleskovi iz Bre-kovc, ki imajo domačijo pod Mrtvaško dolino, so zopet imeli malo drugačno pripovedno obliko. Tudi po njihovem je na Vrsniku razsajala kuga. Ker je bilo veliko snega in mnogo mrličev, so jih v tej dolini zakopali v sneg, da so jih proti pomladi, ko je malo okopnelo, zvozili na žirovsko pokopališče zakopat: Ni pa poznano, ali so jih zakopali na starem žirovskem pokopališču poleg kapele sv. Andreja ali so jih vozili že na novo Dobračevsko pokopališče. Pripovedovalci iz Breznice so pripovedovali, da so svoje mrliče vozili s čolni na pokopališče h kapeli v Hlevni vrh. Ko se je voda žirovskega jezera odtekla, ko so prekopali Fužinska plazova, so pri Lengerju v Žireh še stali stari zidovi. Prvi zapisani podatek o Žireh zasledimo v Blaznikovih zapiskih v knjigi »Loško gospostvo«, kjer se leta 1384 omenja kapela sv. Andreja v Žireh, kar pomeni, da je že prenesen omenjeni svetnik iz prvotne cerkvice ali kapelice sv. Andreja na Kokočevicah pod Vrsnikom. Kasnejši podatki in pripovedovanja pa že nakazujejo, da so se po letu 1400 naselili v Žireh Po-ljanci, ki so pomagali razširiti prvotno kapelo v cerkev, kamor so postavili svojega svetnika sv. Martina, ki so ga prinesli s seboj iz Poljan, sv. Andreja pa so postavili na stranski oltar. Morda bo kakšen zapisovalec ali etnolog uspel zbrati kakšne verodostojnejše podatke o žirovskem jezeru, mnogoterih plazovih, ki so občasno zapirali dolino, ter razna pripovedovanja, ki so se podedovala iz roda v rod. Pohvale vredno je, da je naša rojakinja etnologinja mag. Marija Stanonik v svoji knjigi »Prometnice na žirovskem« zbrala podatke o vseh prometnih poteh od nekdaj do danes in prevoznih in transportnih sredstvih z vsemi njihovimi značilnostmi. Tudi upokojeni učitelj Ušeni-čnik iz Trebije je zbral precej podatkov ljudskega pripovedništva svojega kraja. Ivan Reven Silva Horvat: Umetniška tapiserija je zapostavljena Razvoj slovenske umetnosti je domala obšel avtorsko tapiserijo in slovenska umetnost menda sploh nikoli ni posebej razvijala lastne likovne govorice, vtkane v sliki, pa je zato tudi malo tovrstnih umetniških stvaritev, ki bi nastale na slovenskih tleh. Kdo ve zakaj? Nemara volnena nit ni snov, ki bi vzbujala ustvarjalno domišljijo, burila duha in čustva? Oblikovalka tekstila, sicer pa svobodna umetnica Silva Horvat iz Škofje Loke pa išče prav v tem materialu svoj ustvarjalni impulz. »Tapiserija je vzbudila mojo pozornost že takoj ob prvem srečanju z njo. Kot inženirka oblikovanja sem naletela na tapiserijo najprej v Dekorativni in moje prve slike so bile polne prelivajočih se barv in geometrijskih oblik. Prav kmalu se jih je nabralo za celo razstavo v Prešernovi hiši v Kranju, temu prvemu javnemu nastopu pred desetimi leti pa so sledile kmalu razstave po vsej Sloveniji od Štajerske, Koroške, preko Primorske in tja do Kostanjevice na Dolenjskem. Navadno seveda v organizaciji slovenskega Društva oblikovalcev.« Stalno razstavo imate v Ho-manovi hiši v Škofji Loki, pred nedavnim smo si lahko vaše slike ogledali tudi v Škofjeloški Nami. Sedaj imate razstavo v Ljubljani. »Da, in sicer v tamkajšnjem koncertnem ateljeju, kjer nameravam razstaviti svoja zadnja dela. To so stenske tapiserije z morskimi motivi ter nekaj gorske krajine, okrog katere se, ra- zumljivo, pogosto sučejo moje misli. Najprej menda nastane skica na papirju. »Več kot skica je to. Tako rekoč popoln slikarski izdelek z vsemi podrobnostmi v motivu in barvah. In ko sem s sliko zadovoljna, se prične delo na statvah.« Na kakšnih statvah tkete? »Imam jih kajpak nekaj vrst. Prve sem dobila od ženice iz Re-teč pri Škofji Loki, druge pa v Poljanski dolini. Na njih so tkali laneno platno. Ker pa za večje izdelke potrebujem širše statve, mi je izdelal zasebnik iz Kranja še tretje.« Volnena nit ni videti industrijska, preveč je neenakomerna. »Saj tudi ni. Dobivam jo iz srbske vasice Lukovo, kjer se je tkalska tradicija tako rekoč zrastla z vaščani in imajo vaš-čanke lastno ročno tkalnico. Volno seveda pridelajo doma. Ko sem jih pred leti prvič obiskala, sem zbrala po hribovskih vaseh ogromno že domala pozabljenih originalnih vzorcev in značnil-nih barvnih kombinacij, ki se danes tudi tam že vse preveč umikajo zahtevam mode.« Vas je kaj posebej navdušilo? »Da, krpare, to so domače preproge, stkane v živih barvah in vselej kombinirane s črno.« Silva Horvat ima končno tudi svoj delovni atelje. Pred letom dni so ji v škofjeloškem Domu obrtnikov odstopili svetel prostor, ki pa pravzaprav sploh ne vzbuja zanimanja s stenskimi slikami, pač pa morda celo bolj z IM ATEJS KONJIČKA? Užitek je ujeti ribo s pametjo Že pri desetih letih je DareTa Hauptmana iz Škofje Ix)ke začel zanimati ribolov. S prijateljem iz sosednje ulice sta hodila lovit ribe, vneto pa je prebiral tudi revijo Ribič. V njej je nekoč zasledil šolo vezanja umetnih muh za ribolov in sklenil, da tudi sam poskusi narediti muho. »V začetku sem muhe vezal z roko, nisem imel veliko pripomočkov, zato pa toliko več veselja. Uobil sem precej literature, kjer piše o različnih tehni- kah vezanja muh, veliko pa se pogovarjam tudi z izdelovalci muh in ribiči ob vodi. Tako sedaj znam narediti že več kot štirideset vrst različnih muh, s katerimi lovim v škofjeloški Sori. Izbira muhe za na trnek je odvisna od letnega časa, od vremena in seveda od tega kakšno vrsto ribe loviš. Sam največ lovim postrvi in reči moram, da se letos ni zgodilo, da bi šel iz ribolova praznih rok. Najbolj vesel pa sem, ker vem, da sem ribo ujel s svojo pametjo, z muho, ki sem jo naredil sam. Razen tega, da mi izdelovanje muh pomeni užitek, je to tudi svojevrstna sprostitev. Poleg trnka, ki je obvezen, je potrebno ime'.i tudi različno živalsko perje. Najboljše je perje iz petelinjega vratu, pa tudi perje fazanov, jerebic in nasploh takšno, ki je dobro odporno na vodo. Potrebna je tudi dlaka živali, srnjaka, veverice, polha, zajca. Od zajca so najboljša ušesa in obstaja celo vrsta muhe, ki se imenuje zajčje uho. Dobra so tudi peresa vseh vrst eksotičnih ptic, le da jih je težko dobiti. Ker sem tudi lovec, si precej materiala priskrbim tudi sam, vendar mi pomaga tudi veliko znancev, ki vedo za mojega konjička. Strokovne nasvete in orodje pa vedno dobim pri Tonetu Pravstu, ki se ukvarja s tem in ima tudi veliko strokovne literature.« V. Stanovnik IZ ZGODOVINE NOB Ivan Jan O dveh uporniških * dogodkih decembra'41 Prvi je bil kaznovanje izdajalcev 1. decembra, drugi, še vznemirlji-vejši pa uničenje policijske enote 12. decembra 1941 v Rovtu pod Mladim vrhom v škofjeloškem hribovju. Pidvzaprav se je 1. decembra 1941 in kak dan pozneje zgodilo več uporniških dejanj. To so bila: — posvet gorenjskih voditeljev vstaje pri Kocjanu — Tomažinu o začetkih decembrskega upora s Stanetom Žagarjem na čelu, — obširne manifestativno —propagandne akcije OF po vseh večjih krajih Gorenjske ob 1. decembru, dnevu proglasitve bivše kraljevine Jugoslavije, kar je okupatorje hudo vznemirilo; — 1. decembra je v zvezi z dogo vorjeno okrepljeno mobilizacijo v partizane z Mohorja prek Jelovice odšlo 12 preizkušenih borcev pod vodstvom Staneta Bokala m l'olde ta Stražišarja v ožji gorenjski kot. Šest jih je ostalo na obronkih Pokljuka, šest jih je odšlo pod Stol na območje Jesenic; — najodmevnejša akcija cankar-jevcev pa je bila justifikacija osmih, oz. desetih okupatorjevih sodelavcev, ki so dotlej že veliko škodovali narodnoosvobodilnemu gibanju na Gorenjskem, zatiranje denunciantov in izdajalcev, ki so bili kot ljulka razstreščeni po pokrajini in se podrejali nasilnemu okupatorju, je bila zlasti tedaj ena poglavitnih nalog partizanov, kajti domači izdajalci so bili okupatorjeve oči, ušesa in tudi kažipoti. Da so bili kaznovani res pravi-a le del njih-sta v svojih govorih in poročilih potrdila tudi tako orožniški komandant kot tudi gauleiter dr. ner. Med drugim sta rekla in zapisala, »da so bili (1. dec.) umorjeni nemško-prijateljsko nastrojeni (ljudje), ki so bili tudi orožni ški poročevalci , torej izdajalci, ter gaulejter Ramei. ... ko sem prevzel deli», sem slišal žalostno vest. Dne 1. decembra t.i. je morilska drhal na gnusen način umorila osem Slovencev, ki so bili \ oljni sodelovati na pi Ozemlja in so se izjavili za Furer ja.« Gauleiterjevo zmerjanje partizanov je samo potrdilo okupatorjevo bistvi). O drugem, o uničenju policijske kolone 12. decembra v Rovtu, ki je bilo izjemno partizansko dejanje, bi bilo treba pisati veliko (o Rovtu bodo obširno pisali novi Loški raz gledi), a tu prostor omogoča le kratko navajanje. čeprav je Cankarjev bataljon v teh trdih časih štel le tir> h) bor cev, je bil tedaj največja parti/nak sa enota na Slovenskem, nemški okupator pa silovito močan Prav zato je bilo uničenje 2. voda 2. čete 181. rezervnega policijekega bataljona 12. decembra 1941 toliko večje uporniško dejanje. To še po sebej zato, ker BO nacistični okupa torji malo pred tem pogosto ponavljali, da je »z banditstvom na Gorenjskem konec«. V neugodnih okoliščinah je Cankarjev bataljon iz hitro postavljene zasede v 35 minutnem spopadu izmed 52 policistov potolkel 4T>, štirje so bili ranjeni in le trije povsem celi. Velik in tudi prvi je bil tudi vojaški plen. Bataljon je tedaj dobil prvih 6 avtomatskih orožij, 38 pušk, 6 samokresov, večje število ročnih bomb in streliva, telečnjake in unikatnim tkanjem za intene . f »Večino avtorskih tapis . f oziroma slik hranim doma, Q niso na razstavah. Res pa ]e< ^ s zgolj od njih ni mogoče živ^ p zato se lotevam tudi tkanja j ureditev prostorov — torej j( čno tkanin zaves, preprog, P1^ { s pa včasih tudi brezrokavnike^. ^ vseh pa se trudim uveljaviti ^ pozabljene stare slovenske vz ^ ce.« I Kako pa cenijo avtorsko t»P serijo v tujini? < 1 »Neprimerno bolj kot pri n , ti zlasti v Franciji, na Češkem i**, Skandinaviji. Občasno si nO sti ogledam na razstavah v M1 nu ali Kopenhagenu, že dlje u sa pa tudi načrtujem ogled & J' nala v Luisiani.« j le Kako pa se naši avtorji ude n žujejo teh razstav? J »Praktično nič, saj tapise . ne razvijamo sistematično, tfl« teksti!