Dom
U Ljubljani, 1. aprila 1937
Slovenskim šolarjem
slovenske šolske knjige
Ceiralizera, ki je po zaslugi dr. Kramer-jeiih in Pucljevih poslancev dobil naš narod v svojo oblast, pomeni za vse panoge našega javnega življenja največjo nesrečo. V gospodarskem oziru smo bolj podobni koloniji, kakor pa enakopravni deželi. Milijarde slovenskega denarja je že šlo v centralo, ki ga ne bomo nikdar več videli.
Kavno tako, ali pa še bolj, nam škoduje centralizem tudi na kulturnem polju. Želja centralistov, ki jih čez drn in strn podpirajo tudi slovenski jugosiovenarji je, da bi se čimprej zlili vsi trije jugoslovanski narodi: Srbi, Hrvatje in Slovenci, v en jugoslovenski narod, tako, da bi Slovenci pustili svoj jezik in pisavo, Hrvatje pa svojo pisavo in prevzeli oboji srbohrvaščino za govorico in cirilico za pisavo, Pa pri odraslih take mešanice ni mogoče napraviti, je jasno. Zato so se centralisti, ki vodijo prosvetno politiko, vrgli na mladico po šolah. Te hočejo pojugosloveniti in jih slovenskemu narodu odtujiti. Pri tem delu ima centralizem močno oporo v znatnem delu slovenskih vzgojiteljev. Ali je čudno, če centralizem sega vedno dalje, ko mu pa sinovi našega lastnega naroda gladijo s suženjsko vdanostjo pot? Toda o tem bomo še govorili.
Za danes hočemo omeniti le eno perečo stvar, to jo vprašanje naših šolskih knjig. Morda ni noben narod na svetu razmeroma toliko žrtvoval za pravice svojega jezika v M kakor naš narod. Kakšno velikansko bor-i)o so vodili veliki slovenski možje, z nadškofom Jegličem na čelu, da je naš jezik dobil pravico v srednjih šolah. Koliko dela in stroškov je bilo treba za prve slovenske učne Nlgel Žalibog, la boj za pravice našega je-®l!jSe, bolj urejene, bolj prisrčne, pa tudi bolj uspešne oskrbe in zaščite našega slovenskega človeka na tujem.
Pri naših izseljencih naj ta proslava doseže lepše in prisrčnejše zveze z domovino in domovine z njimi, večje zaupanje izseljencev do naroda in države tu doma, predvsem pa ožje sodelovanje Izseljencev se delom domovine za njihov blagor, za njih zaščito, za njih blagostanje in za njih napredek v verskem, narodnem, kulturnem in gospodarskem življenju na tujem.
Zato se Družba sv. Rafaela s tem zaupno o orača na narod, zlasti na ySe bivše izseljence, predvsem pa na vse izseljence Sirom sveta m jih kar najvljudneje vabi na
proslavo desetletnice družbe sv. Rafaela, IjanL m 21 iV<ž"sta na Brezi«h m v Ljub-
kfin,.P,ridite', i«eljenci% za nekaj dni domov,
4 T!°/10re! Pridi»e « združite se z narodom tu dama, da se navdušimo za Vas,
d J * "apredek! Toliko ste za „,-!
tm" irtvoMlii Toliko let na« Ukazali u
V™ V ^ P°dporah «vojCem, £ Ji
?tČTOd tU - b° "krog Vas.
Na podlagi vsega navedenega je razvidno ooaots še več paznje, kot pa do «edaj.
m nci tujem
Sposred prask* bo v glavnih obrisih »,i
V a^djo 22. dopoldne slove 't »prejem vseh iz*el{«ncev s sodelovanjem , kvene in svetne ®feiasti Ia vsega naroda 1 1 vesna služba boSja in pozdravi zastopnikovi! geljencev iz posameznih držav.
Zvečer v Ljubljani slovesna akademija
V ponedeljek 23. avgusta slovesna ust,, aovitev Slovenske izseljemake zbornice (i», Ijenskega instituta) z II. slovenskim izseli«! skim kongresom.
Prve dni v septembru udeležba slovenskih izseljencev, pri otvoritvi razstave slovenskem tiska na ljubljanskem velesejmu, kjer bo tudi poseben oddelek za izseljensko časopisje kis' bo razstavljeno v*e mogočno kulturno delo na-ših izseljencev po raznih delih in državah sveta Izseljenci, domovina Vas kliče! To naj bo v resnici praznik našega slovenskega izsssljenstva, najlepši v vseh "petdesetih letih slovenskega izseljenstva!
Jugoslovani, Jugmiavmi
aH Jugosloveni?
V »Sloveniji« čitanso: Za državno skupnost Slovencev, Hrvatov
ia Srbov imamo mi Slovenci besedo »jugo-slovanska« država. Hrvatje pravijo »jugo-sla venska c, Srbi p«s »jngosloveiiHkar Zakjj neki jugosloveni, ki so doma pri nas, ne rabijo slovenskega, ne hrvaškega izraza, ampak ravno srbskega?! Prva leta po vojni so pogosto razpravljali o tem, Če je država 8HS rasSirjena bivša kraljevima Srbija, mli pa če je nova država. Očitno so naši jugosloveni pripadniki prvega mnenja. Sami si prisvajajo v svojem časopisju in v uradnem jezik« mnogo srbskih izrazov (večkrat tndi turških), s eee-' tralizmom so jim pa izročili moč sad v«o državo. Medtem ko v Srbiji nihče ne govori resno o srbskem plemenu, temveč le o srbskem narodu, dopovedujejo naši jugosloveni svoji mladini, da smo mi Slovenci in Hrvati plemeni (čeprav oboji do 80% to odločno odklanjamo), in da smo. vsi skupaj en sam »integralen« narod. S tem pa ravno odvie-' msjo mladini vsako odporno moč zoper centralizem, ko ji vcepljajo prepričanje, da mora res vse — zlasti denar — biti osredotočeno v Belgradu. Tako pa hote spravljajo Slovenijo v revščino. Govore, da iroa odrešilno moč jugoslovenski nacionalizem. Za nas Slovence pa ima odrešilno moč le tista sila, ki bo utrla centralizem in nun s tem dala mogočnost, da spet spravimo v tek svoj« gospodarstvo ln da sami upravljamo svoje finance. Kako nsi se potem ta odreSilna moč imenuje, nam je vseeno Naša naravna pravica je, da svoje gospodaistvo sami upravljamo. Jugoslove.m-zem ms je pu tudi gospodarsko le isžemak Vzgoja slovenske mladine mora zato bili le slovensko-narodna, tako kot hrvaška, družina; vzgaja svoje otrok« v hrvaSkem duha, srbsk« pa v srbskem. Le mi Slovenci naj bomo vedno jugosloveni! Videti je, da naše P«-izobraženstvo še ni osvobodile valptovskega vpliva, ki ma« ja vcepljal tlačansko pam» Zakaj ne bi svobodno in odkrito poudarjali, da smo Slovenci ia da za svoje kulturno življenje rabimo lastnih financ! Da smo v držav-nopravnem ozira Jugoslovani, je tako uw-konjeno.
1'n.iI'r>mrtttfrt(u. C',;>> « m;
J&rea Bs*er-Jev»aa križa
'¥ n! Aspirin tablet
Vaaka Aspirin tableta ima Baver-iev križ.
Pretekli teden je prišel v Jugoslavijo italijanski zunanji- minister Ciano (Cano), da podpiše politični in gospodarski dogovor z J,ašo državo. Sporazum obsega sledeče važne točk©«
Čl. i. Visoki pogodbeni stranki se obve-žeta, da bosta spoštovali svoje meje na kopnem kakor tudi pomorske meje obeh držav, lako na Jadranu in v slučaju, da bi biia ena od njih predmet neizzvanega napada od strani ene ali več sil, se druga obveže, da se bo vzdržala vsakega podviga, ki bi mogla koristili napadalcu.
Cl. 2. V primeru mednarodnih zapletlja-jey se bosta visoki pogodbeni vladi sporazumeli, če so njune skupne koristi ogrožene ali pa bi mogle biti ogrožene iu se obvezujeta, da se bosta dogovorili o ukrepih, ki jih bosta storili v obrambo njunih koristi.
Cl. 3. Visoki pogodbeni stranki ponovno potrjujeta svojo voljo, da v svojih medsebojnih odnosih ne bosta segali po vojni kot sredstvo svoje narodne politike n da bosla vse nesporazume in spore, ki bi mogli nastati med njima, reševali z mirnimi sredstvi.
Cl. 4. Visoki pogodbeni stranki sa obvezujeta, da ne bosta trpeli na svojih področjih niti podpirali na katerikoli način kakršnokoli delovanje, ki bf bilo naperjeno proti nedotakljivosti sedanjih mej, ali obstoječemu redu druge pogodbene stranke, ali pa, ki bi bilo takšne prirode, da bi škodovalo prijateljskim odnosom med obema državama.
Cl. 5. V cilju, da zboljšata trgovinske odnose in da jih spravita na novo podlago in v sklada prijateljskimi odnosi med obema državama, sta se visoki pogodbeni stranki sporazumeli, da okrepita ln razširita dosedanjo trgovinsko izmenjavo kakor tudi, da proučita pogoja za nadaljnjo gospodarsko sodelovanje. V la namen bo v najkrajšem času sklenjen poseben trgovinski sporazum.
Čl. 6. Visoki pogodbeni stranki sta soglasni, da se nič v tem sporazumu ne bo smatralo kot nasprotujoče obstoječim mednarodnim obveznostim teb držav, obveznostim, ki ao v ostalem tudi javne.
Cl. 7. Ta sporazum bo trajal za dobo petih let. Ce ga ena ali druga stranka ne bo odpovedala šest mesecev pred iztekom roka, «e sporazum avtomatično podaljšuje iz leta v leto.
Cl. 8. Sporazum se bo- končnoveljavno po-kdil ter bo postal veljaven na dan izmenjave dotičnih listin. Izmenjav« se bo izvršila v Belgradu, kakor hitro bo to mogoče.
Italijanski zunanji minister Ciano je bil
povsod slovesno in prisrčnb sprejet. Dospel je v Belgrad preko Kakeka in Ljubljane, vrnil pa se je po dvodnevnem bivanju v prestolnici v svojo domovino z letalom.
Sporazum je velike važnosti za naše brate pod Italijo, ki bodo — vsaj upamo to — tako v političnem kakor tudi v gospodarskem in narodnostnem oziru nekoliko lažje dihali. Kot prvo dobro znamenje je izpust iz konfi-nacije vseh Slovencev in Hrvatov. Jugoslavija dobi glede izvoza lesa, živine itd. iste ugodnosti kot druge države, ki so že davno z Italijo v prijateljskih stikih. Gotovo pa je tudi to, da bo sporazum, čeprav ne naravnost, vendar v zelo veliki meri vplival, da bo hrvatsko vprašanje rešeno prej kakor si je predstavljal še pred kratkim marsikateri dobrogled.
Ko izražamo svoje veselje radi zbližanja med obema sosednjima državama, ponavlja-
H
O
OjU, !< .><>«, pod S. Si I i«J ,.d 5. XII 113»
mo iz pozdravnega govora «ašega bana dr.
Natlačena na Rakeku tudi iskreno željo, da
bi bilo italijansko-jugoslovan.sko zbližanje prisrčno in trajno.
smučarska mesnem
Podružnica Slov. planinskega društva v } Tržiču je razpisala za velikonočni ponedeljek I tekmo v smuku. Tekma riaj bi se pričela ob 2 popoldne na Škarjevih pečeh pod severnim pobočjem Storžiča. K tekmi so se prijavili !e Tržičasii, večinoma delavci predilnice Glanz-mann & Gassner, nekateri pa tudi iz tovarne Peko. Ko so se tekmovalci okrog poldne začeli spenjati proti tekmovalni izhodni točki, se je nenadoma utrga! veiik plaz, ki je zajel vseh 28 prijavljencev. Maloštevilni gledalci, ki so želeli prisostvovati prireditvi kljub sneženemu metežu in ki so bili ob robu plaza, so takoj priskočili na pomoč in se jim je posrečilo rešiti 20 tekmovalcev, dočim je bila pri ostalih osmih, ki so bili sredi plaza, vsaka pomoč zaman.