^ informat^ PREŠERNO^ pričaj POPULARNI NA GOfl Marko Derling Pusti so1' Te dni so na police t.rg°v1^ I s kasetami in ploščami P°j| • kaseto ^ vili tudi prvo ^a^w ^ bolj popularne skupine x, design. Na njej so znane 1 srni Lena, Čas za sla'*0* Kmečka pesem, Čokolino, 1 sti soncu v srce in še vrsto jI gih, ki so se hitro priljubi^ j| slušalcem. Vedno bolj zna*| popularni pa so tudi člani j sambla. med njimi Ma Derling iz Škofje Loke. ^ i j Marko je strojni inž^Vi kar morda ne zgleda z prav nič povezano. Kaj I sliš? »Težko bi rekel, vem pa; me je glasba veselila že od lega. V nižji glasbeni šoli igral harmoniko, vednoj p, sem rad pel. Veselje do ^ sem gotovo podedoval poj ^ mi, ki lepo poje. Kasneje ' ___> v J drugo opremo. Poslej je bil 'fi'J ljon dobro oborožen. i r Še večji pa je bil vojaško-Pj / čni pomen tega uspeha, ki j'j jeknil v samem Hitlerjevem jf\ nem stanu. legenda o nepjjj gljivosti Hitlerjeve soldateSTO tod začela hudo bledeti. Če& dobnega okupatorji še niso dj li nikjer v okupirani Evropi! f i so bili tudi začasno odložert'1 lerjevi načrti o priključitvi ske k Rajhu in zaustavljeno1 žično izganjanji prebivalstviA a so plačlai tud' M| Ta uspob pa Cankarjeva, ki so podlegli r"1'^ To so bili: Jože Saksida, JoJ' jak in Jakob Šalamon. ^ Kmalu za tem so po nal^J Berlina začele na Gorenjsko ?J jati vidike vojaško - pol>c f okrepitve, ki so preplavile v*Jfl krajino - a pomirile je niso' i bil uvod v zimsko vstajo! k Veliko bi bilo se treba pov* a zdaj le še naslednje: Skoraj vsi padli so bili iz rtfL je. Naj .tarejsi je i mel 4(i, naj111.' '24 let, Cankarjev bataljon p;i{, odlikovan s slovensko parti**j * zastavo, največjim tedanji!*1 ^' znanjem! ZANIMIVOSTI PETEK, II. DECEMBRA 1987 lr STRAN ©©MUTcJJSIESGLAS »o rft s°delovanje pa so izjem-ra °stra- Tapiserija se v svetu ol)3a v smeri prostostoječih ^ri c pov in dvoplastnih tapi-Prert *em se P™ nas usPe^no Bui•?tav^a spličanka Jagoda 'eti ^ Sloveniji Pa so bile Pred Sj^,v ttiodi tapiserije po slikar-Podlogah Jemca, Miheiiča, sljj^ Pijanica in drugih domačih HirjQ^ev- Danes pa je tudi to za- l^1 .^di vi delate izključno po tlavdih Pre<^°San m iastnem %n^°- °Drtniški pristop k ujj. 1 Snki me ne zanima. Žal je VsemiŠka slika v sloveniJi P°-^di PrePuščena sama sebi, pa Hia a^emija ne kaže zanima-zanjo...« Dragica Manfreda ^RODAJNI Tel. 25-168 PETKOV PrVRTRET Franc Zupan v • w C1C Na ponedeljkovi vaji škofjeloškega Pihalnega orkestra je bilo zabavno, kot že dolgo ne. »Za pijačo« je dajal najstarejši član orkestra Franc Zupančič, ki je konec prejšnjega tedna dopolnil 78 let. Mladi glasbeniki so z zanimanjem prisluhnili, ko jim je pripovedoval o svojih prvih glasbenih izkušnjah. Prav prisrčno so mu stiskali roko in vsi po vrsti zaželeli zdravja in seveda, da bi še i dolgo lahko trobil na svojo pozavno. Dvajsetletni mladenič se je Franc Zupančič iz Šen t rupe rta na Dolenjskem odpravil za kruhom. Pot ga je za- nesla v Škofjo Loko, kjer je našel delo v Okornovi mizarski delavnici. Všeč mu je bila glasba, zato je premagal strah in takratnega organi-sta Mateka vprašal, če bi tudi on lahko igral. Pokazal mu je, kako se igra na pozavno in od tistih dni mu je pozavna zvesta prijateljica. Med dogodki, ki se jih iz prvih let igranja najbolj spominja, je prav gotovo tisti, ko je leta 1932 v Kragujevcu služil vojaški rok in je prišla okrožnica, naj se javijo tisti, ki znajo igrati na kak inštrument. Oglasil se je, sprejeli so ga v orkester in kmalu odšli v Ljubljano igrat na prireditev ob vsejugoslovanskem gasilskem kongresu. Oblekli so jih v Šumadijce, obuli so jim opanke. V sprevodu so' šli ravno za škofjeloško godbo, Franc pa se jim ni upal predstaviti v takšni uniformi in s praznim žepom. Še veliko lepih trenutkov pri igranju se spominja, gostovanj v tujini, najbolj pa gostovanja v Italiji, kjer so ljudje ob igranju domačih pesmi tudi zajokali. Spominja se vojne, pa nakupa svoje pozavne, ki mu jo je v mizarski delavnici prodal nemški vojak, ko je v stiski rabil denar. Veliko lepih dogodkov je povezanih z igranjem, čeprav mu je včasih kar malo žal, ker ni imel več časa za vajo. Še danes ga nima, saj je cele dneve v mizarski delavnici, kjer pomaga sinu. Ne pozabi tudi povedati, da je recept za uspeh, naj bo pri igranju inštrumenta ali kje drugje, samo delo, trdo in natančno delo. Na žalost, tudi pravi, pa je vedno manj tistih, ki se tega zavedajo. V. Stanovnik )fJSKEM *&** )lcu v srce ,0rr,ih igrati različnih fol- skupinah, nato pa tudi Pri j ail ansamblih. Začel sem pri t ^lbatrrw... i.....----:---1 pr: atrosu, kasneje sem igral ansamblu Trend, ki se je po zamenjavi dveh članov preimenoval v Mali kamen. Zadnji ansambel pred Pop designom je bil Sex appeal. Potem sem ugotovil, da igranje v takšnih ansamblih nima več smisla, saj smo bili člani zelo različnih let, nekateri še dijaki, drugi že poročeni, z otroki. Imeli smo različne poglede na delo in zabavo in nekako ni šlo. Na to, da sem se odločil za strojništvo, pa je veliko vplivala domača vzgoja, očetova obrt. Sedaj sem zaposlen v Loških tovarnah hladilnikov.« Kdaj si začel igrati pri Pop designu? »Lani februarja, se pravi, da bo kmalu eno leto. Ansambel pa igra približno dve leti. Takrat je že bila popularna pesem Čas za sladoled, rabili pa so novega klaviaturista. Zače- le so se vaje, veliko smo nastopali, moram pa reči, da več po Dolenjskem in po Štajerskem kot na Gorenjskem. Vodja ansambla Tone Košmrlj je iz tf-stega konca, zdi pa se mi tudi, da se tam mladi raje zabavajo kot Gorenjci, vsaj tako smo opazili na naših nastopih.« Kako povezuješ službo, vaje, nastope, ti ostane še kaj prostega časa? »Večino dopusta seveda izkoristim za glasbo. Vaje imamo dvakrat na teden pri Janezu Marinšku v Naklem, kjer imajo starši veliko razumevanja za naše vaje. To pa je seveda potrebno, ker se včasih šipe pošteno tresejo. Tudi nastopamo precej, povprečno vsaj enkrat na teden, poleti in sedaj le ob praznikih pa tudi po večkrat. Če imam kaj časa, rad grem na Lubnik, da se sprostim, pa tudi doma moram mami pomagati pri gospodinjstvu, predvsem pa na vrtu.« Se dekleta že kaj oglašajo na tvoj naslov, te poznajo iz nastopov? »Do sedaj še nisem dobival poošte, ni pa rečeno, da je ne bo sedaj, ko je izšla kaseta in nas bodo bolje spoznali.« V. Stanovnik Zaradi velikega števila pisem in odmevov prosimo, naj prispevki ne bodo daljši od tipkane strani in pol (40 vrstic). Za razumevanje se zahvaljujemo. Uredništvo Gorenjski glas, 2. decembra, 1987 0 STALIŠČIH, KI NISO NEDOLŽNA V jublejni številki Gorenjskega glasa je Janez Svoljšak v članku Novinarji ali časnikarji zapisal tudi naslednje: »Težko je reči, kakšni časi se mu pišejo, temu slovenskemu novinarstvu. MLADINO je poplavil David Tasič. V DELU so se razbohotili Dragiša Boškovič, Jelena Gačeša, Milenko Šako-tić, Vojko Radulovič, Vojko Šoštarič. Manjka le še Kosovska devojka.« Janez Svoljšak nam s tem daje vedeti, kako bodo slovensko novinarstvo lahko rešili samo slovenski novinarji in nas hkrati opozarja na poplavo ljudi istega poklica, ki objavljajo v slovenskih časnikih, čeprav prihajajo iz južnega dela naše republike. Toda kaj je pri tem narobe? Kaj je narobe s teksti Davida Tasiča, ki je v zadnjih letih v Mladini objavil kup izredno aktualnih tekstov in pogovorov. David Tasič že nekaj let živi v Sloveniji, v kolikor ni na svojih stalnih potovanjih po vseh delih Jugoslavije, odvisno pač od dogodkov. Kot tak »leteči« dopisnik Mladine je ogromno pripomogel k temu, da je slovenska javnost iz prve roke informira^ na o dogajanjih v najrazličnejših koncih Jugoslavije. Kdo se je razbohotil v Delu? Od ljudi, ki jih našteje Janez Svoljšak sta dva (Dragiša Boškovič in Jelena Gačeša) redno zaposlena pri Delu, imena ostalih so bolj ali manj neznana in jih je Svoljšak po vsej verjetnosti natresel brez kakršnekoli zveze. Kaj je na primer narobe s teksti Dragiša Boškoviča, ki je bil skoraj deset let Delov dopisnik iz New Yorka, zdaj pa je vodja dopisništva v Beogradu. Njegovega analitičnega pisanja bi bil vesel vsak resnejši časnik v državi, pa tudi izven nje. Toda vse to Svoljška ne zanima. V svoji opozorilni gonji proti vsemu neslovenskemu pozablja na to, da novinarstva pač ni mogoče razdeliti po nacionalnih kriterijih. Tako kot imamo v Sloveniji dobre in slabe novinarje, jih imajo tudi v drugih republikah. Janez Svoljšak pa je v popolnem nepoznavanju dogajanj v slovenskem in jugoslovanskem novinarstvu na hitro in nepremišljeno posegel za primeri, pri katerih pa se samo razgali njegov nestrpen nacionalizem. Tako enostavno namreč ni. Kajti, kaj potem storiti na primer z nekim Aleksandrom Tijaničem, novinarjem NIN— a, ki navkljub stalinistični gonji, ki jo v Srbiji uprizarja tamkajšnja politika nad novinarji, ohranja trezno glavo in piše po svoji vesti in pre-. pričanju. Slovenski novinarji smo (tudi jaz med njimi) pogosto objavljali tekste v hrvaških, srbskih in drugih revijah in časopisih, pa ni nikomur padlo na pamet, da bi nas zavračal zaradi tega, ker smo iz Slovenije. Vedno so se spošto- vali samo profesionalni kriteriji. Zato ni prav nobene potrebe, da bi zdaj slovenska sredstva informiranja delala drugače. Nevarnost namreč ne preti s te strani. Precej hujša je tista, ki prihaja s pozicij Janeza Svoljška. Da pa tudi tole pisanje podkrepimo z dodatnimi argumenti, je treba navesti še nadaljevanje njegove izjave, ki se glasi: »Stolpce v slovenskih časnikih polnijo zmerom bolj novinarji in novinarke. Dobrih slovenskih časnikarjev zmanjkuje. Koliko pa jih je med njimi, ki bi bili kos Bogdanu Pogačniku?