Prvi so zvedeli o nesreči prebivalci bližnje vasi Lom, odkoder ata odhitela v Tržič
Slih« mkiSh žrle v
dva fanta, da sporočita žalostno uovico. Kmalu po 2 popoldne so odšli iz Tržiča reševalci. Na kraju nesreče »o že našli prebivalce iz Loma, ki so rmd vse pridno odkopavali plaz. Do večera so izkopali dva mrtva. Tudi pogrešanih sedem je najbrž našlo v sneženem plazu smrt. Smrtno ponesrečili so se sledeči: risar pri tvrdki »Peko« Miha Ovsenek, predil-niški delavec Rudolf Plajbes, 30 letni poročeni delavec predilnice GSanzmami Vinko Sarabon, 28 letni delavec pri tvrdki »Peko« Slavko Kostaujevec, predilniški delavec Vilko Plajbes, brat že izkopanega, prediiniški delavec Jože Mladič, kovaški pomočnik Kristijan Cegnar in dijak meščanske šole Bertl Ahačifi.
Ves Tržič je objela nepopisna žalost in ljudje prirediteljem po pravici štejejo v zlo, da so zasnovali tekmo v času največje nevarnosti plazov.
sseareee
Ahačit Adaibert
Kostaujeree Ladisla*
jjomhar Vinko
Mlailii Jote!
Ovsenek Mira Plajbes Kudoli Majbea Viljem
Stegimr Kristijan
Sarabon Vinka
3»
KAJ J
VEGA
osebne vesi!
d Za župnika v Št. Jerneju je imenovan g. Jožef Anžifc, župnik in dekan v Škocijanu pri Mokronogu.
d Za škofijskega duhovnega svetnika je imenovan g. Jakob Štrekelj, župnik v Blagovici.
d Za novega zagrebškega župana je imenovan dr. Pejčič, član Državnega sveta.
d Mfeisier dr. Kožui se je mudil te dni v Mariboru. Razgovarjal se je tudi s podžupanom Zebotom. G. minister je obljubil, da bo dal za cesto državna meja—Maribor—Slov. Bistrica—Ljubljana potrebne kredite ns razpolago.
d Potoval je po daljnji tujini. Barski nadškof in primas srbski dr. Dobrečič se je nedavno vrnil na Sušak. Nadškof je dalje časa potoval po Kitajski, Japonski in Ameriki.
d 70 letnico rojstva je obhajal te dni skladatelj in kapelnik vojaške godbe v pokoju dr. Josip Čerin.
DOMAČE NOVICE
d Izpretnemba v finančnem zakona, za katero je Prosvetna zveza v Ljubljani prosila ž® dve leti, je končno uspela. Izpreir.enjena je pripomba 4„ točka 4. k § 99a takole: Za cerkvene koncerte, javne vežbe sokoiskih društev, koncerte in umetniške prireditve domaČih pevskih zborov, kakor tudi gledališke predstave, prosvetni večeri, predavanja in koncerti domačih prosvetnih društev so pod pogojem, da se vse tc prireditve vrže brez plesa, takse proste. Ta uredba bo gotovo dobrodošla vsem društvom, ker ne bo treba rabiti za društvene prireditve državnih vstopnic, za katere so morali doslej plačevati 20 odstotkov. Ta uredba stopi v veljavo 1. aprila.
d Uresničila se }e stara kmetaka trditev: »Z«len Božič, bela Velika noč«, Z gora in iz dolin prihajajo poročila o velikih snežnih zametih. Na Notranjskem ja burja nanesla toliko snega, da je promet po cestah kar onemogočen. Sneg je prekinil nekatere, telefonske zveze in tudi električna k« je ugasnila po nekaterih krajih. Lastniki sadovnjakov so v skrbeh aa svoje drevje. Ce nastopi jasno W>»e, bo nastopil® ponoči poledica, če prt-p&a južni veter pa nas lahko zadene povo-oei*!. Torej nevarnost 5e ni minila.
d Stanj« rimskih posevkov na Balkanu je srednje dobro, dočim kaže v Avstriji in Madžarski bolj slabo. Cene pšenici pa so še vedno čvrste, ker Nemčija, Italija in Španlia na-aspoiejo zato mnogo. 7.*to eo se tudi zaloge m% V evropskh izvoznih pristaniščih zmanj-
r;. Mučila z Nemčijo,
Francijo, Belgijo, Italijo |„ Avstrijo nekaj
—^trtifSiSt
J« »in gotovine i„ nekaj banovinah
dObaJso glavarstvo v Povaljal, ee je pw*oHh» 31. marca 1937 v Dravograd. V Pre-Prenehalo poslovanje da« 31. marca
d Z ukradenim vinom so se goziilL V klet mariborskega trgovca Tkalca, ki ima vinograd za Kalvarljo,- so vdrli drzni vlomilci ter odnesli 60 litrov slivovke, napolnili so sodček z 200 litri vina, najmanj toliko vina pa so spustili po tleh ter nato zvalili sodček po strmem bregu navzdol. Spadaj so v neki napol dovršeni zgradbi priredili ponoči pravcato popivanje z ul radenim vinom ter sodček docela izpraznili.
d Hud® posledice zakonskega prepira. V Lokavcu na severni meji je streljal na svojo ženo posestnik Josip Kurbas iz Lokavca ter jo z dvema streloma iz lovske puške smrtno pogodil. Vzrok teh dveh usodnih strelov sega že leta nazaj. Posestnika Suzana in Josip Kur-bus sta sicer precej premožna, vendar nista živela v srečnem zakonu. Kakor je žena nekaj dni pred svojo nesrečno smrtjo zaupala nekaterim sosedom, je bil njen mož zelo nasilen ter je morala mnogo pretrpeti. Zadnje čase so medsebojni spori med zakoncema postajali vedno ostrejši. Vložila je pri sodišču v St. Lenartu ločitveno tožbo. Mož se sicer ločitvi od žene ni protivil, pač pa se ni zadovoljil z razdelitvijo posestva. Večji del premoženja mu je prinesla žena v zakon kot doto in to je sedaj tudi zahtevala za sebe. Zaradi te delitve so postajali prepiri med zakoncema še ostrejši. V prepiru je naenkrat mož snel puško ter oddal proti ženi dva strela. 2ena je med prevozom v mariborsko bolnišnico umrla, moža pa so zaprli.
d Smrtna žrtev roparskega napada. Pretekli teden j® v Dobu pri Domžalah umrla Frančiška Sotlarjeva, ki je par dni prej postala v svojem stanovanju žrtev roparskega napada. Pokojnica se je borila tri dni s smrtjo. Pri pregledu trupla sta zdravnika ugotovila, da je pokojnica dobila na glavi štiri hude rane, od katerih je bila najhujša na zadnji strani lobanje, ostak pa so bile manjše, vendar je bila rana »ad desnim očesom tudi smrtna. Zdravnika sta se začudila, kako je mogla ženska s takimi ranami sploh še nekaj dni živeti. Lobanja je močno podplutena s krvjo in lasje so segali skozi rane že v možgane. Fo mnenju zdravnikov je bil napadalec oborožen z zaostrenim orodjem, po vsej verjetnosti s hribolazkim cepinom ali gasilsko sekirico, zakaj globina ran kaže tudi na velik zamah. Orožništvo za zločincem vsestransko i£č«, toda zaenkrat U brez uspeha
d Tudi pokop«!®* Tarno pred {a{ovi Na pokopališču v Kamniku je bil ukraden
nreHti pa posodil svojim znancem "in prijateljem, toda policijski organi so prebrskali njegovo stanovanje ln našli mnogo nakaznic in pri-Manic, a katerimi je Popadič pošiljal denar.
Stran S.
In uničen
Pregnan
aH Koks 1« (Pejtcek C&m&Zdk tegu&i «vd|a prablv«H*Ž®
Že zopet pranj«?1 Sicer to ni prijetno, »oda .tudi ne nevarno!
Postalo ie sneSnobela! Radio« ne trpi nobene nesnage!
Našli so pa tudi nekaj vložnih knjižiš. Pri nekem trgovcu m inašii spravljenih sto tisoč dinarjev, sestra njegove žene je izročila iz strahu pred aretacijo 60.000 din iu vložno knjižico za 25.000 din. Skupno so zbrali vseeno nekaj nad 800.000 din, ki jih je Popadič spravil na varno. Preiskava pa utegne odkriti že kako skrivališče denarje.
d Močan vihar je divjal pretekli teden po Vojvodini, si najbolj okrog Novega Sada, V vasi Torži se je zaradi silnega vetra podrla delavnica konoplje, ki je bile dolga 30 metrov in 20 metrov široka, Zidovi so se zgrnili nad delavce, ki jih je bil© v delavnici 24. Prvega so nato potegnili izpod ruševin starega delavca, ki je pa že po kratkem času izdihnil. Poittsa m izvlekli tudi ostal® delavce,-od katerih sta še dva težko ranjena, oseta lažje, vsi ostali pa nič.
d Prek is afriške paš Sava S ali are je pada! oao soboto po nekaterih krajih Slovenije in napravil ljudem na oblekah rumene madeže. Tsk prah dvignejo viharji v zrak in ga odneso tisoče kilometrov daleč, koder pada med dežjem ali snegom na zemljo.
Zgodilo s© je nedavao v Londonu. Poko-P*vaU so nekega tovarniškega delavca. Pomnik ni bil dosii znan, kor tudi ni preveč warel za družbo. La som pa tja je šel kdaj ®j> neko londonsko kegljišče, kjer je zase do-dosti zabavo in razvedrila. Ker je biS "»»neznan in neznaten človek, se londonsko Meščanstvo kar ni moglo načuditi, zakaj gre j4 »iegovim pogrebom toliko ljudi. Bilo jih «nad dva tisoč. Ljudje so kar po dvakrat in ® večkrat spraševali, kdo je umrl. Pa se je kakor da še.niso zadovoljni 7, odgovo-„"° ■ • • Zdelo se js to ljudem prava uganka. a "ganka pa je bila pravilno rešena šelo ' flal. ko se je zvedelo za pokojnikovo oporo-
ko. Pokojnik je zapustil okoli 275.000 dinarjev denarja. V oporoki pa je doSoCil, da se mora ©d tega njegovega prihranjenega denarja izplača« vsakomur, kuor ae udeleži njegovega pogreba, po en fuut, t j. »koli 230 dinarjev. Ta pokojnikova leija pa ni bila izražena samo v oporoki, pač pa jo je razodel že prej svojim prijateljem. Ko uo H sedaj zvedeli, da ja omenjeni tovarniSki delavec umrl, »o se nekateri kar s eeto »vejo družino zbrali ob pokojnikovi krat! ia 311 m pogrebom prav do groba. Zanimivo bi bilo tudi vedeti, ije niso morda prišli po ta denar tudi drugi, ki niso niti šli za pogrebom. Saj ob krsti menda nihče ni popisoval pogrebcev!
d Ne utajo, ker so že dovolj učeni. Zanimivo sliko naprednega izobraženstva je pokazal občni zbor jugoslovanske napredne
omladine v Starem Bečeju. Knjižničar je namreč povedal, da vse leto e: izposodil niti ene knjige svojim članom, ker je pač nihče zahteval ni. Ta ugotovitev je izzvala seveda veliko pozornost, ker so čkai tega »naprednega društva« samo šolani ljudje.
d Velike tovarne aaj »sianeve »žrokovne Sol«. Tekstilno šolo hočejo namestiti Hrvatje v Dugi Resi, kjer je središče hrvatske blagovne industrije. Tamkajšnje tovarne so med največjimi v državi, vesdar strokovne šole, ki bi vzgajala domače ljudi za mojstre, nimajo* Pač pa sta v Jugoslaviji dve taki šoli, namreč v Kranju in v Leskovcu v Srbiji. Že iz razloga, da bi domači ljudje zavzeli vsa tista mesta, sia katerih s® v tekstilnih tovarnah tujci kar dreujatu, je zahteva po tovarniški strokovni Soli — zdrava.