« Toda kaj je Bogdan Pogačnik? Spodaj podpisani sem imel to priložnost, da sem kot štipendist Dela obiskoval tudi interno Delovo novinarsko šolo na kateri nam je Pogačnik predaval o intervjuju, pri tem pa nam v glavo vbijal, kako je za bralce neverjetno pomembno, kakšne barve obleko ima intervjuvanec, ali je robček v njegovem žepku zmečkan itd. Kdor je bral njegove tekste se je o tem lahko prepričal na lastne oči. Ta miselnost je seveda zelo blizu Janezu Svoljšku, meni (in upam si trditi, da še marsikomu) pa je neverjetno daleč, kajti vsebinsko je prazna. Ker pa je taka, seveda nujno pada pod vplive dnevne politike in zato ni prav nobeno čudo, če danes Mladina omenjenemu Pogačniku s posebnim zadovoljstvom pod nos tišči njegov stavek: »Pišem o Bokassi, v srcu mi poje Afrika«. Janez Svoljšak je »pozabil« na vrsto precej uglednejših Delovnih upokojencev, med katerimi sta tudi Božidar Pahor in Miran Šuštar, ki za mlade slovenske novinarje vsekakor lahko pomenita svetlejši vzor od pogačnikovske novinarske šole. Zaradi vsega tega se mi zdi umestno Svoljškovo pisanje primerjati z znano protialban-sko gonjo, ki so jo na Kosovu sprožile srbske in črnogorske ženske. Za to gonjo je značilno, da so čustva premagale razum, kar je vse skupaj pripeljalo celo do intervencije posebnih miličniških enot. Prav nič me ne bi čudilo, če bi tudi Janez Svoljšak s svojimi somišljeniki hotel s trdo roko obraniti njegovo slovenstvo. Moje je namreč povsem druga- čn0- Marko Jenšterle Kranj P.S. Objavljeni prispevek je bil napisanfše preden sem prebral reakciji Eda Torkarja in Mirana Šubica, zato je v njem nekaj ugotovitev, ki so jih bralci Gorenjskega glasa (predvsem v Torkarjevem prispevku) že lahko prebrali. Nujno pa se mi zdi potrebno dodati naslednje: Opravičilo odgovorne urednice se mi zdi nepotrebno. Osebno, kot novinar, nisem prav nič užaljen zaradi objavljenega članka. Objava Svoljšako-vega pisanja se mi zdi celo potrebna, kajti proti nacionalizmu se ni mogoče boriti tako, da ga zamolčujemo in prikrivamo, ampak le s tem, da se ga javno razkrije v vsej njegovi bedi. PREJELI SMO Častno razsodišče DRUŠTVA SLOVENSKIH PISATELJEV Častno razsodišče (v nadaljevanju ČR) Društva slovenskih pisateljev France Forstne-rič, Rapa Šuklje in France Vurnik je obravnavalo vlogo Francija Zagoričnika, datirano s 1. novembrom 1987, nanašajočo se na njegov nastop in reakcijo Nika Grafena-ureja na 6. srečanju slovenskih pesnikov v Kranju (22. oktobra 1987), na sejah 18. in 23. novembra 1987. Člani ČR so v podrobnosti pretehtali vse gradivo, ki osvetljuje nastop Francija Zagoričnika in reakcijo Nika Grafenauerja na 6. srečanju slovenskih pesnikov v Kranju, se pravi: članek Francija Zagoričnika Srečanje slovenskih pesnikov — brez dilem? (Gorenjski glas, 27.10.1987), članek Rudija Šeliga Srečanje slovenskih pesnikov — brez dileme? (Gorenjski glas, 6.11.1987), odgovor Nika Grafenauerja Kdo je slovenski pesnik (Gorenjski glas, 13.11.1987), Odprto pismo Društvu slovenskih pisateljev Francija Zagoričnika (Gorenjski glas, 13.11.1987), ter pismi Petra Božiča (z dne 18.11.1987) in Iva Svetine (z dne 23.11.1987), ki sta ju poslala 1 Savtom po sri lanki 5 v Kundy je središče številnih starih obrti, ki drugje že izumirajo. i Srlif0 še vedno stare tkalnice, tu so rezbarji slonovine, kovačnice dr a' bakra in medenine. Glavna znamenitost Kandvja so njegove ,<■ (jr Oljarne. Nihče ne odide iz Kandvja, ne da bi si ogledal brušenje J a8ega kamenja in nekaj od tega tudi kupil. I ,j ^stopili smo v draguljarno. Smejoč trgovčev obraz nas ocenjuje. ljv°lite,« reče, »preden pokažem kaj za nakup pojdite z mano«. Peni a fias v poseben prostor, kjer so v vitrinah razstavljeni dragi in polili1 r C O^i kamni: lunin kamen, safir, granat, turmalin, amnetist, mačje rrip°' a,1at, rubin, safir... Trgovec ob kamnih razlaga značilnosti posa-1< *n>h kamnov in druge lastnosti. Potem nam razkaže brusilnico. £ JJJ brusijo drago kamenje. Za posameznimi mizami sede delavci. »pp !'mi brusilnimi stroji obdelujejo drago in poldrago kamenje. Hft .6cizno delo,« pomislim. »Od njihovega dela je odvisna končna ce-'zdelka. Slabo brušen kamen je dosti manj vreden« pravi trgovec. °Pr ^'daj Je ^as, da gremo v trgovino, pravi trgovec. Pelje nas v lepo ra eir*ljeno trgovino, kjer nas posede v velike fotelje, ob katerih so I ^es^1-^006 strine z dragim kamenjem. Namigne uslužbenkam. Pri-f Uri^° h'avinotehna rtehna na Blagovnica FUŽINAR Jesenice ob NOVOLETNEM SEJMU v Kranju Barvni televizorji GORENJE 1S% cenejši za nakup z gotovino * bela tehnika * akustika * kotli za centralno ogrevanje Prodaja na 6 obrokov.Prvi obrok plačate takoj, pri ostalih obrokih pa le 23% obresti-Kupljeno blago lahko takoj prevzamete na sejmu, enaki pogoji pa veljajo tudi za blagovnico FUŽINAR na Jesenicah. NEMOGOČE JE MOGOČE NOVOLETNA PONUDBA—ELITA-NOVOLETNA PONUDBA NOGAVICAH KRANJ ženske nogavice od 548—920 din moške dokolenke—volna od 1.584—2.061 din in moške srajce— flanela 100% bombaž od št. 40 do 47 samo po 7.106—7.922 din @®IS31S5fcIJ©IMGLAS 16. STRAN OBVESTILA, OGLASI PETEK, 11. DECEMBRA I** Za vse blago vam nudimo možnost obročnega odplačevanja! ENKRATNO =1+5 NAKUP NA ŠEST OBROKOV S TAKOJŠNJIM PLAČILOM PRVEGA OBROKA IN 29,7% OBRESTMI NA VREDNOST NAKUPA, ZMANJŠANEGA ZA PRVI OBROK JstroI Blagovnica ' Kranj PONOVNO V PRODAJI PEČI KAMINI LOKATERM Peči raznih oblik in velikosti, moči 7—13 kw so zelo primerne za ogrevanje večjih stanovanjskih ali drugih površin. Odlikujejo se po dobrem izkoristku in zelo hitrem učinku ogrevanja. Kot gorivo priporočamo predvsem drva. PRODAJA TUDI NA BREZOBRESTNI KREDIT Vse informacije dobite na telefon 064/60-581 in 064/61-562, INŠTALACIJE Škofja Loka OGLED IN PRODAJA TUDI NA NOVOLETNEM SEJMU V KRANJU od 11 .-20.decembra. SLOVENIJALES SORA Salon pohištva V MEDVODAH 4UAuwj na novoletnem sej mu v Kranju od ll. do 20.12.1987 O o O o o O o -oblačila za smučanje ^-o--< o O o o UGODNE CENE -o- o o —o—o- oo ■izvensezonsko znižanje cen do °~d— o °00 O O "o _o_g_ap NOVOLETNI POPUST 20% KREDIT BREZ OBRESTI 4 MESECE RAZPRODAJA OPOŠČENIH PROGRAMOV PO IZREDNO NIZKIH CENAH ODPRTO vsak dan do 19. ure v soboto od 8. do 14. ure TEL.: 061/611-327 SREČNO 1988 , o0 boQn° J?TEK, 11. DECEMBRA 1987 OBVESTILA, OGLASI .17. STRAN ©@IS31S5IcJJ©]SSGLAS CENTER SREDNJEGA IZOBRAŽEVANJA JESENICE razpisuje po sklepu sveta centra JAVNO LICITACIJO 1 vrtalni stroj Škoda 1 vrtalni stroj MIŠ 1 aparat za točkovno varjenje 1 rezkalni stroj Helios 3 transformatorje 1 transformator Varstroj 1 Biax brusilni stroj FFD Maflex 1 namizni vrtalni stroj Licitacija bo v soboto 19. decembra 1987 ob 10 uri v stavbi na O. bratov Rupar 2. Ogled je mogoč vsak dan od 12—13 ure in na dan licitacije od 9—10 ure. Zainteresirani kupci plačajo pred pričetkom licitacije varščino v višini 10 % od izklicne cene oziroma najmanj 20.000,-. Nakup osnovnih sredstev je po sistemu videno—kupljeno, Poznejših reklamacij ne bomo upoštevali. Izlicitirana osnovna sredstva je treba prevzeti v enem tednu. izklicna cena 100.000,-180.000,-450.000,-1.000.000,-po 60.000,-170.000,-150.000,-80.000,- loške tovarne hladilnikov kidričeva 66 škofja loka Kadrovska komisija komercialnega sektorja objavlja prosta dela in naloge: SKLADIŠČNEGA MANIPULANTA I. Pogoja: končana IV. stopnja izobrazbe trgovske smeri in do 1 leta delovnih izkušenj na podobnih delih in nalogah. Pisne vloge z dokazili o izobrazbi sprejema kadrovsko socialna služba DO THN Škofja Loka, Kidričeva 66, 8 dni po objavi. Kandidati bodo obveščeni v 8 dneh po sprejemu sklepa. K0GP - TOZD OPEKARNE KRANJ, Stražišče, Pševska 18 GRADITELJI! Nudimo vam najugodnejši nakup opečnih in betonskih izdelkov ter ostali gradbeni material za gradnjo do III. faze. Informacije in prodaja v Stražišču, Pševska 18, telefon: 21-140, 21-195. SE PRIPOROČAMO! sava commerce PRODAJALNA KRANJ, Koroška c. 2 telefon: 21-833 Cenjenim strankam želimo srečno in uspešno leto 1988 in se še vnaprej priporočamo za nakup. GOSTILNA NA JAMI PAVEL POLAK ŠENČUR TEL: 41-125 Sprejemamo rezervacije za večje zaključene skupine gostov: —prednovoletne zabave —ohceti —obletnice.. se priporočamo: jo ljubljanska banka Temeljna banka Gorenjske Kranj, LJUBLJANSKA. BANKA, Temeljna banka Gorenjske, Poslovna enota Radovljica Na podlagi sklepa Komisije za delovna razmerja z dne 27. novembra 1987 delovna skupnost objavlja dela in naloge: IZDELAVA PREDLOGOV za odobravanje kreditov za obratna sredstva v Radovljici. Za navedene dela se poleg splošnih pogojev zahteva še: — VI. stopnja izobrazbe ekonomske, ali druge smeri z ustreznimi delovnimi izkušnjami s področja financ, — 3 leta delovnih izkušenj Delovno razmerje sklenemo za nedoločen čas. Prijave s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v roku 8 dni po objavi na oddelek splošnih poslov PE Radovljica, Gorenjska c. 16. O izbiri bodo kandidati obveščeni pisno v 30 dneh po končani objavi. bled LIP, LESNA INDUSTRIJA, n.sol.o., BLED TOZD LESNA PREDELAVA n.sol.o Podnart razpisna komisija razpisuje dela in naloge individualnega poslovodnega organa DIREKTORJA DO ni reelekcija Kandidat mora poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, izpolnjevati še naslednje pogoje: — da ima izobrazbo VII. stopnje zahtevnosti dela lesarske, gozdarske, ekonomske oz. organizacijske smeri in 3 leta delovnih izkušenj ali VI. stopnje istih smeri in 5 let delovnih izkušenj — da aktivno obvlada en tuj jezik (nemščina, angleščina, italijanščina) — da ima smisel za komuniciranje in sodelovanje z ljudmi, smisel za organizacijo dela, samostojnost pri odločanju, odločnost, samokritičnost, poštenost, discipliniranost — da je aktiven v samoupravnem in družbenopolitičnem življenju in ima odgovoren odnos do dela in gospodarjenja z družbenimi sredstvi Izbrani kandidat bo imenovan za štiri leta. Pisne'prijave z kratkim življenjepisom in dokazilom o izobrazbi sprejema LIP Bled, TOZD Podnart, razpisna komisija, 64244 Podnart, do decembra 1987. O izbiri bomo kandidate obvestili v 15 dneh po sprejemu sklepa v delavskem svetu. KOMUNALNO GOSPODARSTVO OBČINE RADOVLJICA p.o. RADOVLJICA, Ljubljanska c. 27 razpisuje JAVNO LICITACIJO za prodajo naslednjih osnovnih sredstev 1. tovorni avto ZASTAVA 435 F, LETNIK 1979, NEVOZEN, IZKLICNA CENA 300.000.- DIN 2. tovorni avto ZASTAVA 850 AP, letnik 1981, nevozen, izklicna cena 400.000,-din 3. specialni tovorni avto TAM 6500 K, letnik 1974, registriran do 26. decembra 1987, v nevoznem stanju, izklicna cena 800.000,-din 4. traktor goseničar PERKINS (buldožer) TG 50 C, letnik 1976 nevozen, izklicna cena 650.000,-din 5. ročna kosilnica PANONIJA, letnik 1982, izklicna cena 80.000,-din 6. ročna kosilnica TOMOS, letnik 1982, izklicna cena 80.000,-din Licitacija bo v sredo 16.12.1987 ob 11. uri v prostorih Komunalnega gospodarstva občine Radovljica, Ljubljanska c. 27. Ogled je možen na dan licitacije od 9. ure dalje, razen za OS po zap. štev. 3, katerega ogled je možen v delovni enoti na Bledu, Rečiška 2, od 9. do 10. ure in za OS po zap. štev. 4 na centralni sanitarni deponiji na Črnivcu, od 9. do 10. ure. Interesenti morajo plačati 10 % varščino od izklicne cene. «1 agrotehnika - gruda PE GORENJSKA KRANJ, Dražgoška 2 želi občanom in kmetovalcem Gorenjske srečno novo leto 1988. — nudi v svojih prodajalnah v Kranju, Škofji Loki in Naklem vso kmetijsko mehanizacijo in rezervne dele ter razna zaščitna sredstva — rezervni deli za avto ZASTAVA Obiščite nas tudi na novoletnem sejmu v Kranju Prodajamo tudi na brezobrestni kredit. OSNOVNA ŠOLA MATIJA VALJAVEC PREDDVOR Komisija za delovna razmerja razpisuje prosta dela in naloge: ClSTILKE s polnim delovnim časom za nedoločen čas. Pogoji: končana osemletka Nastop dela takoj ali po dogovoru. Prijave pošljite v 8 dneh komisiji za delovna razmerja Osnovne šole Matija Valja-vec Preddvor. I3U KOMPAS JUGOSLAVIJA HVAR - OTOK SONCA • NOVOLETNI PROGRAMI, 3 ali 4 dni, z letalom ali brez, od 77.000 din dalje • HVAR - hotel AMFORA - POSEBNI POPUST za 7-dnevne pakete z letalom — odhodi: 20 in 27. januarja in 3. februarja 1988 - 108.000 DIN ZIMSKE POČITNICE OB MORJU • kakovostni hoteli in zdravilišča -DUBROVNIKU in MALEM LOŠINJU SENIOR KLUBI / v PULJU, ZA NOVO LETO • BRIONI, 31. 12 — 4 dni — s prevozom ali brez — 141.300 din . • DOLENJSKE TOPLICE, 31. 12., 1 dan, 37.000 din •VOJVODINA - BUDIMPEŠTA, letalo-avtobus, 31. 12., 4 dni, 247.700 din • SILVESTROVANJE S KOMPAS KLUBOM Slovenj Gradec, 31 12. - 02. 01. 1988, hotel KOMPAS SMUČANJE S KOMPASOM • ZNIŽANJE CEN OD 10 - 20% v času od 02. 01. - 26. 01.87 v KRANJSKI GORI. na KRVAVCU. IGMANU in JEZERSKEM • POCENITEV SMUČARSKIH ARANŽMAJEV v ČSSR in v BOLGARIJI! Izkoristite izjemno priložnost! • MED ZIMSKIMI ŠOLSKIMI POČITNICAMI je še prostor v smučarskih centrih po domovini, pa tudi v Italiji, Franciji in Avstriji NA SMUČANJE S KOMPAS KLUBOM • BOVEC - IGMAN/Bjelašnica - MALLNITZ/Avstrija -zimske počitnice drugače — bogati programi — zabava — šola smučanja — poseben program za otroke HURA NAŠI! • S KOMPASOM TUDI NA SLALOM v MAD0NN0 DI CAMPIGLIO, 1 dan, 16. 12. 1987 • KRANJSKA GORA, 19. in 20. december - veleslalom in slalom za moške — posebni izleti — preprodaja vstopnic v KOMPASU! - CIPER - OTOK SONCA, 8 dni, odhod vsak četrtek IZLETI V TUJINO: - Tel Aviv. 18 12. 1987, 7 dni - ugodno - Sveta dežela — Jeruzalem. 8., 22,, 29. 1. 1988, zvečer, 8 dni - Miinchen, 15. 1., 22. 1. 1988, 1 dan - Bratislava, 15. 1., 22. 1. 1988, zvečer, 1 dan - Egipt, 16. in 23. 1. 1988, 9 dni - Kuba, 22. 1. 1988, 13 dni - Singapur, 28. 1. in 25. 2. 1988, 10 dni - NewYork, 22. 1., 5. 2., 12. 2. 1988, 6 dni - Peru-Brazilija, 22. 4. 1988, 13 dni - Brazilija-Argentina, 18. 4. 1988, 15 dni ZA NOVO LETO - Ciper, 30. 12., 9 dni - Moskva-Leningrad-Kijev, 30. 12., 8 dni - Božič in Novo leto v Izraelu, 24. 12., 9 dni STROKOVNA POTOVANJA: - Pariz, Modni sejmi, 5. 2. 1988, 4 in 5 dni - Zurich, Robotika, 2. 2. 1988, 4 dni - Koln, Sejem pohištva, 18. in 21. 1. 1988 4 dni - Munchen, »BAU 88«, 20. in 24. 1. 1988, 3 dni PRODAJA DOMAČIH IN MEDNARODNIH ŽELEZNIŠKIH VOZOVNIC! KOMPAS 'UGOSIAVIJA Če ste v zadregi, KJE preživeti BELO ZIMO, vam priporočamo KOMPAS hotel v Slovenj Gradcu, kjer je še prosto do 26. 12. 1987 in od 03. 01. 1988 dalje. CENE SO PRIMERNE! Informacije: 062/843-176, 842-295 OBIŠČITE K0MPAS0VE POSLOVALNICE: Letališče BRNIK (064)22-347, 25-761 JESENICE, Uiica Maršala Tita 18, tel. (064) 81-768. KRANJ. Koroška cesta 2. tel. (064)28-473. BLED, Ljubljanska cesta 7. (064)77-245 in (064)88-162 in 88-437 (^S^5i?MJ©IEnGLAS 18. STRAN MALI OGLASI , OGLASI, OBVESTILA PETEK, 11. DECEMBRA 1987 MALI OGLASI tel.: 27 960 certa J1A16 apaiatlBifro|l Prodam komplet polne jeklenke plin, kisik z gorilniki, urami ali ločeno, dva cirkularja z enofaznim motorjem 3 konj. moči, s trofaznim motorjem 6 konj. moči in elektromotorje 10 konj.moči 2850 obratov, 7,5 in 6 konj.moči 1420 obratov Gustel, Zg. Brnik 137_20577 Prodam DROBILEC lesa in viličarja za priključitev na traktor. Podgorje 58 __20641 Prodam nov vrtalni STROJ in nov CIR-KULAR z možno nastavitvijo višine reza. Bogdan Finžgar, Breg 9, tel.: 80-316 _20646 Prodam po ugodni ceni črno-beli TV. Tel.: 33-656 20649 Prodam STOLP beniton. Tel. 64-323 20662 Prodam ohranjen in spravljen KLAVIR max srboh Avstrija, letnik 1830 uvo žen, barvni TV, ekran 51, ter hitachi STOLP 2 x 70 W, vse carinsko deklarirano. Brane Krajne, V.VIahoviča 9, Kranj_20669 Prodam manjši italijanski TRAKTOR tigar 18 KM. Franc Bertcncelj, Zg Desnica 116 20699 Poceni prodam MELOTRON erumar multiman S II. Tel.: 73-435, Begunjska 28/d_20721 Mizarski STROJ mio standar, štiri operacije, ugodno prodam. Jakob Ro-blek, Bašelj 36, Preddvor_20759 Prodam diatonično HARMONIKO. Pivk, Galetova 2, Kokrica 20764 Barvni TELEVIZOR grundig ; skim upravljanje, prodam. Tel. daljin-24-282 20779 pumo . r^aupanja /O ljubljanska banka Temeljna banka Gorenjske Ugodno prodam star, brezhiben pralni STROJ Tel: 22-006_20780 Prodam TRAKTOR pasquali Razinger, Leše 53 Tel : 51 038_20783 Prodam barvno TELEVIZIJO gorenje, staro 6 let. Letence 11, Golnik 20798 Prodam barvni Mavčiče 67/a TELEVIZOR gorenje. 20799 Poceni prodam barvno TV panorama 73, ter še eno v lažji okvari. Tel.: 33-897 _20802 Prodam črno bel TV na daljii.bko vodenje star dve leti in avtoradio. Tel.: 36-833_ 20803 Prodam skoraj novo trofazno ČRPAL KO hidropak. Tel : 43 183, zvečer _20808 Prodam malo rabljeno motorno ŽAGO husguarna 650. Tel. 27-791 20811 Prodam črno bel TV prenosni iskra in dva HLADILNIKA 100 litrska. Marjan Kopač, Cankarjeva 15, Tržič 20812 Prodam VIDEORECORDER fisher še v garanciji. Sandi čeč, Zg Bitnje 47, nasproti pokopališča_20822 Prodam STOLP universum 2 x 40 W, nov in deklariran, gramofon, dvojni ka-setar radio, pet stopenjski equlaiser z zvočniki za 55 SM. Tel.: 51 -569 20836 Prodam STOLP JVC, kasetofon tech nics RSB 205, ojačevalec akai. Tel.: 28 802_20838 Ugodno prodam črno bel transistorizi-ran TELEVIZOR panorama, ekran 60 cm, star 3,5 let Sučeva 9, Kranj 20841 Prodam kompletno nerabljeno smučarsko VLEČNICO tomos Janez Urh, Sebenje 78, Zasip Bled, tel.: 77 746 20859 Marija Burnik Kranj, Titov trg 14 (poleg Prešernovega hrama na dvorišču) Priporočamo se za vaš obisk, za nakup novoletnih daril po zelo ugodnih cenah: poslovni seti (dnevnik, poslovnik, planer) usnjene denarnice, etuiji (za dokumente, zdravstvene izkaznice, potne liste, ček. kartice...) modni dodatki (pasovi, kravate, pentlje, trakovi, rute) puloverji—unikati ročno delo. Prodam skoraj nov varilni APARAT CO 2 E 450 iskra. Tel: 50-018_20870 Prodam barvni TV, ekran 52, globok otroški voziček in otroško hojco. Tel.: 40-268, po 16. uri 20874 Prodam 79-065 barvni TV avtoradio. Tel.: 20882 Prodam 70-222 nov barvni TV iskra. Tel.: 20954 Nov VIDEOREKORDER toshiba, ocarinjen, prodam skupaj s vido kasetami in filmi. Tel : 22-215 20883 Ugodno prodam ŠTANCO 10 ton, na-mizni vrtalni STROJ in večjo količino podzemnega kabla. Tel.: 40-678 20908 Prodam TRAKTOR pasquali 14 konj. moči, MOTOR jawa ČZ 350 ter barvni TELEVIZOR. Tel.: 70-305_20911 Glasbeni center (gramofon) dvojni kasetofon, radio, nov, deklariran, pro-dam. Tel.: (061) 312-105_20923 Štiristranka vveinig za obdelavo lesa na avtoprikolici, primerno za opaž, prodam z ali brez prikolice. Janez Zaje, Forme 12, Žabnica 20936 Prodam manjšo motorno ŽAGO Pavel Košir, Sv. Barbara 10, Hrastnica, Škcf-ja Loka 20937 Prodam COMMODORE 64 vojstic, ka-setar in programe Tel.. 75-926 20951 gradbeni mat. Prodam PONTE in BANIKE za celo gradnjo stanovanjske hiše, 60 vreč AP- NA. Tel.: 51-776_20894 Kombi plošče prodam za 20 odstotkov ceneje, 100 kosov 5 cm in 70 kosov 3,5 cm. Žiri, tel.: 28-577_20899 Prodam 10 PLOŠČ nerjaveče pločevi-ne 0,55 mm, 2 plošče, 1,5 mm in arma-turne mreže. Tel.: 60-986 20927 Prodam balkonska vrata šir. 1 kos 80, 1 kos 100, okno 80 x 140, vse z roleto(Je-lovško), šofersko usnjeno jakno, skoraj novo (usnje) in usnjen kombinezon. Mare, Kidričeva 68, Trata, Škofja Loka_20945 Prodam punte in bankine. Martin Kranjni, v službi dopoldan, tel : 60-097 __20946 Ugodno prodam termopan OKNO 130 x 90 cm in termopan balkonska VRATA 100 x 230 cm, dvojno zastekljeni okni 60 x 140 cm in 100 x 140 cm, ter sedežno GARNITURO (zložljiva postelja, kavč in dva fotelja). Tel.: 75-612 _20651 Termopan, dimenzij 150 x 85, 162 x 96, 185 x 77 in 218 x 80, prodam. Cena 1 m2 je 20000. Debeljak, Stara Loka 131, Škofja Loka 20658 Prodam OPAŽ širine 7 in 9 cm. Sp Bit-nje 31, Mlinar 20687 Po ugodni ceni prodam deske, punte in bankine ter dve novi zimski GUMI 15/165 za VW. Tel.: 45-526 20700 Špere in pozidance za streho razne di-menzije, prodam Zgoša 47/a, Begunje _20702 OKNA in VRATA dim 120 x 120, zastekljena z roletami, poceni prodam. Jakob Roblek, Bašelj 36, Preddvor 20758 Prodam dve OKNI termopan 140 x 140 in PRAŠIČA za zakol Zg. Brnik 23, Cerklje 20773 Prodam MARMOR čaška 8 m2 poceni Tel.: 26-649, od 14. do 22. ure 20804 živali Prodam PRAŠIČA — kol. Gorice 7, Golnik 150 kg Prodam od 30 do 180 kg težke PRAŠI ČE Posavec 123 _19727 Prodam dva PRAŠIČA za zakol Glinje 7, Cerklje_20639 Prodam 8 tednov stare PUJSKE. Za sip. Blejska c. 2, Bled 20656 DEŽURNI VETERINARJI OD 11. DO 18.12. Živinorejsko veterinarski zavod Gorenjske — Kranj, Ivana Slavca 1, obvešča živinorejce na Gorenjskem, da sprejema naročila za vse veterinarske storitve vsak dan od 6. ure zjutraj do 22. ure zvečer na zavodu v Kranju oz. po telefonu št. 22-781 ali 25-779. Naročila za veterinarske storitve oddajte do 8. ure zjutraj, za nujne obiske pa lahko ves dan. Naročila v času nočnega dežurstva — od 22. ure zvečer do 6. ure zjutraj — pa sprejemajo: vet., Kajuhova 23, Kranj, tel.: za občino Kranj: Dr. Bogdan Capuder, dipl. 22-994 za občino