d USla je §tomi saartL V Novem aelu pri Čskovcu se je odigrala velika rodbinska žalo-igra. Brezposelni delavec Aleksander Novak se je odločil končati življejije sebi in svoji ženi. Dobro leto je bi! poročen, vendar je morala ta čas njegova žena pretrpeti le samo najhujše. Pred dvema dnevoma je napisal oprostilna pisma, v katerih je napisal, da bo ubil ženo in nato še sebe. Nato je poklical ženo Kato in ji vsa pisma prebral Povedal ji je, da jo bo »Ml in ji »kazal, da se je morala vleči v posteljo. Za trenutek pa }« Novak »topil ven, kar pa je Izrabila Kata in skozi ofefto skočila ter zbežala k sosedom in se skrila v seno. Mož je nato s kolesom Iskal ženoi vendar je «5 našel. Nato ja M in se obesil. Ko so zjutraj našli njegova pisma, so iskali ženo. Mašil »o jo pa zdravo pri njenih starših.
d Zagreb dhfei !crew«?.erlj (peč za sežiganje mrliče v), če bo zagrebška mestna občina ugodno rešila prošnjo druStva »Plamen« in mu v ta namen brezplačno prepustila potreV
IZ DOMAČE POLITIKE
ni svet. Krematorij bi bil prvi v drtarj V Belgradu se je zamisel krero*torija »a pritisk pravoslavnih cerkvenih krogov ponesrečila.
d Občinske tehtnic« so jarae a&praT® ia ce ne smejo obdavčiti. Tako je odločilo ti-iiančno ministrstvo.
d Več kot i090 gostiln ima Zagreb. Na vsakih 250 prebivalcev že pride ena pivnica.
d Zaradi ene same tobačne škatijice so se stepii kmetje v Miškovcu pri Derventi. — Pri kmetu Jevtiču je bila krstna slava. Zbralo se je mnogo njegovih prijateljev. Naenkrat pa je kmet Tepič ugotovil, da nima več tobačne škatijice. Dejal je gostom, da mu je nekdo ukradel in da ne bo nihče še! živ ven iz hiše, dokler se škatljica ne najde. Ker je Tepič postajal nasilen, ga je gostitelj pozval naj se odstrani iz hiše. Tepič je šel in se skril za neko ogrado blizu hiše. Ko so se gostje začeli razhajati, pa je skočil Tepič iz zasede na kmeta Stjepana in ga z nožem dvakrat zabodel, da je padel mrtev. Ostali so pograbili za kolce in skočili nad napadalca Vendar jim je pobegnil. Sodišče ga je zaradi tega obsodilo na 16 let težke ječe in trajno izgubo častnih državljanskih pravic.
d Novomeška Vincencijeva konferenca. -Ono nedeljo so prijatelji ubogih zborovali v Novem mestu. Iz poročil je razvidno, da je bilo v preteklem letu stalno podpiranih 31 ubogih in sicer 17 družin in 14 samskih oseb. Poleg tega je bilo od konference obdarovanih ob priliki prvega sv. obhajila 32 otrok z obleko in obutvijo, za Miklavža pa zopet 53 otrok z enakimi predmeti. Za veliko noč in božič so stalni obdarovanci prejeli dvojno podporo. — Konferenca je imela v preteklem letu 19.937.50 din izdatkov (8000 din več kot v letu 1935), dočim so bili prejemki mnogo manjši. Da je konferenca mogla tako dobro delovati, gre v prvi vrsti zahvala konferenčnemu ženskemu dobrodelnemu odseku, ki z vso vnemo in ob vsaki priliki nabira po mestu darove in prispevke. V drugi vrsti pa seveda dobrim Novomeščanom, ki a tako globokim razumevanjem podpirajo po svojih mo-
i delovanje konference in ne nazadnje g. j ban si, ki je delo konference vedno izdatno
j podprl
d Po pogosii nosečnosti morejo žene z
i dnevno redno uporabo pol kozarca naravne s »Fraiui-josefove« grenke vode zaužite na te-j šCc, x lahkoto doseči izpraznjenje črev in i ureieno delovanje želodca. »Franz-Joseiova« j voda je davno preizkušena, najtopleje pripo-! ročena in se dobiva povsod. I Os3. reg. 8. fcr, «M74/3J.
j d Cerkev so izropaii. V noči od sobote j na nedeljo od 20. na 21. marca so do sedaj neznani vlomilci prijazno cerkvico pod Rožnikom v Kcsezah izropali. Vlomilci sc vdrli skozi okno, zvili varovalno mrežo in razbili okno, nakar so imeli prost vstop v ccrkev. Medeninasta vratca tabernaklja so s silo odprli. V tabernaklju so našli povsem novo man-štranco, ki je bila pripravljena za cerkveno opravilo drugega dne. Odnesli so monštranco in ciborij s svetimi hostijami, kar kaže ta zločin v še hujši luči. V zakrstiji so nato razbili omaro in ukradli kelih, v cerkvi pa so razbili vse nabiralnike in enega celo odnesli. Drugega dne je cerkovnik z grozo opazil ta strašni zločin. Policija je uvedla preiskavo, toda do sedaj še brez uspeha. Cerkveni roparji bi kmalu padli v roke šentviških orožnikov. Na bližnjem, potoku se je razvil ogorčen boj med orožnikom in roparskim beguncem ter je orožnik padel pri tem v potok, zločinec pa je odnese! pele. Orožnik je streljal za zločincem, vendar pa ga v temi ni zadel, škoda, ki jo trpi cerkev, znaša okoli 8000 din.
d Še en cerkveni rop. Samotna gorska cerkvica Sv. Ahacija, — župnija Gozd pri Kamniku, je bila te dni žrtev podlega cerkvenega tatu. Odnesel je iz oltarja šest bronastih starinskih, krasno izdelanih svečnikov, ter istočasno namestil šest drugih večnikov, ki pa še zdaleka ne nadomeščajo vrednost ukradenih. Pozorni kamniški orožniki so se odpravili v Ljubljano in so res našli pri nekem starinarju ukradene svečnike, katere so zaplenili in odnesli s seboj.
bo jc poročila i očetovim
d Senat je po daljši razpravi sprejel državni proračun z veliko večino glasov in sicer 48 : 25. Od Slovencev so za proračun glasovali senatorji dr, Gregorin, Ivan Hribar, dr. Korošec, dr Ploj in Smodej, proti pa m glasovali dr, Kramar, dr. Marušič in pa Iva" Pucelj.
d Starostno savarovatije delavcev. Minister za socialno politiko Cvetkovič jc izjavil novinarjem, da je izda! uredbo, s katero se s 1. septembrom uvede starostmi zavarovan)« delavcev. Po iej uredbi bodo dobili onemogli delavci po 200 tednih (4 letih) plačevanja vsoto v višini ene tretjine njih dosedanjega zaslužka, starostno rento pa delavci po l5 letih vplačevanja, ki so dosegli starost 70 M. Vdove in sirote do 16 leta dobe poleg pogrebnine po eno četrtino moževih starostnih dohodkov,
d Časopis »Pohod«, v katerem smo videli včasih že sliko nekega katoliškega župnika, priobčuje sledečo piotiversko norčijo: »Ma-
d So ga privedli aszaj, kamor spada, — Dne 13. marca je pobegni! iz ljubljanskih zaporov Karel Cermelj, italijanski državljan, človek nestalnega bivališča, ki je bil obsojen na večmesečno zaporno kazen. Klatil se je po ljubljanski okolici. Posrečilo se mu je, da je deloma izmenjal jetniško obleko in ie okrog prosjačil. Orožniki v Vevčah, ki imajo te dni prav mnogo posla g poizvedbami o neznanih požigalcih, so ga prijeli in v nedeljo pripeljali nazaj v sodne zapore. Pri njem so našli 75 dinarjev gotovine.
d Posetite manufakturno trgovino Kmečki magazin, Ljubljana, Krekov trg 10, ki Vas postreže najbolje.
d Pri zaprtju, jaotujaii v prebavi vzemite zjutraj na prazen ž.elodec kozarec naravne »Franz-Josef grenčice«.
Najstarejši izmed 12 starčkov, ki so se udeležili obreda umivanja nog v Ljubljani, je bi! leto« 97 letni Janez Marolt iz Kostanjevice.
(Foto Pavlovčič, Ljubljana.)
iiin družba in Frenkove borb«.« v »Bogoljub« ie biio i**®!«110' f® -ttMli Frankov« h«! »topil« v Marijino družbo. (Franko je poveljnik čet, ki «« bor® v Španiji proti komu-
nistom). OJ t^S« se pričakuj« posebnega blagoslova iz nebes za Frankove Čete. Ta teden L je ta blagoslov nenadno izostal. Hudomušni jeziki pripominjajo, da zaradi tega, ker nista Mussolini in Hitler vsakega svojega vojak« vpisala v Marijino družbo. Sele ko bo ta reorganizacija izvedena, pojdemo naprej — m Madrid.
7 P0dHpi pri Vrhniki i« »P«' tfila so zno dolino 40 letna Marija Troha. -
IV Ljubljani so umrli: strokovni učitelj v p.
fvan Ba,žel, zvamčnik dri. žel. Alojzij Mah-
~„ B h'°"Srameli- višji revident drž. žel. 'Z ?■ Rvdf ttk, trgovska sotrudnica Zinka Dezman, Fran Naglost, Err.esti.ia Oman roj
trgovec z usnjem Kari Pečenko, nad-
Terelr » t"' ^ V P' J°Žef G°*P° X v stolni e deli na tri mirno o kon-
ostro obsoja narodnosocsalistični nauk o p]e. menu, ki je protikrščanski. Okrožnica nadalje poudarja, da cerkev nikdar ne bo priznala šo! v katerih uče verouk posvetni učitelji. Ta verski pouk ni svoboden.
g Kje je krivda za kršitev kock Dne 21. marca so v nemških katolišju prečitali papeževo poslanico, ki prr ti kršitvam konkordata iz leta 19." je poslanico prečštal škof P - , cerkvi sv. Hedvige, n dele. V prvem delu { kordatu, drugi de! go jti o veri v Boga in v Kristusa in o pravicah roditeljev, ki jih imajo po krščanski morali, v tretjem delu pa o istih, ki so se vsled groženj ali zaradi obljub obrnili proti Kristusu. Sv. oče pravi, da je krivda zg kršitev konkordata na strani države ne pa na strani cerkve. Država noče pošteno tolmačiti odredb ie pogodbe. Sv. oče ne mara odpovedati tega konkordata samo iz skrbi za duše, ki so mu-poverjene, vendar pa bo branil pravice katoliške cerkve proti oblastnikom v Nemčiji Nanj v tej smeri ne bo uplival prehodni uspeh ali neuspeh. Poslanica ostro obsoja plemensko načelo in zavrača hitlersko razlago o narodu krvi in zemlje. Vsi, ki govore tako, žalijo verski čut. Za kristjana je križ edino znamenje vsega tistega, kar se hoče danes vzeti roditeljem in otrokom, ki verujejo v Boga. Cerkev nikdar ne bo priznala šol, v katerih učitelji uče verskih resnic mladino. Ta verski pouk ni svoboden in se izvaja v proti-krščanskem duhu. Poslanica se obrača nato na vse duhovnike, ki imajo pred seboj zelo težke dolžnosti. Poslanica s® zaključuje z mislijo, da sv. oče moli za vse tiste, ki trpe zaradi svoje vere. Cerkev se bo znala v ječah in koncentracijskih taboriščih upreti telesnim mukam.
s Spopad med desničarji in levičarji. Ker je francoska socialna stranka, bivši ognjeni križarji polkovnika De la Rocquea, hotela prirediti v pariškem predmestju Cli-chy, znani trdnjavi komunistov, neko predstavo, so smatrali tamošnji komunisti to kot izzivanje ter je zato prišlo nedavno do hrupnih demonstracij proti križarjem. Prišlo je do spopada med policijo in demonstranti. Delavci so postavili barikade ter je prišlo do bojev, pri katerih je bilo 80 oseb ubitih, nad 50 hudo, več sto pa lahko ranjenih. Policija je na vse zadnje vendarle vpostavila red. Delavci so proglasili poldnevno stavko. Žrtve so ob ogromni udeležbi meščanov slovesno pokopali. V parlamentu so padali glede krvavega spopada očitki z obeh strani. Posebnih posledic pa ni bilo.
n Oster nastop Vatikana za pravice Cerkve. Pred kratkim so prečitali v vseh katoliških cerkvah Nemčije okrožnico papeža, ki v njej protstira proti kršitvam konkordata, ki je sklenjen leta 1933 med nemško vlado in sv. stolico. V okrožnici poudarja papež, da je i Krivda 1« na nemški državi. Okrožnica zlasti i
s Kdo pripravlja nehote pot svetovni resoluciji. Glavni tajnik pripravljalnega odbora za prvi svetovni protikomunistični kongres Nila Bahr je izjavil med drugim sledeče: V boju proti komunizmu, sovražniku sveta, je mogoče samo, da smo za ali proti. Kdor meni, da se da boj proti komunizmu dovršiti in končati s kakimi sporazumevanji, ne pozna svetovno-revolucijskega in zločinskega značaja komunizma. — Kdor se udaja kakim slepilom, sbk> nehote pripravlja pot svetovni revoluciji. Bavnodušnost in slepota spričo te velike nevarnosti za kulturo in za mir sta zeln nevarni zadevi. Stališče složne nepri-
gtranesti in nevtralnosti ter čakanje na zmago močnejžega je največji in najboljši zaveznik boljševiške propagande. Tega je treba najprej premagati, če hočemo da bo svet ozdravel za boj proti sovražniku, ki mu z vsemi sredstvi pripravlja konec. Naše delo bo pomagalo, da bodo narodi sveta, ki jih zdaj razdvaja prav zastrupljevalno delo različnih propagand, spet našli pot, do prijateljstva. — To ni boj dveh miselnosti, marveč boj sveta proti razkrajanju, brezboštvu, nasilju in prevratu, boj proti državljanski vojni in proti rdečemu imperializmu, boj za vero, red in pravico ter mir«.
DROBNE NOVICE
s Kako bodo panali demonstrante. Za
nekrvavo razganjanje množice bodo pariško policijo opremili z brizgalnami za barve, z bombami za. solzni plin ter s strojnicami, ki bodo streljale celuloidne krogie, podobne žogam za ping-pong. Te krogle ne bodo nikdar povzročile smrti, marveč samo lahke poškodbe. Vrh lega bodo tudi zvišali število moštva od 12.000 na 20.000 mož.
Proti novi indijgki ustavi, ki so jo dali Indiji Angleži, se je izrekel indijski narodni kongres.
200.000 ameriških delavcev v avtomobilski široki je stopilo v stavko.
420.000 ton ladij je šlo na dno preteklo leto po vseh svetovnih morjih, 871 po številu.
Tri nove trdnjave je dovršila na svojih mejah Belgija.
Vse židovske in arabske komunistične agitatorje so zaprli v Palestini.
Ogromne količine žita sta začeli kupovati Anglija in Italija na ameriških tržiščih.
Zakon o zboljšanja plač državnim uradnikom sla izglasovali obe francoski zbornici.
V svojem poročilu je prosvetni minister povedal te dni v narodni skupščini tudi tole:
Dotakniti se moram nove odredbe, ki se nahaja v finančnem zakonu za 1. 1937—38 in ki določa, da morajo učiteljice ljudskih šol izstopiti iz državno službe, če se poroče z možmi, ki niso učtelji. Ta uredba je na prvi pogled zelo stroga, toda ne predstavlja nič novega v naši šolski zakonodaji. Nahaja se že v zakonu o ljudskih šolah v kraljevini Srbiji do L 1904. Nahaja se v zakonodaji, veljavni na Hrvatskem do 1. 1914., a nahaja se tudi v zakonodaji, veljavni v Bosni in Hercegovini do leta 1921. To določbo smo torej samo obnovili. Obnovitev pa je bila potrebna v korist ljudske šole same, ker učiteljice, ki so poročene z neučiteljem, so velikanska ovira za pravilno nastavitev učiteljskega osebja. Ako namreč je njihov mož pripadnik svobodnega poklica, potem je silno težko take učiteljice prestavljati, postale so nepremične, čeravno mnogokrat obstojajo zelo močni razlogi, da se jih premesti iz tamošnje sredine. Ako je njihov mož državni ali samoupravni uradnik, potem zahteva vsaka moževa premestitev tudi premestitev njegove žene učiteljice, čeravno bi bila takšna premestitev te-niriir-mTinfiTriniu.iHK m v nun hi« mm, '»i i»ramm»a
Od 4 a 8 milijonov se je pomnožilo v zadnjih treh letih število radijskih naročnikov v Nemčiji.
Francoski listi očitajo Angliji, da ne pokaže jasno svojega stališča glede španske državljanske vojne.
80 i«jih tovornih parnikov so zaplenile v marcu bojne ladjo španskih nacionalistov.
24.000 Židov se je izseli!*« lani iz Nemčije.
za
žavna, ali celo nemogoča iz razloga, da na novem službenem mestu njenega moža ni nobenega praznega mesta tudi za njegovo ženo učiteljico, odnosuo, kar se tudi lahko dogaja, da se učiteljica v kraju, kamor je bil premeščen njen mož, po zakonskih predpisih sploh ne more premestiti (v banovinske pre-stolice pred 10 službenimi leti). V takih primerih se potem navadno operira z izmišljenimi bolezenskimi dopusti, ki trajajo leta in leta, medtem pa ostajajo otroci v njihovih razredih brez učiteljic. Število takšnih primerov ni majhno in od dneva do dneva narašča. To je škodljivo za šolo samo in za pravilno nastavljanje učiteljskega osebja, a tudi škodljivo za zakonsko skupnost, kadar mora učiteljica prebivati drugod, kot prebiva njen zakonski drug. Ne smemo pa pozabiti, da bo na inesto, ki je bilo izpraznjeno od učiteljice, ki si je s svojim zakonom tako rekoč zavarovala svoj obstoj, prišla lahko njena tovarišica, ki je morebiti že dolga ieta čakala, čestokrat v največji bedi, na svojo nastavitev.
IttCffCS
V londonskem živalskem vrtu vlada že par tednov veliko razburjenje. Mlad pavian je Marku, »kralju opic«, pred daljšim časom ukradel samico, in čeprav mu je Marko dal občutili svojo jezo, je te dni spet ugrabil mlado opičjo gospodično iz njegovega harema. V opičji kletki je prišio do pravcate vojne bitke. Opice so se razdelile v dva tabora in sicer v tabor kralju zvestih in tabor revolucionarjev. Zmaga pa ja pripadla opičjemu strežaju, ki je s palico kmalu pomiril svoje varovance.
RAZNO k Ganghofer:
Mož iz jekla je seveda ameriška posebnost V dvorani vojnega ministrstva sloji požast, visoka 7 m m težka do 5 ton. m obliko velikanskega f oveka. Posebnost tega ."$?!» je, da rekije naj-,"le računske naloge z »rezprimerno točnostjo. Umetni mož pomaga grajal . mostove, meri ne-°«ni prostor, tiči, kako !lai « ravna pravilno s l°P0y. in v rži še sto J™gih poslov, ki slonijo "» številkah. Ni gR čk>. «*«, ki bi bil v računih ™,l}!ter točen in ne-»»tb,v. fa umetni člo-dela seve s pomočjo Posebnega dinamo-stroja. ,,JMloigra preatolona-<*lnka Rudolf,. V nem-ffi" Leipzigu je izšla ®">ai v kateri bivša žeja Prestolonaslednika Ru-f1 razkriva okoliščine iwgr?-v ?radiču Mayer-f-kjer so v januarju *» 1889 naSli ustreljene. P Prestolonaslednika in »aromeo Večero. Prestolo-asedmkova žena, ki je £■ ne.!>lni» Lony«y, v OT Pripoveduje, da je ""»Me 15 letf zaročena Kudolfotn. Zakon je bil ker sta si rafala k L.".žena !uia- Rudolf b°Wial na nesrečnem
18
Roman iz začetka 12. stoletja
V šotor je stopil hlapec s trsko v roki, da bi jo prižgal na lučei., »Zakuriti moramo,« je dejal, ikon ji bijejo okrog sebe in hrhajo. .. kakšne zveri se morajo klatiti v bližini. Ce pa gori, bo brž mir k S trpolečo lučio treske je hlapee odšel.
»Da, lepo! Da, lepo!« je stokal Vampo. »Tu se pode zveri okrog, kakor zajci v zelniku I O ti moj jubi Bog, ali so i o kraji k' Grom je počil, in ropotajoči odmev je bobnel čez gore. >In poslušaj samo ta vihar! Saj pokanja ni ne konca in kraja!«
»Ker grmi na suho! Ce bi padal dež, bi bilo tega kmalu konec.«
»Takšni kraji! Še deževati noče v njih k Vampo je globoko vzdihnil, sključil zopet kolena k sebi in jih objel z rokami. »Kar milo se mi stori pri srcu, če pomislim domov na Tegrinsko jezero.« Hrepeneče 80 njegove oči v prazno in polglasno je zapel predse: Vale« ilorent u»di<}ue Montiuai in Tcgrinsee Roseis fulgoribus iiliis fragrantibus Tellus herbifera G©nera plurima Produxit bladoniro.
(Pomlajen je dol in breg ob Tegrinskem jezeru: Ogenj tal in lilij «i«|i vonj svoj iiri tu — in St cvet ncžtet zdaj poatilja spet zemlja, mati bilja,)
Po zadnjih besedah je turobno pokimal g svojo ple-šato glavo, na kateri se je odbijal blesk lučce, našilil ustnice in zažvižgal napev.
»Lepa pesmica. Kdo jo je pel?« je vprašal Svajker.
»Fromund, pravijo.«
»Kak popotni, ka-li?«
»Toda Svajker!« In brat Vampo je začudeno pogledal. 3 Mar še nikoli nisi čul o Fromundu? Seveda, dolgo je že, kar je umrl. To ti je bil mož, znan in slaven iz kraja v kraj. Spoznal sem ga, ko sem bil kloštrski muc v tegrinski kuhinji. Covek, da nikoli takega! Vse je umel: pridigati in razpravljati, pesniti in peti, pisati in slikati, zvonove je ulival in barval okna, z- al je rano-celiti in v cerkvi je rezljal zborne stole. In tako dober in prijazen je bil, sinjeok in plavobradat...«
»Kakor pater Ebervajn.«
»Prav si rekel! Ce tega pogledam, se spomnim dostikrat na Fromunda. Naš gospod zna tudi vse: prijeti za delo in biti dober I To bo prešt, pravičen in skromen, pa nič ne bo dal ra zunanjost... kakor oni v Saleburgu.C
»Cuj, menim, da že moli,«
Vampo je poslušal in odkimal. »To bo pater Valdram. Gospod pač spi, dan ga jc gotovo utrudil.«
Brat ni uganil. Pred drugim Šotorom, v katareni sa je znotraj glasilo enakomerno psalmiranje, je sedel Ebervajn na smrekovi korenini, s hrbtom naslonjen na deblo, roke sklenjen© v. naročju, negiben, skoro ko pogreznjen v spanje. Ako se je razlila čezenj svetloba bliska, je obsijala spokojno se smehljajoč obraz in tihe oči, ki so zasanjano zrle tja v veter in vihar.
Podobe minulega dne so se mu vrstile pred duhom, in hude skrbi so ga stiskale. Kar je moral ta dan doživeti, z Zigenotom, z Valdramorai in Havnsper&om, to vse je po vročem veselju, ki ga je bil občutil gwi na
PO D
ZAHVALA
Podpisana Marija Pipan, posestnice v Ško-iji Loki, potrjujem, da sem prejela znesek 1000 din, reci tisoč dinarjev, kot naročnica Vašega lista, ker mi jc pogorela moja stanovanjska hiša. za kar se upravi najlepše zahvaljujem.