Škofja Loka: Marko Oblak, dipl. vet1Novi svet 10, Škofja Loka, tel.: 60-577 ali 44-518 za občino Radovljica in Jesenice: Dominik Rupnik, dipl. vet., M. Tita 45, Jesenice, tel.: 25-779 za občino Tržič: Drago Soklič, dipl. vet., Strahinj 116, Naklo, tel.: 23-716 Prodam BIKCA simentalca, težkega 160 kg. Škofjeloška 33, Kranj 20657 Prodam 7 mesecev brejo TELICO si-mentalko v A kontroli in KRAVO po iz-biri. Grad 43_20663 Prodam visoko brejo TELICO. Podhom 20, Zg. Gorje_20668 Prodam težkega, mesnatega PRAŠI-ČA, krmljenega z domačo krmo. Zg. Upnica 1, tel.: 74-747_20672 Prodam KRAVO simentalko, ki bo de cembra telila. Koritno 5, Bled 20675 Prodam PRAŠIČA za zakol in ovco z dvema mladičema. Mošnje 7 20679 Prodam KRAVO friziko pred drugo te-litvijo. Voglje 87 20681 Prodam PRAŠIČA za zakol in FIAT 750, lahko tudi po delih. Tel.: 42-527 20682 Prodam PRAŠIČA. Teža 190 kg. Viso-ko 66 20685 Prodam polovico PRAŠIČA, lesen gnojnični SOD in ČRPALKO. Sp. Brnik 37_20689 Prodam TELIČKO simentalko, staro 14 dni. Prešeren, Hraše 23, Lesce 20690 Prodam v 9. mesecu brejo TELICO po izbiri, simentalko. Franc Košnjek, Sp. Bela 6, Preddvor 20695 Prodam PSA nemškega boksarja, starega 4 mesece z rodovnikom. Ferdo Latič, Prešernova 13, Radovljica 20716 Prodam KRAVO za zakol in prašiča od 180 do 200 kg. Dostava lahko na dom. Virmaše 42, Škofja Loka 20719 Prodam TELICO simentalko brejo 8 mesecev ali menjam za mlado goved za zakol. Lahovče 37 20724 Prodam ali zamenjam 14 mesecev staro TELICO za kravo za zakol. Tel.: 45-225 _20749 Prodam PRAŠIČA za zakol, teža 180 kg. Kapus, Nova vas 6, Radovljica _20753 Prodam PRAŠIČA težkega 150 kg. Bri-tof 338, Kranj _20755 Prodam PRAŠIČA za zakol. Sr. Dobra-va 14, Kropa 20756 OPTIKA VERVEGA NEVENKA Tavčarjeva 1, Kranj tel.: 27-610 (nasproti Delikatese) Vam nudi hitro in kvalitetno izdelavo vseh vrst očal z navadnimi in specialnimi lečami. Izdelujemo na recept in brez njega Prodam PRAŠIČA za zakol. Visoko 92, Šenčur 20776 KRAVO 7 mesecev brejo, prodam Str mica 9, Selca 20782 Prodam MERJASCA za pleme ali zakol in prašiče od 40 do 60 kg. Mihelič, Polšica 23, Podnart 20783 Prodam 150 kg težkega PRAŠIČA. Zalog 63, Cerklje__ 20787 Prodam PRAŠIČE za zakol Sv Duh 44 Porenta, 20818 170 kg težkega mesnatega PRAŠIČA, prodam. Bohinc. Zg. Brnik 60 20824 TELIČKI simentalka in frizijka, stari 4 in 2 tedna, prodam Čirče 29, Kranj _20831 Prodam brejo KRAVO po izbiri. Kokalj, Brezje 41/a, Tržič 20833 PRAŠIČA Prodam 45-237 zakol Tel.: 20837 Prodam KOZO z mlekom in ljubiteljem psov oddam PSA mešanca, starega tri ieta. Tirovič, Zg. Duplje 6/a, Duplje ___20840 TELIČKO 15 dni staro, črno bele pa sme rodovniško, prodam Franc Porenta, Sp. Bitnje 19, Žabnica 20845 Menjam KRAVO tretjič brejo za mlado za zakol. Pipanova 40, Šenčur 20850 Prodam polovico KRAVE. Luže 6, Šen čur_20867 Prodam KRAVO v devetem mesecu brejpsti ali menjam za jalovo. Voglje 56, Šenčur 20918 Prodam PRAŠIČA za zakol Vodice 16, Ob hribu_20919 Zamenjam plemensko TELICO za klavno živino, ali jo prodam. Jenko, Pun-gert 12, Škofja Loka 20931 Prodam tri PRAŠIČE Prevodnik, Bro- de 10, škofja Loka _20943 večje PRAŠIČE. Menjam leto in pol staro ŽREBICO no-rik za žrebička norik iste starosti ali mlajšega. Alpska 41, Lesce 20871 Prodam 3 mesece starega BIKCA ali telico. Voglje 67_20875 Prodam KRAVO v tretje brejo. Blaž Pfajfar, lajše 15, Selca, tel.: 66-140 ___20879 Prodam tri leta staro KOBILO norik A rodovnik. Žirovnica 59/a, tel.: 80-063 __20881 Prodam brejo TELICO in OVCE z ja-genjčki. Štefe, Pristava 62/a, Tržič __20888 Prodam TELICO simentalko, staro 4 tedne. Zalog 30 20890 Prodam PRAŠIČA za zakol svinjo za dopitanje in tri prašiče težke 80 kg. Sp. Brnik 60_ 20892 Prodam PUJSKE težke 30 kg in manjše. Sp Brnik 60_20893 Prodam tri PRAŠIČE od 140 do 180 kg težke. Cesta Janeza Bobnarja 2, Cer-klje _20896 Prodam PRAŠIČE za zakolju. Češnje-vek 5 _20898 Prodam 6 mesecev starega BIKCA simentalca. Tel: 45 591 20901 Prodam PRAŠIČA 42-668 zakol. Tel.: 20905 Prodam mlado GOVED za meso. Ziga-nja vas 31, Duplje 20916 stanovanja Uslužbenka išče stanovanje ali sobo v Kranju. Šifra: Nujno 20553 Piran -Radovljica, menjam dvoinpolsobno stanovanje s kuhinjo in pritikli-nami (58 m2)za manjše približno 48 m2. Šifra: Zdravje 20665 Oddam eno sobo za stanovanje. Naslov v ogl. oddelku 20711 V Kranju 3 članska družina najame stanovanje. Šifra: Nekadilci ali tel.: (061) 347-348_20747 Oddam dvosobno novejše STANOVANJE na Planini II za dve leti. Zaželeno predplačilo. Tel.: 33-813_20762 Novo lastniško trisobno stanovanje 90 m2 v Kranju zamenjam za dve manjši kjerkoli. Tel.: 34-754_20861 Tri dekleta iščejo kakršnokoli stanovanje v Kranju ali okolici. Gorenjesavska 57, Kranj 20863 Oddam sobo v Kranju pridnemu fantu za delno pomoč. Šifra: Centralna 20929 kupim Prodam manjše Stanonik, Log 9, Škofja Loka 20953 Kupim HIŠO na območju Jesenic, Kranjske gore, Radovljice, Lesc, Bleda in okolice, lahko nedograjeno. Tel.: 82 592__20635 Kupim starejšo HIŠO v okolici Kranja. Tel.: 38-373_20677 Kupim oz. vzamem v najem manjši prostor za opravljanje gostinske dejavnosti. Šifra: Gorenjska 20692 Starejši barvni TV, lahko tudi v manjši okvari KUPIM. Tel.: (061) 222-817 ___20693 Kupim hišo z nekaj zemlje v okolici Kamnika ali Domžal. Šifra: Hiša 20704 Kupim novejšo eno ali dvo stanovanjsko hišo na relaciji Radovljica-Lesce-Bled Šifra: Gotovina 20709 Kupim ELEKTROMOTORJE mec 1,1 KW 940 obratov, kupljene iz Tekstilin duša. Gustel, Zg. Brnik 127 20731 Kupim hišo, lahko tudi v gradnji v Tržiču ali okolici, plačam z gotovino. Tel.: 51-953_20807 Kupim rabljen mešalec na bencin ali elektriko. Tel.: 43-183, zvečer 20809 iian.oprema Prodam novo 300 litrsko SKRINJO LTH za 410.000 din. Tel 42 494 20878 Ugodno prodam 4,5 KW termoakumu-lacijsko PEČ in 80 litrski BOJLER. Zasip, Blejska c. 11, Bled, tel.: 77 608 _20886 Ugodno prodam novo trajnožarečo PEČ tobi in kombiniran mizarski STROJ hoby 82, ter pasjo uto Grego ričeva 10, Čirče_ 20887 Prodam dve novi POSTELJI z jogiji in otroško posteljico Tel : 60 817 20897 ŠTEDILNIK, 3 plin 2 elektrika, prodam. Tel : 24-937_20902 Ugodno prodam rabljene RADIATORJE in dobro ohranjeni JOGI 180 x 190 Tel.. 60-739_20907 Ugodno prodam lepo ohranjeno OMARO za dnevno sobo. Tel.: 26 221 ___20922 Prodam SPALNICO, otroško posteljo, otroški voziček in malo rabljen štedil nik na trda goriva. Jože Kuštrin, Me stni trg 33, škofja Lr'-.a_20932 Prodam dva kavča, dva fotelja, omaro za dnevno sobo Tel : 62 143 20939 Prodam nova vrata Jelovica in štedilnik na trda goriva Tel : 62-588 20944 Prodam nov ŠTEDILNIK 2 + 2, cena 30 SM in rabljen pralni STROJ gore nje, tel.: 35-250_20948 Novo PEČ KTK 35000, prodam. Tel.: 40 318_ 20633 Termoakumulacijsko PEČ 4 KW, pro dam. Tel: 77 077 20652 Prodam kompletirano ZIBELKO, novo belo, KAVČ ležalni dvosed turist, vse po ugodni ceni. Perko, Tuga Vidmarja 10, tel.:34-585_20654 Komplet KUHINJO lipa, modre barve, s štedilnikom in hladilnikom, dolžina 4 20 m, prodam. Dragica Jagodic, Zla to polje 3/c, Kranj_20674 Ugodno prodam HLADILNIK Ogled od 15 do 18. ure, razen sobote. Korin šek, Kidričeva 13_20686 HLADILNIK 120 litrski prodam za 6 SM Gubčeva 7, stanovanje 19, Kranj Planina 20688 OD 14.-19. DECEMBRA DRUGAČNI SMO -CENEJŠI SMO 14. decembra od 15. —18. ure pokušina kraških specialitet—Kras in sirov Celeia HMEZAD PRODAJA S POPUSTOM 15.decembra od 15. —17. ure demonstracija mikrovalovne pečice LITTON-NEON" 16. decembra 10% popusta na gotovinski nakup oblačil 17. decembra od 15—18 ure demonstracija ekspres kapučin kavnega avtomata K0VINASTR0J GROSUPLJE 18. decembra ob večjem nakupu brezplačna skodelica kave ali kozarec soka VELEBLAGOVNICA nama ŠKOFJA LOKA Prodam dva raztegljiva KAVČA Tel : 47-708_20707 Poceni prodam termoakumulacijsko malo rabljeno PEČ 6 KW ter nov kup persbuseh štedilnik. Beleharjeva c.33, Šenčur 20708 Prodam pohištvo LARA, lahko tudi na obroke. Tel.: 79-797_20710 Poceni prodam termoakumulacijsko PEČ 4,5 KW, staro eno leto. Olup, Hlebce 9 20722 Prodam marlesovo oranžno komplet no KUHINJO, dolžine 3,5 m. Ogled po poldan na Jesenicah. Štravsova 4 ali dopoldan tel: 81 441, int. 2342 20723 Prodam ŠTEDILNIK kiippersbusch bel. Globočnik, Frankovo naselje 159, Škofja Loka 20733 Prodam sedežno GARNITURO in krzneno JAKNO nutrija. Kristan, tel.: 28 888__20736 Prodam rabljen kombiniran ŠTEDIL NIK: 2 plin, 4 elektrika za 120.000 din. Ivanka Hacina, Mlaka 39, Komenda _20743 Ugodno prodam temno rjavo otroško POSTELJICO z jogijem. Tel.: 74-391 __ 20766 BOJLER, rabljen elektični, ležeči, 80 -1 i trski in manjši ŠTEDILNIK na trdo go rivo, zelo ugodno prodam, tel.: 22 354, popoldan 20767 Raztegljiv KAVČ in dva fotelja, ugod-no prodam Tel 21 588 20768 Prodam vse rabljeno: štedilnik 2 elektrika 2 plin, kuppersbusch 50 x 50 in pralni STROJ candy, lahko tudi za de le. Sp. Duplje 51_20777 Prodam dobro ohranjeno rabljeno se dežno GARNITURO z raztegljivim kavčem. Cena po dogovoru. Oglasite se na naslov. Ivan Fajfar, Na Kresu 24, Železniki, tel : 66 888 20788 Ugodno prodam ŠTEDILNIK (4 plin in 2 elektrika) in zimske GUME 145 x 13 z obroči za GOLFA Tel : 25 886 20827 GOSTILNA »STARI MAYR« KRANJ prireja in vabi na SILVESTROVANJE v četrtek, 31. decembra 1987, od 20. do 5. ure v novih prostorih v I. nadstropju. Igral bo ansambel TRŽIČANI Kaj pa rezervacije? Vsak dan od 18. do 22. ure (telefon 21-387). Za vaše zaupanje se vam zahvaljuje kolektiv Starega Mavra. Ugodno prodam dve enaki dobro ohranjeni postelji 190 x 90 s podom in jogijem ter radiator jugoterm 80 x 60. Poljšiška 1, Rečica Bled_20834 Poceni prodam rabljen 80-litrski bojler in termoakumulacijsko 5 KW PEC Tel.: 25-849_ 20835 Prodam samsko SPALNICO 25 SM, trajnožarečo PEČ 6 SMin 100 nerablje-nih PLENIC 7 SM. Tel: 35-172 20848 Prodam KAVČ, dva fotelja in PEČ na olje husquarna. Jelenčeva 31/a, Kranj 20853 Ugodno prodam dobro ohranjeno sedežno garnituro (kavč, 2 fotelja, tabu-re in mizico). Ogled popolaan. Darja Dželilovič, Planina 70 (kotlarna) 20862 gagno prodamT Prodam knjižno zbirko NAŠA BESEDA za 40 SM Tel 064/73 273, popoldne po 15. uri _'_ Prockim smrekov OPA/. Tel.: 27-79l___ Prodam SMUČI VSS, dolžine 190 in okovje tirolva 490, malo rabljen. Tel.: 80-286_20877 Prodam domačo SLIVOVKO. Zg. Brnik 39 _20885 Prodam 8 m suhih DRV ter suhe smrekove plohe in brejo KRAVO. Jerič, Šenturška gora 3 20912 Prodam cobalt zvviebel muster :jušni SERVIS in jedilni pribor oboje novo. Tel.: 74-368, Lesce_20915 Prodam globok otroški voziček tribuna, stoječo sobno gugalnico, stajico, chico stolček, gugalni stolček in nahrbtnik. Tel.: 50 381_20920 Prodam SMUČI compreks G, nove. Tel: 60-986_2092J Prodam diatonično HARMONIKO in bas kitaro, tel.. 62 418_20949 Domačo VOLNO ugodno prodam. Mlaka pri Kranju, tel : 27-716, popoldan 20950 Prodam 17/c drobni KROMPIR. Drulovka 20703 Prodam globok otroški VOZIČEK tribu^ na za 6 SM Tel : 43 146_20712 Prodam MONSTERO veliko nad 2 me- tra. Tel.: 46 038_20713 Prodam krompir za krmo. Mavčiče 80, tel 40 256 _20732 Zelo ugodno prodam bovo žensko krzneno JAKNO (volk) št. 38-40. Tel.: 74 509_20735 Prodam gumi VOZ 14 col, dobro ohranjen ter nov HLADILNIK 170-litrski gorenje. Dolar, Želeška 4„ Bled, tel 77 516_20754 Ugodno prodam oljni GORILEC starejše izvedbe in 3 manjše RADIATORJE trika malo rabljeni, ter MOPED MS 3, star 14 mesecev. Tel.: 33-069 20757 Prodam 8 m suhih bukovih DRV. Tel.: 42 551 ._20760 Prodam nov smučarski PRTUAŽNlK za NISSAN MIKRO Tel.: 39-621 20778 Prodam hlevski GNOJ Podbrezje 145 _20819 Prodam kiper prikolico 3 tone in cisterno za gnojevko creina 2200 litrsko Okroglo 6, Naklo _ 20923 Prodam lepo lovsko OBLEKO št. 54 Naslov v ogl. oddelku 20826 Prodam pleten PLAŠČ (sirogojno) i"1 semiš PLAŠČ, podložen z umetnim krznom št 38, nova, košaro za dojenčka z oblačilom in lasuljo št. 58 iz pr8" vih las Tel : 37 190 20847 PETEK, 11. DECEMBRA 1987 MALI OGLASI, OBVESTILA, OSMRTNICE 19. STRAN ©o))S3155JqII©IESGLAS Krzneno JAKNO -svetlo striženi zajček, št. 38-40, prodam za 50 SM. Tel.: 39-348_______ MERCEDES 220 D, letnik 1972, generalno obnovljen, poraba 7 litrov nafte, prodam, za potrebe gostincev ali trgovcev ugodno prodam večji KIOSK brez lokacije in KOMPRESOR 450/min. Kidričeva 13, Jesenice, tel.: 82-536, od 17. do 19. ure_20642 Prodam novo diatonično HARMONIKO C, F, B za 100 SM in uokvirjen GOBELIN zadnja večerja 115 x 50 cm za 45 SM. Miran Frlic, Gosteče 1, Škofja Loka _20650 Prodam krmilni KROMPIR, možen prevoz. Velesovo 6, Cerklje, Tel.: 42-503 i_ _ 20659 Prodam otroški VOZIČEK in AVTORA DIO. Dare Ravnikar, Podlubnik 155, -Škofja Loka_20664 Prodam bukova DRVA. Podblica 12 ___20678 Prodam kombinirani otroški VOZIČEK .[[buna.Tel.: 22-146_20680 Vodarn 96-basno HARMONIKO znamke melodija tosca III. Pečenko, Reševa 2/c, Primskovo Kranj 20698 japoilif%e ^e~~imaš prosti čas, potrebo po denarju se javi skupini, ki se organizirano in koordinirano ukvarja s prodajo nove-9a. ekskluzivnega artikla. Šifra: Lastni prevoz _ 20637 ^e~bi radi z akviziterskim delom odli-čno zaslužili, nas pokličite na tel.: 46-072_ 20640 Pridružite se najboljši skupini proda jalcev knjig. Šifra: Pisna prijava 20647 Za prodajo najboljšega programa MLADINSKE KNJIGE, nudimo honorarno zaposlitev ZASTOPNIKU. Delo ob sobotah in nedeljah, lasten prevoz, šifra: Najboljša provizija 20655 Hišni svet Mlakarjeve 22, Kranj išče CISTILKO za 8 ur tedensko. Plačilo 50 000 din na mesec. Interesentka naj se javi pri Redžepovič ali Francki Vodnik. 20726 ^koj sprejmemo POMOČNICO za ne-Ooločen čas. JUGOPLASTIKA KRANJ _20742 Skupina v ustanavljanju vabi k sodelovanju nove in bivše prodajalce in prodajalke za prodajo novega artikla. Iz plačilo za delo takoj. Ponudbe s kratkim življenjepisom pod: Naučimo te __20774 Akviziterji pozor! Lahko je danes biti akviziter, vendar le z najboljšo ponudbo. (Otr. enciklopedije, Walt Disney, *f)r. vodniki, itd), zato se lahko pridružio naši skupini že stari mački ali pa |udi novinci Delo poteka ob vikendih. Ce ste v finančni krizi ne zamudite priložnosti. Šifra: 100 SM_ 20800 Krojača ali šiviljo s prakso zaposlim redno ali honorarno. Šifra: Zelo dobra nagrada_20839 •ščem kakršnokoli delo na dom. tel.: f7j90 20852 Potnika ali potnico z gorenjske z lastnim prevozom zaposlim honorarno ali redno. Šifra: Delo na terenu 20868 Iščem prodajalca na novoletnem sejmu v Tržiču Kostelec, Narodne zašči te 2, Ljubljana, tel.: (061) 340-490 20914 Orodjar išče priložnostno delo v popoldanskem času v okolici Škofja Lo ka. tel.: 60-065, od 14. do 16. ure 20947 Poieiil Eno tretjino hiše cca 100 m2 z vrtom v Kranju prodam ali zamenjam za eno sobno stanovanje ali garsonjero na območju Kranja ali Škofje Loke. Šifra: Zelo ugodno_20632 VDupljah prodam HIŠO Tel.: 47 779 __ 20729 Prodam PARCELO v bližini Kranja, cca 1000 m2 šifra: Sončna lega 20904 vozila Prodam BMW 316, letnik 1986 Tel.: 60-855 20734 Prodam JUGO 45, letnik 1981 Trata 9, Cerklje_ SPAČEK/76, registriran do okt. 88, zaleten, prodam Tel 22-310 Ugodno prodam JUGO 55, letnik 1985 šetnje 49, Tržič_ 20872 Prodam osebni avto LADA 1600, letnik T980 Marko Žegarac, Kovor 76, tel.: 57-134_ 20873 Prodam Z 1300 celega ali po delih Zu Pan, Breg ob Savi 85, tel : 40-314 __20876 Prodam GOLF diesel, letnik 1982, de oember Miro Dežman, Dežmanova 1, Lesce 20880 Ugodno prodam Z 101, letnik 1974 TeL 35-838_20889 Prodam R 4, letnik 1978. Ogled vsak dan po 15. uri. Soklič, Veljka Vlahoviča _20891 Prodam Z 101, letnik 1980, po ugodni geni. Voklo 47_20895 Prodam Z 101, letnik 1978 december, obnovljen z dodatno opremo ter AV J^OMATIK m 3, nov. Tel.: 66-878 20900 2 101 comfort, letnik 1979, 55.000 km. Prodam, tel. 24 937 20903 FOTOGRAF Janez Žumer Izdelava fotografij za vse vrste osebnih dokumentov V DVEH URAH KRANJ, Partizanska 4 ^ 23-893 (pri Prešernovem gaju) Prodam JUGO 45, letnik 1982, 47.000 km. Ogled po 15. uri. Baltič, Trg Rivoli 9, Kranj, tel.: 35-890 _20906 Prodam R 4 GTL, letnik 1985, prevoženih 33.000 km. Kalinškova 7, Kranj 20909 Prodam Z 101 GTL, letnik 1983. Drago-čajna 20, tel.:(061)627-121 20910 Prodam dobro ohranjeno Z 101 super Luznarjeva 20, Kranj, tel.: 21-200 20913 Prodam FIAT 127, letnik 1974 prva registracija 1977, dobro ohranjen, cena 13 SM. Tel.: popoldan od 14. ure dalje 38-568_ 20917 Prodam karamboliran JUGO 45/A, le-tnik 1987. Seljakovo nas. 24, Kranj Stražišče__20924 Prodam R 20, letnik december 1978, prva registracija marec 1979, cena 350 SM. tel.: 84-161, v večernih uiah 20925 Prodam R 4, letnik 1981, v brezhibnem stanju. Tel.: 28-216, sobota, nedelja _20926 Tovorni avto MERCEDES 1213/42, letnik 1978, s paletnim zabojem, dobro ohranjen in registriran do julija 1988, prodam. Andrej Habjan, Zminec 78, Škofja Loka _20928 Prodam GUME sava 6,50 x 16 Tel.: 62-581_,_20930 Prodam LADO 1200 karavan, letnik 1979. Tel: 62-136_20933 Prodam R 4, letnik 1977. Jelovčan, Šutna 99, Žabnica_20934 FORD TRANZIT BUS diesel, generalno obnovljen, ugodno prodam. Janez Zaje, Forme 12, Žabnica_20935 GOLF JGL bencinar, letnik 1981, odli-čno ohranjen, dodatno opremljen, prodam ali menjam za JUGO 45 Aleš Arhar, Zg. Bitnje 244, Žabnica 20938 BMVV 320, 73.000 km, zelo dobro ohranjen, ugodno prodam. Podlubnik 224, Škofja Loka. tel.: 62 416 20940 Prodam BMW 316, letnik 1986. Tel.: 60-855_20941 Prodam dobro ohranjen OPEL REKORD karavan, letnik 1981. Tel.: 23-143_20617 Prodam OPEL REKORD 1700 S, letnik 1970, registriran do novembra 1988 Aleksa Nedič, Straža 5, Jesenice __20625 Prodam vlečno kljuko za GOLF JGL. Cegnar, Virmaše 102, Škofja Loka _20636 Z 750 LE, november 1982, registriran do decembra 1988, prodam Tel.: 51-842 20638 Ugodno prodam JUGO 55, letnik 1985. Tel: 60 142 20644 Prodam VW 1302 S, letnik 1971. Tel.: 51-137, popoldan 20645 Prodam menjalnik, dinamo in štarter za 126 P Tel: 74-925 20648 Prodam avto SIMCO horizon GLS 1500. Tel.: 68-204_ 20660 Prodam 2 zimski GUMI s platišči za R 4. Frankovo naselje 69, Škofja Loka _20661 VW PASSAT, odlično ohranjen, prvi lastnik, garažiran, 100.000 km, nove gume, vlečna kljuka, radio, prodam. Tel: 81 746 20666 Potočnik, 20667 Prodam Z 101, letnik 1981 Pajerjeva 9, Šenčur Prodam WV starejši letnik. Danijel Kaučič, Ul 31. divizije 48, Kranj 20245 Prodam dobro ohranjen avto Z 101, letnik 1980. Dragočajna 16, Smlednik 20671 Prodam Z 126, letnik 1978. Tel.: 42-554 _20673 Prodam dobro ohranjeno Z 750 letnik 1981. Francka Meglic, Milje 67, Šenčur _20676 Prodam Z 750 Tel: 44 123 20683 Ugodno prodam ŠKODO 120 LS, le-tnik 1978. Stane Potočan, Gregorčičeva 18, Radovljica, tel.: 75-936 20691 MERCEDES 200 D, letnik 1966, pro-dam Janez Drešar, Mavčiče 45 20694 Prodam zimske GUME za hrošča. Tel.: 24 008____20696 Prodam JUGO, letnik 1982. Behek, Gradnikova 4, Kranj_20697 Prodam Z 101 super, letnik 1978 Nova vas 18, Begunje__20701 Prodam OPEL REKORD 2000, letnik 1979 m plinski štedilnik 4 plin, 2 elektrika Matija Kapler, Cesta 1. maja 1967 _20705 Prodam Z 101 GTL 55, letnik 1984. Tel : 68-550, vsak dan po 15 uri 20714 Poceni prodam ŠKODO cupe, primer no za rezervne dele Tel.: 74 805 20715 Ugodno prodam R 12 karavan, registriran do novembra 1988, prva regi stracija 1976. Tel.: 51-960 20717 Prodam R 4, letnik 1979. Srednja vas 39, Šenčur 20718 Prodam Z 750, letnik 1979 Ociled vsak dan po 15. uri. Dautovič Merzut, Cesta Železarjev 17, Jesenice 20720 Prodam avto Z 750, potrebno manjše ga popravila, letnik 1973 in osebno tovorno prikolico. Voglje 53/b, Šenčur _20725 Prodam ohranjeno Z 101 L, letnik 1978 in Z 126 P, letnik 1977. Struževo 33 __20727 CITROEN GSX 1,2, dobro ohranjen, prodam Maks Kejžar, Demšarjeva 18, Škofja Loka 20730 Prodam AMI 8, letnik 1974, registriran. Informacije vsak dan dopoldan ali popoldan od 14. do 16. ure. Tel.: 80-380 V Kranju zamenjam dvoinpolsobno komfortno STANOVANJE s telefonom 72 m2 za manjše cca 40 m2 in doplačilom v gotovini. Tel.: 39-732_20737 Prodam štiri rabljene zimske GUME na platiščih 145/12, cena 12 SM. Zar- nik, Olševek 5, Preddvor_20740 Prodam FIČOTA, letnik 1980 in ITISON 8x5. Tel: 33-557, popoldan 20744 Ugodno prodam GS PALAS, letnik 1976. Tel : 23-713_20745 R 4 TLS, letnik 1983, dobro ohranjen, ugodno prodam. Tel.: 37-364, popoldan_20746 Z 750 LE, letnik 