Škofja Loka. Marija Pipan, s. r.
Grajska pot 3.
Sz tvszrsih krajev
Sel« v Hrustenički dolini. Nedavno je pri posestniku Hriberniku neznanec ustrelil skozi okno
v hišo. Gospodar je zgrabil lovsko puško in skočil ven. Žena je ugasnila luž. Šele s streli iz puške je gospodar pregnal nasilnež), ki je hotel imeti — denar. Pred letom dni ee je dogodil ravno tak slučaj. — Naša dolina z vasmi Puštal, Sv. Barbara, Sv. Andrej in Sv. Ožbalt je gotovo najbolj zapuščena v našem okraju. Voda nam po hudih povodnjih leta 1924 in 1926 dela veliko škodo in teče, kakor se ji zljubi. Potov skoro nimamo. Občinska pot je 9 km dolga in jo kmetje, ki imajo vsak Se po par kilometrov svoje poti, ne morejo vzdrževati. Nujno potrebna bi nam bila primerna pomoč od banovine tako za rogulaeijo potoka, kot za popravo poti. — Menda bodo začeli delali cesto v Črni vrh. Prosimo, naj gre ta cesta mimo nas. Veliko več ljudem bo koristila, nič daljša ne bo in tudi gramoz za cesto bo pri rokah. Prosimo merodajne gospode, da upoštevajo te noše upravičene želje, ne pa zahteve tega ali onega poedinca.
Raka pri Krškem. Za veliko noč si vsakdo rad preuredi in osoaži stanovanje. Letošnjo veliko noč pa je narava v splošno presenečenje -pobelila vse tako na debelo, da je »beleži lomil in podiral drevje. — 86 letni Janez Metelko iz Dolenje vasi se je že tretjič udeležil na veliki četriek obreda umivanja nog v stolnici. Možu želimo še mnogo zdravih in krepkih let. t-. Ker še vedno
C)V IN I
nimamo g. kaplana, je prihitel za praznke vpo-moč g. P Lojze Jože. >Tale gospod bi bil pa t« nas izvrsten kaplan,< so si šepetali zadnji* Itudje
0 mladem g. misijonarju Jožefu Gregorju. »sa) pridejo k . »tn,« ste čuli govorice tudi še po mi»i-jonu. Kes to ne bi bilo napačno, le žal, da izvedljivo ni.
Zagreb. Tu v Zagrebu živi tisoča Slovencev. Med njimi nas je mnogo, ki smo doma z Rake na Dolenjskem ali pa iz bližnje okolice. Prav radi prebiramo »Domoljuba«, ki nam prinaša novice is domače dežele. Posebno veseli smo vedno novic i* domačega kraja. Ni ga iedna, da bi nam dopisnik
1 Rake ne poslal potom »Domoljuba« nekaj zanimivih novic z rodne grude. Kako radi jih prebiramo, naj bodo vesele sli žalostne. Javno se zahvaljujemo lvtšL-emu dopisniku. Morda sam niti ns misli na to, kako dobro delo vrši med svojimi rojaki, ki žive z doma. Najlepše ga pozdravlja v imenu vseh Jože Koatrevc.
Šmarje ta. Od 7. do 14. marca so v naši fari oo. jezuiti vršili duhovno preobnovo. Sam Bog Oče je skrbel, da ljudje niso mogli v vinograde, ampak da so se v častnem številu udeleževali misijonskih pridig in razen par izjem prejeli sv. zakramente. P. superior Kopalin in p. Pate sta izborno vplivala na duše poslušalcev. Bog daj, da bi setev obrodila tudi žetev. Na veliki četrtek smo imeli pa zunanjo slovesnost na trgu. Vlada je namreč blagovolila našega dolgoletnega župana g. Oberča odlikovati z redom sv. Save IV. stopnje. Red V. stopnje je že pred par leti prejel. Sam sreski načelnik is Novega mesta so je k nam pripeljal in po jedrnatem govoru o pomembnosti kmeta za okolico, 7,a državo in po pohvali o vestnem službovanju slav-ljenca, pripel pred mnogoštevilnim občinstvom županu visoki red. 0. župnik je v kratkem nagovoru omenil, da bodimo Šmarječanl ena družina, »ti g. župan, se pa izkaži, da si vreden takega odlikovanja!«
Vrhnika. Letos je poteklo 50 let, kar nosita
zakonski jarem ljubezni upokojeni železniški čuvaj Japelj Frane in njegova zvesta družica Jera roj. Sluga. 37 let je on opravl jal čuvajniško službo na raznih krajih južne železnice, najdalje — 21 let —
na Viču, lijtir križa Tržaška cesta železniški tir Jubilanta (Lista bila filko!! bogata, a živele 9t» vedno pošteno, vržili sta streslo svojo služba in »4 desetih otrok pripravila pat h kruhu, drugi ^ jima pa pomrli. Ob zlati poroki na velikouočai ponedeljek so se zbrali vsi otroci t mali jubilantovi hiši na domače slavje. Pri&el jo Janez, pošlo-vodja iz Kranja s svojim! osmimi otroci, Alojzij, preglednik fiaančue kontrole v Dalmaciji, Ana po-ročena Obradovič, a svojim možem in hčerko U Ljubljane, upravitelj šole Pavle s svojo družinico iz Smlednika, vsem pa je stregla Marija, ki jg očetu in materi doma » pomoč. Ker iena-jubilant-ka že dalj čas« ne moro v cerkev, je gospod dekan na domu ju blagoslovil ob zlati poroki, vnukinj« so jima prisrčno častitale in vsi domači so s sol-sami hvaležno ljubezni spremljali slavje. 7, ves«. Ijem lahko jubilanta gledata na svoja otroke in vnuke. Z njimi kličemo tudi mi: Bog živi oba jubilanta iu ju 6e dalje ohrani v tako hvaležal ljubezni njunih otrok!
Lužo j>ri Kranju. Na praznik sv. Jožefa je obhajal 60 letnico Jožef GaSperiin H Luž, med ljudmi dobro poznan pod domačim imenom »Jakovčev očet. 2e kot fant in pozneje kot družinski oče j» rad stal na strani svojim važčanom s svojimi nasveti, posebno pa je naklonjen revežem. J« prav dobrosrčen in iskren ter skrben krščanski oče. Je zvest čiiatelj in naročnik »Domoljuba«, »Bogoljuba:, »Glasnik«« in Mohorjeve družbe že. mnogo let. Želimo našemu jubilantu mnogo sreče, da M ga Bog ohranil še mnogo let kot prijatelja katoliškega tiska, dobrotnika revežem in prijaznega moža vsem vaščanom in okolici.
Delsko. V občini Dolsko namerava zgraditi Sadjarska podružnica iz Dola sušilnico za sušenje sadja. Vse priznanje onemu, ki jo to zamisel
BofloOiib
najboljši in najlepše opremljeni nabožni mesečnik v naši državi, Ima vedno lepe slike v bakro-tiska. Pišite, da ga Vam pošljejo na ogled. Naslov: »Bogoljub«, Ljubljana, Jugoslov. tiskarna.
strmem skalnatem krnu, izzvenelo v neubrauost in zlo-zvočje. Ia mar ni bila prva pot, ki jo je nastopil z brati, blodna pot? In kaj ga čaka za bodoče? Ali bo, tujec v tej negostoljubni gorski dolini, pač ume! najti in izbrati košček zemlje, ki naj bi najboljše nosil mladi klošter? In če bo klošler stal — ali ga v žilavem in težkem boju, ki se zdi neizbežen, ne bo nikoli zapustila moč in pogumno upanje, dokler ne bo dopolnjeno poslanstvo, ki ga je bil sprejel na svoje rame? Toda ali stoji sam in brez pomoči? Mar ni z njun in njegovo sveto nalogo Nekdo, vseh ljudi Najmilejši in Največji. On, katerega Oče z utripom trepalnic vlada svet, ki z enim dihom zbudi vihar in ga zopet z enim nasmehom pomiri? »Ah, mene boječnika in malodušuika, ki mi je treba samo oči zapreti in čakati na svojega Vodnika!« S temi besedami ga je objel mir in čim dlje je sedel, žroč v viharno noč, tem bolj svetlo in mirno mu je bilo v srcu in duši.
In zopet je mislil na vse. kar je prinesel ta dan. In vse je dobilo sedaj pred njegovimi vidom drugačen obraz. AU ga je pot res blodno vodik* — pot, ki je njega in brate pripeljala sem v ta zatišni, pred besnilom viharja dobro zavarovani kraj? In Friderik llaviisperkV Kako bi se smel jeziti na tega moža? Vojščak, ki ne tehta besed, robat in iz trdega lesa, zvest služabnik, ki mu je eaino njegov gospodar v mislih in skuša vedeo varovati svojega gospoda koristi Pa Valdram* Mar je izvirala njegova jezna strogost in njegova mrka ognjevitost iz drugega vrelca, ko iz čiste vere do Bojja in vroče vneme
ltVa,r? In kalt<> 30 bi to> tar « d,>brega prihaja, rodilo dobrih sadov? In Zigell0t. ribič? Ali ni stopil febervajn p;edenj nepričakovano, tujec prod tujca? Mar rasteta prijateljstvo in zaupanje iz prve besede, iz prvega pogleda? Ebervajn se je nasmehnil. Ali ni bilo vse, Jkar je prinesel dan, povsem naravno in ob sebi umevno?
Kje naj bi bil neuspeh, ki bi ga smel zlovoljiti, mu zadajali skrbi in ga delati malodušnega?
V zraku je zatuli] sunek vetra in blisk se je užgal med oblaki: v zaseki je, na temnem dnu, rdeča luč za hip osvetlila megleno prikazen čudnih oblik, ki jo je gnal vihar ...« Kakor konj in jahalka z vihrajočimi rdečimi lasmi,« je zašepetal Ebervajn.
A že je bila zopet trda tema okoli njega iu čez oblake nad njim je bobnel grom. Ebervajn je vstal iu si šel, globoko sopeč, z roko čez čelo. »Predolgo sem bedel. Moje oči vidijo, česar ni.«
Krenil je proti šotoru, v katerem je pater Valdram še vedno molil. Tedaj je njegove oči oslepila jarka luč. Nad gozdnatim gričem, ki je ležal onkraj Ahe, je švignil navzdol blisk in je stal v zraku kakor goreče orjaško drevo, ki je imolo svoj vrh v oblakih in je s plamene-čimi vejami segalo na vse strani. Nebo in zemlja, gore, doline in gozdovi, vss je kakor plavalo v ognju — In grom je zabobnel, kakor bi se bil sesul vrhunec gore in bi svoje ruševine metal na lomeča se drevesa.
»Zdaj je treščilo ne daleč od naju!« je zakričal Švajker v svojem šotoru in planil ven. Brat Vampo je skočil za njim, bebljaje in vijoč roke. Oba sla slekla proti drugemu šotoru.
V temi, ki je sledila bleščeči svetlobi, iima je prišel nasproti Ebervajn. »Koga iščeta?«
»Hvala Bogu! Samo da ves čujemk je vzkiknil Svaj-ker. »Mislil sem že, da se je kaj zgodilok
Iz gozda se je razlegalo kričanja hlapcev, eden izmed tovornih konj se je bil splagil in odtrgal, gvajker je hotel pohiteli k hlapcem, toda še po nekaj korakih je zopet obstal. »Poglejte, gospod,< je zekical in pokazal čez Aho proti vrhu temnega, poraslega griča, »blisk jo moral udariti v suho drevo in užgatik
značaju, njegova notranja razbitost in razrvanost je Cest u povzročala strašne napade besnosti. Usodnega dne je bil prestolonaslednik na lovu v Mayer-lingti, v jutro 30. januarja so našii presolonaslednika ustreljenega v njegovi postelji, poleg njega pa truplo istoiako ustreljene baronice Marije Večere. Svoji ženi je bil napisal poslovilno pismo, v katerem ji izjavlja, da je sedaj rešena njegove navzočnosti in muke, in jo prosi, na) je dobra z malo, ki ie edino, kar ji ostane po njem. Pismo zaključuje: »Grem mirno v smrt, ki more edina rešiti moje dobro ime.« — Knjiga, ki jc izzvala veliko pozornost, je v Avstriji prepovedana,
Število japeucev ie neprestano množi. Glavno mesto japonske - Tokio -je pred kloni postalo tretje največje aiaito m svetu. Slej« danes nič m»nl kot šest milijonov prebivalcev, vsa japonska pa •Šteje nad 1«D milijo«"" prebivalcev. Z« Londonom in Newyorkom je Tokio največje mesto. Vsei JJ"
eisiccv oa bo kmalu « liko kot je ljudstva » Zedšnjenih državah Amerike.