1984, prodam. Voklo JO, Šenčur_20748 Prodam Z 750, starejši letnik, registriran, vozen, primeren za rezervne dele. Rehberger, Šutna 78, Žabnica 20750 CITROEN GS 1,3, let k 1979, prodam. Sp. Bela 7, tel.: 45-309 Prodam rabljen 80-litrski električni BOJLER. Tel.: 73-847_'_20751 Prodam Z 750, letnik 1982. Ječnik, Hrastje 24, tel.: 33-481, popoldan _20761 Prodam Z 101 L, letnik 1977, delno ob-novljeno, registrirano do novembra 1988 za 1,2 M. Tel.: 33-642, od 15. do 19. ure_20763 Prodam Z 101, letnik 1984. tel.: 69-923 _20765 FIAT 1300 nujno prodam za 55 SM. Ogled v popoldanksem času do 20. ure. Rozman, Senično 7, Golnik 20769 Prodam PRINCA 1200 C, celega ali po delih. Janez Lavrič, Dragočajna 1, Smlednik, tel.: (061) 627-683 20770 Z 750, letnik 1971, ugodno prodam. Tel.: 45-386 20771 Prodam R 18 TL. Tel.: 51-868 20772 2 GUMI michelin 135 x 12, prodam. Tel.: 24-282_20775 Prodam nov tomosov MOTOR M 14. Tel.: 80-623_ 20781 Prodam MINI 1000. letnik 1977 in zim-ske GUME za 126 P Tel: 77-985 20784 Prodam Z 101 L, letnik 1977. Tel.: 51-921_ 20786 Ugodno prodam Z 101, staro 5 let. Tel.: 74-378__20789 Prodam 126 P, letnik 1982, 34.000 km. Grašič, Pestotnikova 16, Kokrica, tel.: 36-214 20790 Prodam Z 750 LE, letnik 1985. Kos, Podlubnik 156, Škofja Loka 20791 Prodam obnovljeno Z 101, letnik 1979. Smlednik, tel.:(061)627-199 ' 20792 Prodam VAUXHALL chevete, letnik 1978. Tel.: 75-246 _20793 Prodam rdeč 126 P, letnik 1980. Pod-nart 50_20794 Ugodno prodam dele za SPAČKA (motor, gume, roke...) in HI Fl iskra 2 x 50 W. Tel.: 37-195_20795 Prodam ŠKODO 100 L. letnik 1976, re-gistrirano do 23. julija 1988, dobro ohranjena. Velesovo 25 20796 Izredno poceni prodam Z 750, letnik 1974. Tel.: 51-171. kličite po 14. uri ___20797 Prodam dele za Z 101, staro, sprednja stena, desni blatnik, zunanja pragova. Andrej Jelar, Zg. Duplje 32 20801 Prodam FORD 12 M, vozen, neregistriran, ter kupim oder za fasado. Tel.: 42-708 popoidan, Zg. Brnik 40/a 20805 Prodam osebni avto BMW 316, letnik 1981, prevoženih 57.000 km. Boro llič, Grajzerjeva 5, Tržič, tel.: 51-953 od 15. do 18. ure, popoldan_20806 Prodam osebni avto GOLF nemške izdelave. Prva registracija april 1980 leta. Informacije na tel.: 23 307 v popoldanskem času, od 16. do 20. ure 20813 Prodam FIAT 126 P za dele. Ogled na domu. Zupan, Podbrezje 32 20814 Prodam BMVV 316/4, letnik 1986/6, metalne barve, garažiran ni vožen pozimi. Tel.: 35 314, od 14 do 15. ure _20815 Prodam 126 P, letnik 1981, prevoženih 45 000 km Voklo 68 20816 Prodam nov GOLF bencin. Tel : 21 097 _20817 Prodam Z 101, letnik 1984 Marjan Ro-blek, Grenc 12, Škofja Loka 20820 Prodam karambolirano Z 750, letnik 1978, registriran do junija 1988 za 30 SM. Ogled pri R. Markič, Podbrezje 121_20821 Prodam novo CERADO za avto, metalne barve. Tel: 33]-834 20825 Prodam LADO 1200, letnik 1971, regi-strirano do julija 1988 za 65 SM Milan Koščak, Ljubljanska 13, Bled 20829 Prodam KOMBI Z 850, registriran do oktobra 1988, letnik 1981 Tel.: 61-814 _20830 Ugodno prodam VOLVO 144, letnik 1972. Tel: 25-156 20842 Prodam FIAT 750, starejši letnik, cele ga ali po delih. Milje 26, Šenčur 20843 Prodam R 4, letnik 1977, registriran do septembra 1988, ugodna cena. Tel.: 51 175_20844 Prodam Z 101, Fetrnk 1981 in varilni APARAT CO 2 250 AmpH, star dva meseca. Glamočanin, Levstikova 1, Kranj, nasproti ZD 20846 Prodam tovorni MERCEDES 16 do 24, letnik 1978. Tel: 50-425_20849 Prodam GOLF JGL, letnik 1981/82. Tel.: 37-285, po 12. uri_20854 Nujno prodam Z 1300, letnik 1979. Tel.: 42-357_20855 Prodam TAM 4500 prekucnik, z vgrajenim motorjem od TAM 110. Zg. Gorje 66_20857 Ugodno prodam Z 101, letnik 1976, ga-ražirano, dobro ohranjeno, registrirano do oktobra 1988. Jakopič, Kurirska 8, Jesenice, tel: 83-957 20858 Prodam VISO II club, letnik avgust 1982, bele barve, dobro ohranjeno, ce-na 5,2 M. Tel.: 23-356_20860 Prodam Z 850, prevoženih 32.000 km, generalno obnovljen, motor Z 101 in barvno TV gorenje. Peter Ahačič, Pod-Ijubelj 8, Tržič_20864 Ugodno prodam ASCONO 16, letnik 1976, registriran do maja 1988. Vera Bačič, Cesta Železarjev 19, Jesenice 20866 najdeno KLJUČ avtomobila z obeskom VRŠIČ TRENTA, najden. Tel.: 26-709 20952 izgubljeno Izgubil se je eno leto star VO LČJAK, za vratom ima kovinsko verižico, sliši na ime BINO. Sonja Šlibar, Zapuže 37, tel.: 73-095_20643 PPIPEPITVE Gasilsko društvo Predoslje prireja SILVESTROVANJE v Kulturnem domu Predoslje. Igra ansambel LIPA. Rezervacija v gasilskem domu vsak dan, od 18. do 20. ure 20653 DISCO! Vsako soboto ob 19. uri v Šenčurju. 12 decembra tekmovanje v DISCO PLESIH, ob 24. uri pelje posebni avtobus v Kranj! 20851 OBVECTIIA Izdelava in popravilo AV-TOCERAD, popravilo BALDAHINOV in ŠOTOROV. AVTOTAPETNIŠTVO Rau-tar, Lesce, Rožna dolina 12, tel.: 74-972_19529 IZOLIRAM CEVI centralne kurjave z volno, pločevino. Tel.: (0611216-673 _18497 Novoletna darila za obdarovanje poslovnih partnerjev, primerna tudi za silvestrska darila za gostince, dobite na tel.: 46-234 20706 Cenjene stranke obveščam, da je v Podlubniku odprt nov ženski frizerski salon. Naročila sprejema Meta Ipavec, Podlubnik 277, Škofja Loka, tel.: 62-321_20741 Novo! Potujoča delavnica! Opravljamo vsa vzdrževalna dela, popravljamo bojlerje, odtoke, tesnila, zračimo centralne peči itd. Ponudbe na tel.: 24-374 in 37-145 NON STOP!_20785 Obrtniki pozor! Sprejmem kakršnokoli delo rta dom v obliki sestavljanja ali pakiranja. Vili Čebulj, Olševek 43, Preddvor 20832 Popravljamo TV sprejemnike in obnavljamo oslabele ekrane. Tel.: 39-886 20865 Opozarjam osebe, naj ne kupujejo predmetov od Pavle Ropret in Ane Dolenc, ker nista lastnici. Miha Ropret _20728 ZAHVALA. Krajevni skupnosti Kokrica, gasilcem, pevcem, ter društvu za pomoč bolnikom in ostarelim na Kokrici se iskreno zahvaljujem za čestitke in pozornost, ki ste mi jo izkazali ob mojem devetdesetem rojstnem dnevu. Iskrena hvala, Joža Lakner 20739 Sprejmem kakršnokoli delo na domu. Tel.: 22-378, zvt:čer_20810 Iščem enkrat tedensko pomoč pri pospravljanju hiše, 2500 din na uro. Šifra: Škofja Loka 20942 V Kranju ali okolici vzamem v najem delavnico ali večjo garažo za popol-danskoobrt. Tel.: 28 645 20634 Na relaciji Podlubnik Škofja Loka vza-mem v najem manjši prostor za mirno obrt in poceni prodam nov dvoigelni 4 nitni overloock šivalni STROJ. Tel.: 62-137 _20670 Nisem plačnik dolgov žene Dane Bo- hinc! Peter Bohinc_20828 Od 7.30 do 12. ure potrebujemo pomoč pri gospodinjskih opravilih in delno pri varstvu otroka. Družina na Planini, tel.: 34-932 20856 OPRAVIČILO Pri zahvali za pokojnim ŠTEFANOM VUČKOM je prišlo do neljube napake. Namesto dragega očeta smo napisali dragega moža. Za. napako se opravičujemo. V SPOMIN V hladnem grobu draga mama, mirno zdaj počivaš ti, klic nobeden te ne zdrami, tudi solza ne zbudi, napis nagrobni naj spominja, da tu najdražja nam leži, ljubezen se prek groba krije, oj, mama, nepozabna si! 12. decembra 1987 mineva leto dni od smrti ANTONIJE BAJŽELJ Vsem, ki se je spominjate in obiskujete njen grob, iskrena hvala. VSI NJENI ZAHVALA Ob smrti naše drage mame, stare mame in prababice MARIJE VIDIC Tomaževe mame iz Šenčurja se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo domačemu g. župniku za obiske na domu in dr. Stenšakovi za dolgoletno zdravljenje. Zahvala tudi vsem duhovnikom za lep pogrebni obred in cerkvenim pevcem za zapete pesmi. Vsem še enkrat iskrena hvala. ŽALUJOČI VSI NJENI ZAHVALA Ob smrti moža in očeta JOŽETA TURKA se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam ob teh težkih dneh izrekli sožalja, darovali cvetje in ga spremili na njegovi zadnji poti. Hvala tovarni Verig — tozd Vijakarna, tovarni Elan — lesni oddelek, hotelu Krim, folklori Bled in godbi Veriga ter g. župniku za pogrebni obred. Vsem še enkrat hvala. Žalujoči: žena Jerca ter sinova Bojan in Jože Bled, 1987 ZAHVALA Je solza žalosti kanila, na sveži grob se je razlila, kjer mirno zdaj počivaš ti, trpljenja tvojega več ni. Vsem, ki ste našo dobro mamo ANTONIJO FABJAN iz Stražišča imeli radi in jo spremili na njeni zadnji poti, nam osebno ali pisno izrazili sožalje ter njen grob prekrili s cvetjem. Hvala vsem dobrim sosedom, sorodnikom, znancem in prijateljem, kakor tudi Org. ZB za poslovilne besede, delovnim organizacijam SAVE, Gor. tiska, SLOGE Kranj in Geodetskemu zavodu Ljubljana. Iskrena hvala pevcem, instrumentalistu za ganljivo zaigrano »Tišino« in g. župniku za lep cerkveni obred. Posebno se zahvaljujemo za zdravniško pomoč dr. Bajžlju, dr. Gadžijevu, dr. Ješetu in zdravstvenemu osebju bolnišnice Golnik, posebno dr. Rupnikovi. Vsem še enkrat iskrena hvala. Ostala je velika bolečina in neizmerna praznina. VSI NJENI Sporočamo žalostno vest, da je preminil naš dolgoletni sodelavec FRANC KOČEVAR . monter telekomunikacij Od njega smo se poslovili, v torek, dne 1. decembra 1987 na pokopališču v Lipici pri Škofji Loki. Ohranili ga bomo v trajnem spominu. Delavci Podjetja za PTT promet Kranj, tozd Telekomunikacije Sporočamo žalostno vest, da je umrla MARIJA STRGAR roj. Svetina Pogreb naše hčerke, mame in stare mame bo v soboto, 12. decembra 1987, ob 15. uri na pokopališču na Bledu. Žalujoči: ata, mama, hčerke Tatjana z družino, Laura in Nataša Bled, Ljubljana NOVICE IN DOGODKI GLASOVA ANKETA Programsko volilna seja občinske konference SZDL Radovljica Mladina ne izrablja dovolj odprtosti SZDL Radovljica, 9. decembra — Med 48 delegati občinske konference SZDL Radovljica, kolikor se jih je v sredo (poleg ostalih vabljenih) zbralo na programsko volilni seji, bi lahko na prste ene roke prešteli mlade, do trideset let. Leta (starost) resda niso merilo, vendar mladost pomeni tudi mlade (sveže) ideje. Zdi se, da teh socialistični zvezi v kriznih časih manjka. Na triinpolurni seji je še najbolj ugajala misel Ferda Bema, da SZDL ne sme kimati sedanjim (slabim) rešitvam, temveč mora predvsem spodbujati ustvarjalno razmišljanje. Vsako vljamo, da si v SZDL prizadevajo za takšen način dela, na žalost pa vsi njeni frontni deli še nis(m)o prišli do tega spoznanja. Menimo, da mladinska organizacija v tem trenutku ne izra- Nadzorni