„,a»UI Želeli bi le. da bi sušilnico postavili v S aii v Osredkah. V teh in okolifkih vaseh 'jL res suSe, Sar nam pričajo stare in nove male sušilnico, napravljene seveda Se po starem načinu. V vasi Kamnioa pa Se nismo videli sušilni Na vsak način pa naj sušilnica stoji na občinskem, ne na zasebnem svetu. Ce občina sveta tirna, ""j SSa odkupi. To zato, ker so občani na-moSeni, (ia pomagajo 0 prostovoljnimi prispevki. Pa tudi banska uprava, kakor čujemo, bo pomagala od svoje strani.
(ji. Ožbsit. Že Valvasor opisuje Žipek, da j« gosto zaraščen k smrekami, hojami; da je znan po mnogih studencih ki da je v njegovih presekih mnogo divjačine. — Kako je danes? Ne pred davnim {asom se je izvozilo veliko lesa iz teb gozdov skozi vmi, ki leže v posredni ali neposredni bližini Sipka. Veseli so bili kmetje, ki »o napravili dobro kupijo; zadovoljni tesači, da no kaj zaslužili in seveda tudi vozniki, domači in tuji. Vsi skupaj pa so var-Jevali in skrbno gospodarili z denarjem. Popravili domačiie, drugi zopet dali lepe dote svojim otrokom. Seveda kakšen kozarček sladkega vina so si tudi privoi&li, da se niso zamerili gostilničarjem. Pri takem živahnem prometu so mnogo trpela va-Ska in občinska pota. Res je, da zdaj ni toliko vožnje, a nekaj je je le. Pota so v slabem stanju, it jojl Če kdo ne verjame, naj pride pogledat. Trpi in muči se s£ivi»sa, orodje se kvari, ljudje radi slabih kolovozov mnogo zamude. Ni pretirano, kar je zapisano, Vsekako je treba popraviti pota, se žrtvovati za skupno stvar in se ne izgovarjati: meni tu ali ta pot nič ne koristi. Zavedajmo se tega, da imo eden od drugega odvisni, zatorej tudi vsi delajmo za skupno stvar, da bomo s skupnimi močmi popravili naša vaška in občinska pota.
k naših dnušte i*
Kresnice. Prosvetno druStvo bo priredilo na belo nedeljo, 4. aprila, igro »Voda«. Vsi prijatelji vesele igre in smeha vabljeni.
Kaplana nad Vrhniko. Ha belo nedeljo popoldne — jm) večernicah — bo lepa igra »Izpod Gol 1 cef. V«! Zaplanlnci, pa tudi oni, ki radi v Zaplano prihajajo,'prav iskreno vabljeni I Za-plsninci se pripravljamo na ustanovitev prosvetnega društva I
Srednja vas v Bohinju. Pri nas imamo veliko fclskih otrok, ki so navihani in poredni, kakor drugod. Ni lahka naloga krotiti in k dobremu nacisti te stotine drobljaneev. Naše vrlo učiteljstvo
ee z vao vnemo trudi, da bi nudilo mladini čim več dobrega. Skušajo jo pritegniti natse tudi izven šote. Ze za Miklavža so začeli, letoSnjo zimo pa smo1 imeli kar dve Šolski prireditvi. Ena je bila kar ce! koncert. Številni gledalci so občudovali, kaj je z nesebičnim delom in ljubeznijo mogoče doseči in so bili vzgojiteljem naSe mladine iz srca hvaležni. Cisti dohodek teh prireditev porabijo vedno v dobrodelne namene: za obleko revnim Šolarjem ln za šolske potrebščine. Le tako naprej! To je pot, ki bo zvezala slovenskega kmeta ln pravega slovenskega inteligenta!
Moravče. Dne 4. aprila ob 3 popoldne bo občni* zbor Kmetijske zadruge v Moravčah v ka-planiji. Člane zadruge vabimo, da se občiiega zbora udeležite v velikem Številu in se sami prepričate o novem poslovanju in gospodarstvu v zadrugi.
Brezovica pri Ljubljani Kat. prosv. društvo uprizori na belo nedeljo 4. aprila ob 3 popoldne in ob 8 zvečer v Prosvetnem domu na Brezovici burko v treh dejanjih »Lesena peč«. Vsi prijatelji poštene zabave vljudno vabljeni.
Program Radio Ljubljane od 1. aprila do S, aprila.
Vsak dan: 12 Plošče, 12.45 Vreme, poročila, 13 Cas, spored, obvestila, 13.15 PloSče, 14 Vreme, borza, 19 in 22 Cas, vreme, poročila, spored, obvestila.
Četrtek, 1. aprila: 18 Radijski orkester, 18.40 Sloven&čina za Slovence, 19.30 Nae. ura, 19.50 PloSče, 20 Velika Pavlihova pratika, 22.15 Magistrov tercet. — Petek, 2. aprila: 18 Ženska ura, 18.20 Operetni venčki, 18.40 Francoščina, 19.30 Nac. ura, 19.50 Zanimivosti, 20 Narodne s spremljevanjem harmonike, 21 Radijski orkester, 22.30 AngieSke plošče. — Sobota, 3. aprila: 18 Radijski orkester, 18.40 Haravoznanstvo in tehnika, 19.30 Nac. ura, 19.50 Pregled sporeda, 20 O zunanji politiki, 20.20 Pisan večer, 22.15 Radijski orkester. — Nedelja, 4. aprila: 8 PloSče, 8.30 Telovadba, 9 Cas, poročila, spored, 9.15 Verski govor. 9.30 Prenos cerkvene glasbe, 11 Plošče, 11.30 OtroSka ura, 13.15 Radijski orkester, 16 Podržavljen je zavarovanja, 16.20 Plošče, 17 Kmetijska ura: Gozdarstvo, 17.20 Materinski dan, 18 Narodne pesmi, 19.3(1 Nac. ura, 19.50 Slovenska uro, 20.30 Vodopivčsva vesela ura, 22.15 Plošče. -- Ponedeljek, 5. aprila: 18 Zdrav-niSka ura, 16.20 PloSče, 18.30 Slovenska narodna
pesem, 19.30 Nac. ura, 19.50 Zanimivosti, 20 Pihalni kvintet, 20.45 PloSče, 21 Radijski orkester, 22.15 Radijski jaze. — Torek, 8. aprila: 11 Šolska ura, 18 Radijski orkester, 18,40 Psihotehnika in nar. gospodarstvo, 19.30 Nac. ura, 19.50 Zabavni tednik, 20 PloSče, 20.20 Branislav NuSič »Dr« — komedija, 22.15 Radijski drkester. — Sreda, 7. aprila: 18 Mladinska ura, 18.4d Delavsko predavanje, 19.30 Nac. ura, 19.50 Sah, 20 IV. ura slov« orgelske glasbe, 21.15 Koncert na dveh harmonikah, 22.15 Radijski orkester.
DOBRO ČTIVO
k Za dobre ljubeče mamica vsebuje knjižnica »Moj novorojenček« vse, kar potrebuje za nego svojega otroka. Knjižica je majhna, obsega samo 32 strani in vsebuje 25 lepil« slik. Nova dojenčkova oprema je lepša, udobnejša in cenejša kakor staromodna. Vsaka še tako preprosta žena si jo lahko pripravi iz starega mehkega perila, ako nima sredstev, da si kupi nove stvari. Knjižica daje navodila glede oblačenja, kopanja, prehrane, solnčenja, odvajanja. Nazorno je pokazan razvoj otroškega zobovja, dalje popis vzrokov otroškega joka ie razvoj njegovega duha. Avtorica ga. L. Megiič sa> drži smernic, ki jih je spoznala v Ameriki, kjer je ljubezen do otroka na višku. Knjižica stane 12 am in se naroča v Jugoslovanski knjigarni. Pošljite 13 din naprej v znamkah.
k Martin Humek: Praktični sadjar, zbirka najvažnejših sadjarskih naukov, pojasnjena s 24 barvnimi prilogami in 92 slikami v tekstu. Ljubljana, 1923, str. 409. Založila Jugoslovanska knjigarna t Ljubljani. — Knjiga vsebuje nebroj praktičnih navodil in nasvetov o najvažnejših sadjarskih vprašanjih, ki bodo zanimali začetnike, kakor že izkušenega sadjarja, ki stremi za napredkosa. Delo v sadovnjakih se vedno izplača — nasprotno nepaž-nja in nezanisiianie za sadno drevje prinaSa slab sad tn zgubo. — Že iz vsebine te obsežne knjige razvidimo, kako velikega pomena je knjiga sa vsakega posestnika sadnih vrtov.
V vaški gostilni so se menili o brzini motornih koles. Eni so trdili, da vozijo 50 km, drugi sto, tretji dvesto, eden pa je trdit da celo 400 km na uro. Sedaj je povzel besedo Dobernik, ki je bil že v Ameriki: »V Ameriki sem poznal človeka, ki je bil najboljši dirkač na svetu. Nekoč je vozil na Stadionu s tako brzino naokolu, 'ie se je v samaga sebe zaletel od zadaj in se ubil.*
Nekaj o Arabiji in
Arabcih. »Srečno Arabijo« so imenovali že nekdanji Rimljani oni kos arabske pokrajinej ki io zavzema sedanja arabska država Jemen. Gospodarji !e države so Arabci. Lep« m dobičkanosne poklice in mcsla imajo sami v rokah, manj prijetne poklice ms-s«rjev, brijačev. služabnikov in nastavijencev pa opravljajo zarije črni suž-" "F,, katere dobavljajo iz Alrike. Ti sužnji niso sužnji v pravem pomenu teede, imajo posestva in »svobodni, le ugleda ni-mai° pri Arabcih nobe-"f|a. Mnogo je v Jemenu adov, katerih položaj pa I'žalosten. Po zakonu je ».»nova naloga, da snažno w»ta; stanujejo v poseb-™ mestnih četrtih, karov Arabci nikdar ne za-?«<>• «5e Arabci prazna-2° 6voje praznike, se ne 52« Iia cesti prikazati na-nadalje jim jc "Povedano, da si morajo "f"' !{lave in nositi trne "lovske kapice. Židje ne "»«10 postali vojaki, zato J« Pečajo poseben davek, ™ f"«jo nadalje jezditi
Lion)lh> ki 6° PO«®3 2IIi 111 cel° na oelih
S> l«diti samo obr-?., hrbtom naprej, njihova poslopja ne
Blizu obeh skalnih zob, ki sta se črno dvigala iz gozda, se je nad vrhovi dreves razširila rdečkasta svetloba in ni trajalo dolgo, je siknil v temo vitek snop ognja, gugajoč se in buhteč v pihajočem vetru.
»Znamenje nebes!« je zaklical Ebervajn. »Bog sam trebi gozd za svojo hišo. Tam kjer gori tisti plamen, bo sta! naš košterk
Tedaj se je oglasil za njim Valdram. >Da, znamenje božje, ki sem prosil zanj v goreči inolitvi. Bog me je uslišal... kaj Se stojite in se čudite? Pokleknite in hvalite Gospoda!« Z razprostrtima rokama se je zgrudil na kolena in začel glasno peti hvalnico. Brata sta pokleknila in mu pripevala; le Ebervajn je stal in molil. Ko je petje utihnilo, je rekel: »Zdaj pojdimo počivat in spat, dokler ne zazori jutro, zakaj novi dan naj nas najde pri močeh.«
Vrnili so se v Šotora. Padati so začele debele kaplje, vihar se je polegel, in v Sumeč dež se je sprostila nevihta.