odbor je dal pobudo, naj bi v medobčinskem svetu SZDL za Gorenjsko po vzoru borčevske organizacije ukinili poklicno funkcijo. O njej na seji niso razpravljali, obravnavalo jo bo predsedstvo občinske konference, sicer pa je Janez Grašič, predsednik medobčinskega sveta, menil, da Gorenjcem manjka povezovanja in vsklajevanja in da že zdaj pogosto nastopajo v republiških organih neenotno. Predsedstvo občinske konference šteje po novem 21 članov (prej 20). Osmerica je v predsedstvu po funkciji, štiri člane delegirajo občinske družbenopolitične organizacije, pet samoupravne interesne skupnosti in štiri krajevne konference SZDL. V krajevni konferenci SZDL Radovljica so ocenili, da so družbenopolitične organizacije zastopane v predsedstvu dvakrat — enkrat s funkcionarji in drugič z delegati in da imajo v njem premalo delegatskih mest krajevne skupnosti..Predlog, naj bi bile družbenopolitične organizacije zastopane samo enkrat, vsa ostala mesta pa naj bi zapolnili člani — delegati krajevnih konferenc SZDL, ni dobil podpore, sicer pa o njem tudi niso glasovali. mišljenje, ki je drugačno od uradnega, tudi še ni napad na samoupravljanje in na družbene vrednote. Zelo samokritično so svoj prispevek k delu socialistične zveze ocenili mladinci. Takole so zapisali: »Mladinska organizacija vidi v SZDL tisto družbenopolitično silo, v kateri naj bi prihajalo do boja mnenj, stališč, predlogov in pobud vseh njenih frontnih delov. Ugota- blja dovolj odprtosti SZDL. Kjer smo bili prisotni, so bili naši predlogi in pobude sprejeti; tam, kjer nas pa ni bilo, lahko krivdo pripišemo le sebi.« Po uvodnem razmišljanju Antona Tomana, predsednika občinske konference SZDL Radovljica, o moči in nemoči SZDL v kriznih časih, je najprej kazalo, da je cena telovadnice, ki jo leska šola zaračunava športni- Za predsednika občinske konference SZDL Kranj je bil ponovno izvoljen Anton Toman z Brezij, za podpredsednika pa Tone Kapus iz Kamne gorice. kom, glavni problem v občini, vendar se je v nadaljnji razpravi le izkazalo, da je še precej večjih in resnejših. Kot je povedal Pavel Žerovnik, predsednik izvršnega sveta, bo radovljiško gospodarstvo do konca leta postrgalo rezerve, izgub tedaj še ne bo, zato pa je pričakovati precej težav že v začetku naslednjega leta. V največjih gospodarskih organizacijah so ocenili, da protiinflacijski ukrepi ne bodo dali napovedanega učinka. Franc Jere se je dotaknil varstva okolja, razmere na tem.področju pa je komentiral takole: »Smo med najbolj turističnimi občinami v Sloveniji, pa na Bledu in v Radovljici še vedno.nimamo čistilne naprave. Stanje voda je kritično. Pri posegih v prostor smo preveč agresivni.« Stanka Zupan iz Bohinja je brez dlake na jeziku vprašala, ali je zveza kulturnih organizacij zaradi društev ali društva zaradi zveze. Trideset kulturnih društev in skupin, v katerih deluje prek 1300 ljubiteljev, je do tričetrtletja dobilo za svojo dejavnost vsega 3,8 milijona dinarjev ali manj kot petino tistega, kar je prejela delovna skupnost zveze kulturnih organizacij. Kulturi, še zlasti ljubiteljski, odmerjamo preskromna sredstva. Peter Šlegel, delegat krajevne konference SZDL Podnart, je opozoril na tri probleme. Pouk v lipniški osnovni šoli trpi zaradi prostorske stiske, obnova ceste od Podnarta do Krope je bila že večkrat obljubljena, zdaj pa je ni zaslediti niti v osnutku resolucije za naslednje leto. Veliko nejasnosti je z izgradnjo drugega tira železniške proge. Domačini, še zlasti kmetje, hočejo vedeti, koliko zemlje jim bo odvzela železnica, kje bodo dobili nadomestno, kako bo s prehodi prek tirov in podobno. C. Zaplotnik Pločevinasta skrpucala sredi Triglavskega narodnega parka_ Brez smisla za kulturno krajino Bohinj, 8. decembra — Star pregovor pravi: poglej v hlev in videl boš, kako je v hiši. Če rek priredimo na temo današnjega zapisa, potem bi morala veljati tudi naslednja (miselna) zveza: kakršna streha, takšen dom. Za kaj pravzaprav gre.' Delegacija krajevne skupnosti Bohinjska Bistrica je na oktobrskem zasedanju občinske skupščine opozorila, da se na strehah stanovanjskih hiš, pa tudi gospodarskih objektov in pomožnih stavb pojavlja vse več pločevinaste kritine, za katero meni, da ne sodi v bohinjsko okolje oziroma v Triglavski narodni park. Zahtevala je, naj pristojni organi pregledajo stavbe, predvsem pa gradbena dovoljenja, in naj na tem področju napravijo red ter preprečijo nadaljnje pokrivanje streh s (svetlečo in neokusno) pločevino. Vprašanje, s takšno vsebino je iz delegatskih klopi romalo v komite za urejanje prostora in varstvo okolja ter na mizo radovljiškega urbanističnega inšpektorja Jožeta Pibra, ki je na delegatsko vprašanje odgovoril kratko in jasno. Pobuda krajevne skupnosti je povsem utemeljena, saj pločevinasta kritina ne sodi v naše okolje. Urbanistična inšpekcija je sicer že pred leti poskušala na tem področju napraviti red, vendar ni bilo uspeha. Vsi lastniki stavb so streho prekrili s pločevino brez ustreznega dovoljenja oziroma v nasprotju z lokacijskimi dovoljenji in urbanističnimi potrdili. »Izvržba« ne pride v poštev, ker je takšnih streh preveč, možno bi jih bilo preple-skati z ustrezno temno barvo, sicer pa bo urbanistična inšpekcija prek zime sestavila natančen seznam kršiteljev in tudi ocenila, koliko bi stalo, če bi se odločili za prisilno zamenjavo kritine. LIP-ovo temeljno organizacijo Filbo v Bohinjski Bistrici bo tudi pisno opozorila, da ne sme nikomur zamenjati sedanje (dotrajane) kritine s pločevinasto, če za to ne bo imel dovoljenja. V PRODAJI JE NOV VI PiUJJ • Bili smo izven zakona« Janez Požgaj o Golem otoku • »Drugačnosti moramo izboriti njeno legitimno sončno stran Alp« Avtorska televizija v Ljubljani • »Jesen češkoslovaške mladine« Ekskluzivno iz ČSSR • ... Otkačena križanka, moda, filmi itd. Da rte bo pomote. Pločevinasta kritina ni le problem Bohinja (Bohinjci so le prvi opozorili nanj), takšne in podobne strehe je mogoče videti tudi na Bledu, v gornje-savski dolini in še kje. Resda je pri vsem tem posredi tudi denar (pločevina je cenejša od opeke in drugih kritin), toda kanec smisla za izgled (in urejanje) krajine bi morali ohraniti — ne le na papirjih, temveč tudi v življenju. Domačinom (Bohinjcem, Blej-cem, Kranjskogorcem...) bi delali krivico, če ne bi omenili tudi lastnikov počitniških hišic, zlasti tistih, ki stojijo na planinah. Le redki so spoštovali krajinsko izročilo in posebnosti okolja, le redki so gradili s posluhom do krajine. »Večinoma so vikendi (novi ali preurejeni iz starih gospodarskih stavb) žal taki, da predstavljajo nepopravljivo onesnaženje kulturne krajine. Večidel so to kričeča skrpucala, na katerih se vidi, da načrtovalec ni imel pojma o ubranosti in pravilnih razmerjih, o arhitektonskem izročilu... Veliko vikendov je podobnih cenenim kioskom, nadstropnim pasjim utam in osladni scenariji iz sveta škratov in vil. Podobno je pokvarjena okolica: novi lastniki vnašajo dodatke, ki so popolnoma sprti s pristnim življenjem v alpski kulturni krajini. Ograje iz koles starih furmanskih vozov, cvetlične grede v avtomobilskih gumah, ryzne .fontane«, če je le mogoče s palčki in njihovimi lulčki, prostostoječi kamini sredi trate za ceremoniale na žaru — vse skupaj pa, kar je najbolj smešno, sredi bujno cvetoče gorske narave,« je le del kritičnega razmišljanja Janeza Bizjaka, strokovnjaka in »vikendaša«, o vrednotenju krajine v Triglavskem narodnem parku. C. Zaplotnik Kruh naš vsakdanji Škofja Loka, 10. decembra — V loškem Peksu v običajnih dneh spečejo okroglo petnajst ton kruha; največ domačih belih hlebcev in belih istrskih štruc, manj francoskih in polbelih, ki jim uradno pravimo osnovni kruh, neuradno pa zaradi določene cene, ki je nekajkrat nižja od drugih vrst, socialni kruh. Iz pekarne prihaja še nekaj sojinega kruha, ki izbor zaokrožuje. Poseben sloves uživa domač kruh, tudi zunaj občinske meje, zanimivo pa je, da niti socialnega kruha v trgovinah ne skrivajo pod pult, kot delajo drugje na Gorenjskem. Peks predvsem na račun tega, ker socialnega kruha ne daje v tovarniške menze, ne dosega niti dolžne 30-odstotne količine. Pečejo toliko kilogramov, ton posameznih vrst kruha, kot dobijo naročil iz trgovin. Če so torej kupci kje nezadovoljni, naj tožijo poslovodjem. Razen Peksa zalaga Ločane s kruhom tudi Žito. Kako so zadovoljni s preskrbo, smo vprašali tri med njimi. Ivanka Kalan, upo kojenka iz Groharjevega naselja: »Kupujem večinoma v domači samopostrežni trgovini, in to domač bel kruh. Tudi z drugimi vrstami kruha je trgovina dobro založena. Nerazumljiva se mi zdi razlika v ceni med osnovnim in drugimi vrstami kruha. Kolikor vem, je kljub temu tudi osnovnega dovolj.« Slavko Fojkar, upokojenec iz Groharjevega, naselja: »Običajno kupuje žena, sam V}e ' vsem za ostarele ljudi, ki ne morejo v trgovi' no. Doma jemo bel domač kruh, včasih tudi osnovnega. Ne vem, da bi ga kdaj zmanjkalo.« Vika Šink, namestnica poslovodje v »KonzU-mu« na Spodnjem tr- -g* podlagi samoupravnega sporazumevanja in izd«' lanih meril dogovarjajo o višini akontacij. Vena8 pa vsebinsko gledano je ogrevanje še vedno M? munalna dejavnost in bi bilo prav, da bi se up0' rabniki in izvajalci solidarizirali s tistimi, ki ^ zdaj rešujejo kot komunalno dejavnost. To pa P0' meni, da se ogrevanje lahko poveča največ do & odstotkov.« Še bolj kot mnenje glavnega republiškega ^* nega inšpektorja pa je postavil na glavo sklep bora za prenovo in gospodarjenje samoupravi1 stanovanjske skupnosti v sredo sestanek vodstV" tozda Stanovanjska dejavnost DO Domplan s *u rilnim odborom Vodovodnega stolpa. (Predstav", kov kurilnega odbora oziroma odgovornih s P'an' ne na sestanku ni bilo, vendar skoraj ne ver j a11" mo, da to pomeni, da se na Planini strinjajo). Predsednik kurilnega odbora Mate Becič ^ ostro in odločno protestiral zaradi sedanjega nac' na zvišanja akontacij. Najprej je bil prekršen^, utečen veljavni (samoupravni) dogovor, da p1*; odborom o predlogu in podatkih razpravljajo W rilni odbori oziroma hišni sveti. Odbor pa P°ie\l odloča o višini akontacij. Zato so člani odbo