Po temni viharni noči se je razcvetelo jasno jutro, lesketajoč se v vsej poletni krasoti: nebo brez oblakov in sinje, zrak čist in brez sapice, vse barve nasičene iu globoke, vsaka vejica in vsaka travica ovešena k iskre-čimi se kapljami, gore z modrimi sencami prestrte m žareče v zlatem jutrnjem soju, in vse presegajoč kraj ledenik, katerega strmi, v večnem snegu se kopajoči vrh je bleščal v zgoščeni luči sonca podoben ogromnemu kosu srebrne kovine. Poševni žarki so že prodirali med vrhove Bostetra lesa, v katerem se je četica tovornih konj počasi pomikala naprej. Samo oče Valdram in brat Vampo sta hodila isto pot s hlapci. Ebervajn m Svajker sta bila krenila v gozd vsak v drugo smer, da bi iskala pogorišče pretekle noči
Ebervajn je stopal med ravnimi drevesi pragozda, odrivaje s palico grmovje in šibje, ki mu je pogosto zapiralo pot. Tedaj se je oglasil nekje blizu, sem iz redkejšega gozda, rezget konja. Ebervajn je pogledal kviiku in nevevoljno nagubanči! čelo. »Mdr mi bo neprestano križala pot?« Tako mrmraje se je obrnil v drugo smer. Za njegovim hrbtom se je oglasil smeh. Toda to je bil moški glas. Ebervajn se je ozrl in zagledal jezdeca, ki se je med drevjem samo bežno pojavil v ozki preslegi in v drncu izginil. »Kdo je bil? Kateri njenih bratov?« Ebervajn ni utegnil dalje pretehtavati svojega vprašanja, zakaj izmed drevja se je razlegel zategli Svajkerjev klic; »Hojdooo! Hojdooo!« Gotovo je našel pogorišče.
Ebervajn je urno krenil za klicem; stopal je proti jasi, ki se je svetlikala med drevjem, in dospel na stezo. Tedaj mu je prišel Svajker nasproti, s smehljajočim s« obrazom. »Pridite, gospod, in si oglejte, kaj sem našell Ognjeni kažipot nas je dobro ravnal!« Vodeč Ebervajna je hite! naprej, in kmalu sta prišla iz gozdn. Prostrana, z visokim drevjem obdana goličava je ležala pred njima, skoro ravna, z mahom ln vreajem porasla, tih prijazen otok sredi temnega morja gozdov. Nad goličavo zadaj se je proti Untersberku vzpenjalo gozdnato pobočje, po katerem je žuborel iskriv studenec v majhen blesketajofc ribnik; na ob«h straneh pobočja sta se dvigala dva siva skalna zoba. Sredi goličave je stalo napol zgorelo drevo, samotno, črnemu stebru podobno; samo ogorka obeh najnižjih vej sta »e Se držala ožganega debla in štrlela vsaksebi kakor prečnici pri križu. Pepel in oglje je pokrivalo skalo, ki se je dvigala med koreninami ožganoga drevesa.
»Poglejte, gospod,« je pokazal Svajker. >to je obdelana skala! Ajdovski kamen!« •
IZ ŽIVLJENJA KMEČKIH ZVEZ
Kako je drugod
I. ORGANIZACIJE NEMŠKEGA KMETA.
Preden je mogoče govoriti o organizacij i nemškega kmetijstva na splošno in nemškega kmeta posebej, se mora ugotoviti, da je gospodarski položaj nemškega kmeta docela drugačen, kakor p« naš sebi dano, da v Nemčiji cveto (»osebno proizvajalne zadruge, z njimi v zvezi pa seveda tudi kreditne. Ksjt: brez denarja oz. kredita ni pravega gospodarskega razmaha. Toda kreditne zadruge meraio biti pri podeljevanju kreditov zelo previdne. Vse je treba z nemško točnostjo preračuniti in pretehtati, kako se bo dolg mogel brez škode za posestvo vračati in obresti plačevati. Kajti posestvo se prodati ne sme! Sele, ko je vse na čistem, se kredit odobri. Dobro bi bilo, če bi se v bodoče tudi slovenski zadružniki pri jjodeljevanju kreditov ravnali po nemškem vzoru!
Glede veovčevanja so zadruge, ki se v tem bavijo, podvržene strogim predpisom, ki so obseženi v tržnem redu, ki ga bom pozneje opisal. So jim torej zete vezane roke ne samo zaradi določenih In zapsovedanih cen, marveč tudi zaradi strogega rajoniranja trga. Že to kaže, da so zadrugam kljub vsemu zatrjevanju, ds so svobodne; vendarle zvezali roke. Se bolj pa se odvisnost vse-
fn nemškega zadružništva kaže v okoSnosti. d* je ilhrer (Hitler) oziroma njegovi sodelavci v®a najvažnejša mest* zadružnih funkcionarjev, n" d« bi vprašal zadružnike, dal najzanesljivejšim pristalem režima in željah in navodilih drž. kmečkega vodje m ogromno akcijo, in sicer v vseh pogledih.
Najobširnejši urad je upravni, ki je razdeljtu v 6 pododdlekov. Na isfi način so delieni itt organizirani uradi po jMiaameznih deželah, okrožjih m krajih Lahko se ftče, da ga ni vprašanju, ki ia-deva kmečkega človeka, da bi ne bilo obseženo i poslih, ki jih organizacija izvršuje.
Iz pisarne Kmečke zveze
Kmečka sveža St. Jern«j na Dolenjskem. V nedeljo, dne 21, marca je priredila Krajevna kmečka zveza javen shod, na katerem je govori! banski svetnik Veble Iz Novega mesta mnogoštevilnim zborovskem v polni cerkveni dvorani. Govornik nam je v svojem krasnem govorit jasno in razločno ožria! naš zunanjepolitični položaj ter prijateljske in gospodarske odnošaje s sosednimi evropskimi
W. Hnuff - J. O.:
Dal sem nar«! iti oblačila, kakor Jih nosijo ime-aitni ljudje v Egiptu. Ta oblačila je hranil v svoji hiSi v posebni sobi. Kadar je torej Almanzor prišel, ga je poslal s strežajem v ono sobo in ga dal oble« popolnoma po šegi njegovih rojakov. Odtod se je Slo potem v »Malo Arabijo«; tako se je imenovala neks dvorana v učenjakovl hiši.
Ta dvorana je bila okrašena z vsakovrstnimi umetno vzgojenimi drevesi, kakor palmami, bambusi, mladimi cedrami in drugimi takimi in s cvetlicami, kakor rastejo le na Jutrovem, Perzijske preproge so ležale po tleh in ob stenah so bile biaasine, nikjer pa bll» fantovskega stola ali mize. Na eni teh blazin je sedel stari profesor, bil pa j0 popolnoma drugače opravljen kakor navadno; okoli glave je Imel zvit {in tuniki žal kot turban, pripel si je bij mTO brado, ki mu
mn in kakor s,araro«. častitljiva brada veljavnega moža. Potem je nosil talar, ki si ga
uamhtl brokatae nočne halje, široke 5„" ie: rumene opanke, in čeprav je bil sicer
KriTin 0b teh dnevih 84 * bii Ol^al
S ^1 ? r80® mu U6al« bodalo z vdo
W J tSi h f 8i dal "tro6i od svojih ljudi,
k so tudi bih emjako ol>MS«>i; polovica njih st ia bila obraz in roke pobarvate črno
i-ai ?e.t0 mlade™ Almanzorju
uaj Čudno, ioda kmalu je sprevidel, da so mu take ure
rto koristne, fe se je prilagodil'starčevim mislim Pri doktorju ni smel spregovoriti nobene egip&nTe
-----'^ea^gMfiam&mMMt nsHBB
bes«!©, tukaj pa je bil frankovski jezik atiogo prepovedan. Almanzor je moral pri vstopu izreči pozdrav miru, ki ga je stari Perzijec aelo svečano vrnil; potem je pomignil mladeniču, naj sede poleg njega, in ja začel govoriti perzijsko, arabsko, kopteko, pisano mešanico vseh jezikov, in je imenoval to učeno jutrovsko zabavo. Poleg njega je stal služabnik ali, kar so t« dan predstavljali, suženj, ki je držal veliko knjigo; knjiga pa je bil slovar, in če so starcu besed« pošle, je pomignil sužnju, hitro poiskal, kar je hotel re*i in potem naprej govoril.
Sužnji pa so prinesli v turških posodah »orbet iu druge take reči in če je hotel Almanzor »tarcn narediti veliko veselje, je csorai reči, da je pri njem vse ako urejeno kot na Jutrovem, Almanzcr je prav lepo bral perzijsko in to je bil ^glavitni dobiček za starat.
5p8rZij8kih dopisov, iz teh mu je moral mladenič čitati naprej, on pa je pozljivo čital za njim
govarja ™ MPomnil, kako se pravilno iz-
kaitiTst»ri n^^1 VT1,a M ub0^ Almanzorja, 5 "i nikoli odpustil, ne da bi ga
P?fst0 /e dobil celo dragocene darove n.u fih Hnif/ a!i dru^h Pahnil, stvareh, !d
SbS to i°iel Tpk0 ^ Almanzor L nI lit! VUT mCStu frankovske dežele fn nikoli Z ie M T Tr° hreP°n®"io po domovini. Ko
eodok k tL "!xak° Pelna^st lel- ^ i« Printer« dogodek, ki jo mogočno posegel v njegovo usodo.
Prav S/VLT^-8^^ vojskovodja, Ctu Sil i r ™ ta^ pogoeto v
S " TJ ,ZV0" M kralia i« spovednika. Al-manzor je 3.cer vede! in po velikih dov^snostih spo-
■smejo biti zidana m več kot dve nadstropji in m®' r«jo imeti skromno z«-tanjo obliko. Arabski poslopji pa sličijo sme-rtškim nebotičnikom ter dajo mestom čisto moren značaj. Tako živijo Arabci v svoji drž« kot prav! gospodje
Gort, ki gori že vd ki. V avstralske«! gorovju Liverpoo! leži p-rs, ki "je pravi žtidež. Nje-, no r^tlinstvo je prav pičlo. če stopaš po njenem pobočju, opaziš, kako « iz zemeljskih ktkenj ilviS!« dim. Tu in farn zapazi celo plamenček, ki švigne iz raztioklin. Gorečo gor? so odkrili pred slo »
Ugotovili eo. da sestoj samega premoga. fre° dsvsim časom se ie vtw prcnHig, ogenj »t širi ven-no globlje in požira got Ijivo saov. Sodijo, da gora že več tisoč let,
Dank* iz »'f«i!lifj!' Pred meseci je izšla kem nemškem meseftiB-povest, v koten oP1;" pisatelj dogodek v i« jesenski noči pred 28 » v vasici Scttldoerg ji Poljskem. Pisatelj je W | videl žarko svetlobo, *» iero ie Bpremlialt šum to nato silen Pj*t» je izgubil zavest. Mol 1
državami- Daljo aaa je aeanaail s trgovinsko poU-: jjL katera je seto vafcaa sa o»š kmečki stan ter i 'katere nam je pričakovati boljše bodočnosti, i prjv lepo nam je railoiil tudi »ai finančni poi«>-! L v državi. Naglašal je, naj m mrtvi kapital po I kiLajnali porabi teko, da se podpre kmečko zadružništvo in da ae pripravi delo ta laposlitev brezposelnega delavstva. Omenil je tudi pomen naše bodoče kmečke zbornice, ker le po kmečkih jbornicah bo prišel kmet do svojih pravic. Tako orei'io naprej boljšim časom nasproti. Govorniku lino za lepe besede hvaležni.
Nato pa so bile. sprejete stedeče resolucije in ooelane na merorlajna mesta: Zgradi naj se pre-notrebns železnica twežice—Novo mesto, kar je najnujnejše. - Cariua na modro galico naj se jniža ali popolnoma odpravi, da si jo »amore po primerni ceni nabaviti vinogradnik. -- Dovoli naj se občinam zvišati trošarino na uvoženo vino iz drugih banovin. — Dovoli naj sc uvoz piva, v zameno za pivo naj se proda naše vino v inozemstvo. — Zniža naj se trošarina na vso gospodarje potrebščine, posebno na sladkor. S tem bi se najprej zatrlo tihotapstvo s saharinom, zaradi ka-\ terega je toliko človeških žrtev. — Cementu nai 1 se cena zniža v toliko, da si ga more kmet nabaviti potrebno množino za svoje gospodarstvo. — Naproša se poštna direkcija v Ljubljani, naj vožnjo poštnega avtomobila spremeni v toliko, da bi vozil fz Brežic v Novo mesto zjutraj in zvečer nazaj, ker je to za potovanje bolj prikladno kot pa je tedaj, ko ni zveze z vlaki Novo mesto—Ljubljana tu nazaj. — Dovolijo naj inozemskim trgovcem, da prihajajo osebno na naše sejme kupovat našo živino in prašič«. — Odpravi naj se carina na gospodarsko stroje, posebno pa na pluge. Kaj nam-reč pomagajo vsa kmetijska predavanja za izboij-lanje gospodarstva, ako ni mogoče za tako drag denar nabaviti potrebnega orodja.
Vinsfea razstava a Novem mesta
Prireditev vinskega sejma ln razstave, ki bo v dneh 11. in 12. aprila v Novem mestu, bo tudi leto« prirejena v salonu hotela SVindiseher v Kan-diji. interesenti, vinogradniki, ki ae Se niste pri-jnili, pohitite c prijavami, ker se predpriprave Bikljtiitijejo.
Ker pa bo leto« dvodnevna prireditev, je potrebno, da vsak rasstavljalec dostavi n« te ra»-etnvo od vsakega vzorca vina, ki ga namerava razstaviti, po tri renske steklenice, t j. v količini VA litra vina. Vino naj bi interesentje do dne
O P
mm $e
Nekemu dervišu (mohamedanskemu duhovniku) je zastavil neki bogotajec sledeča 3 vprašanja: 1. Zakaj pravijo, da je Bog povsod pričujoč? 2. Zakaj je človek za svoje grehe kaznovan. Ou nima proste volje in z&ta ne more proti božji volji ničesar storiti. 3. Kako more Bog hudobca kaznovati s peklenskim ognjem, ko je vendar sam hudobec narejen iz ognja. Ogenj vendar ne more škodovati ognju.
Derviš vzame precejšen kos zemlje in jo vrže bogotajcu z vso silo v obraz. Vprašalec, iznenaden nad takim odgovorom, je tožil derviša pri kadiju (sodniku). Kadij pokliče derviša in ga vpraša:
»Zakaj si vrgel možu kos trde zemlje v glavo in mu nisi odgovoril?« Derviš je rekel:
»To je bil vendar moj odgovor in sicer najboljši, ki sem ga mogel dati. Mož pravi, da čuti sedaj bolečine v glavi. Jaz teh bolečin ne vidim, naj mi te bolečine pokaže, potem mu pokažem tudi jaz Boga. 2. Mož je prišel k tebi, da me toži, ali ima za to pravico? Jaz vendar po njegovih lastnih besedah nimam proste volje in on nima pravice zahtevati, da bi bil jaz kaznovan, saj je po njegovem mnenju Bog kriv, da sem mu vrgel zemeljsko kepo v obraz. Končno 3. Ali inore
B. aprila prinesli ali poslali na kmetijsko šolo na Grmu v lastnih steklenicah (renskih buteljkah). Kdor buteljk nima, naj prinese v»oree svojih vin po dve zelenki vsakega vzorca do določenega dne na kmetijsko šolo na Grmu, kjer bo prt oddaji vina poda! hiti i za to potrebne podatke. Vina naj bodo čista, vina stunorodnie in mešana vina so izključena. Priroana vina bodo po možnosti ras-položljivlh sredstev tndi nagrajena.
ie»alja zemljo poškodovati? Mož je vendar narejen iz zemlje. Če ne more ogenj ognja raniti, tudi ne more zemlja zemlji napraviti bolečin.«
Za večjo treznost
O dela za treznost, zlasti o abstinenci, je še veliko zmotnih misli. Deloma prihajajo iz nevednosti, deloma iz zlobe, ker nekateri namenoma potvarjajc resnico in trosijo neresnico.
Kaj naj mislimo o alkoholu, kaj o «6-»tinenci?
1. Ako govorimo o protialkohoiriem bojo, nočemo reči: boj vsaki kaplji alkohola I Pravilneje hr bilo: boj alkoholizmu! Tako se razume »proiialkohoini boj«.
2. Kaj je alkoholizemf Alkoholizma je prekomerno uživanje alkoholnih pijač s vsemi njegovimi grozotnimi posledicami. (Beseda »napitnina« je izraz razposajenega alkoholizma. Vse, kar dobiš na roko, moraš zapiti! Edino prava beseda za ta kdai je »postrežni-»a«, ker izraža res to, kar je.)
3. Vino je samo aa sebi pošteno. Je resnično dar božji. O pivu se to ne more reči, še manj o> žganju, ker je unsetao varjeno in skuhano. Nihče ni sovražnik vina samega na sebi.
4. Vino ni strup, — pač pa ima nekaj strupa v sebi. Alkohol pa je brez dvoma strup. Zato je ta »dar božji« mnogim nevaren, zapeljiv, poguben. Zato in v toliko mu vojsko I
5. Saš cilj nI, da le kakega posameznega človeka od pijače odvrnemo. Marveč da al-
pozneje menil, da je sa-Bjal, in ni raziskava! zanimivega pojava. Nemški
profesor Schmidt bere p«-vestico v mesečniku ia se poda v navedeno poljsko vas. Začne kraj razisfea-wti in končno odkrije v nekem gozda veliko, Kjafcu podobno jamo iu v njej pod zemeljsko plastjo ve-■ik zvezdni utrinek ali meteor. Mčicor predstavil* neprecenljivo vrednost j», ga sedaj poljska vlad* «l|»h zapeljivim ponad-nekega angleškega "'"tja noče prodati, (e itžak do 20 ton m ga se-1 javljajo mnogovrstne se-''"vine. J« največji rcrcte-ki so ga odkrili doslej y .tvropi. Angleži ponn-)»)» zanj 10 milj. poljskih Ziotov.
Nova kolesa. Dvema
»ancozoma «e je posre-Cl» izpopolniti kolesa z gostjo, Iti bo nemara izpodrinila s časom doaeda-»1» kolesa, ki jih rabimo na naših cestah. Novo ko j® napravo, ki omogo-različnih hitrosti. rfll!° zato prevozi strmi-J*j r jih * dosedanjimi
Ob ročaju je pritr-drislet, « pmiočjo
i! kn,w»f' P» spreminja hitrost 4v» pretepel; aiorani se podvimti, da pridem domov.«
»Kaj pa nosiš v tej košari?« vpraža oni Ji« ga m-
koholizem kot ljudsko bolezen premagamo S samim priporočanjem zmernosti pa se to ne doseže. To uči skušnja. S tem se ni pijan-česanje nikjer omejilo. Zato so po lakih brezuspešnih poskusih segli po radikalnem sredstvu: abstinenci.
6. Zakaj abstinenca, popolna zdržnost? Ali ni to pretirana zahteva? Nikakor! Abstinenca je v boju proti alkoholizmu tako na ravno sredstvo, kakor le kaj! Čudili se je, da mnogi ljudje te tako preproste resnice ne morejo razumeti. Da se to uvidi, je trebs znali šteti samo do treh. Ce hočeš vrel krop shla diti, mu ne smeš prilivati mlačne vode, ampak mrzlo! Cim bolj mrzlo, tem prej dosežeš namen. Vsaka napaka se pobija ravno z njo nim nasprotjem. Ce hočeš palico upogniti. jo moraš močneje upogibati. kakor hočeš upog njeno imeti?! Abstinenca ni namen, ampak sredstvo.
7. Razen lega je treba dati žrtvam alko holizma zgled. Pokazati jim. da se biez pijače da živeti. Za alkoholike ni drugega sredstva, kakor popolna zdnžnost. Veliko lažje ji i' je nič piti, kakor zmerno piti. Toda malo koristi je pijancem vodo priporočali, sam pa vinc piti Nismo zato abstinentje, kakor da je vino samo ua sebi nekaj slabega. Ampak zalo, da dajemo dober zgled.
Mislili so, da se ji ie c»«f
žalosli zmesmi®
V bolnišnici v ameriškem Clevelandu je nedavno umrl dalmatinski rojak Dušan Ka-linič. Američanom je najbrž zelo malo znan običaj med Dalmatinci, da mora vdova ob smrti moža jokati kot blazna, da s tem dokaže svojo ljubezen in zvestobo, ki jo J® imela v življenju do pokojnega. Vdova, ki ne pokaže dovolj te brezmejne žalosti, ni
bogvekaj in ljudje bi utegnili misliti, da jo
smrt preljubega moža ni baš preveč pretresla. In iako se je zgodilo, da se je prizadeta vdova v bolnišnici, kjer ji je mož umrl, drla na vse grlo. Bolniške strežnice, ki jim o tem čudnem običaiu ni bilo ničesar znanega, so vdovo nekaj časa skušale tolažiti, a ker le ni šlo in je bilo vpitje čedalje večje, so poklicale rešilni voz, ki je vdovo odpeljal na opazovalnico, češ, ženski se je od žalosti zmešalo. Prišedši v zapor pa je vdova začela protestirali iri je zahtevala, da pokličejo po-grebnika A. Grdino, ki je nato pri sodniku posredoval, da so vdovo izpustili, potem ko ga je prepričal, da je pri Dalmatincib taka »histerija« le običaj. Vdova pa je zdaj tako užaljena, da je sklenila zapustiti Ameriko in se bo vrnila v domovino, kamor bo poslala tudi truplo umrlega moža.
DROBT1NE
Paslrur dela 1822-1895) ie oče fuuo-kcnruic. baklcrnologiie «i bio-tempcvhke Nobrn znanstvenik m io&ko prispevni j jvonm znanjem za dobrobit vsega človeštva Na miiiKKie liudi je bilo rešenih potom njegovih znonslvenih odkrilH; odkril ie tainosh noJczljivosh. okužcvania Ko b) •tneli le Pasteurjo, bi bil on sarn zadostni dokaz, da je golo bh-belanie. da sc vera si znanost ne strinjalo /nanosi pa mora bih znanost. kakršno ie obvlada! Pasteur, ne pa neka — »znanost« — ki ne obsego nič znanstvenega Na megovem grobu jo zapi*e*ic besede, katere je povcd-il pri neki proslavi: »Blagor človeku, ki nosi v sebi neka« božaiskega. vzor lepote in ti sledi. vzo» umetnosti, vzo< znanstva. vzor domovine, vzor evomieli-skih čednosti.« Mnogi ludi med nami niso tuli /nanesti par ginHirzHskih razredov zmogli, idas se imaki za hude znanstvenike, dn klatijo zvezde
i neba, pa nimajo nobene — znanosti, poč pa tem več neke oholosti
Zautsjfii* imags Nadvojvoda Jožef ja imel pred časom pri odkrivanju vojaškega spomenika na $chwabenbersru značilen govor. Omenil je, da se je pred Iremi leti r Neapolju sestal s Aostskim vojvodo, ki je » svetovni vojni poveljeval oddel-
kom, ki »o stali nasproti armadi nadvojvode v žeta. Ce bi bile avatro-orgske čete pri Monte |U| Iu v ofenzivi junij« 1918 napravil« |e ie n„|h*" sunek, hi bil Aostskt vojvoda dal povelje M Italijanska vojska b! se bila tedaj umaknila is globlje v Italijo. avstroo«rska vojska pa bi bils dobila bitko Nadvojvoda pravi, da je (a aune! izostal samo zaradi tega ker niso imeli v avstrji. skem zaledju dovoli municije, k! hI sledila četam
vseh vrsl ku,,i,enaiusod[iei' ■■■........mm............. CENTRALNI VINARMI » Ljubljn
Med ljadr.irei. Frank Ives js bil ?„■> lei komisar britske vlade » afriški Nigeriji. Zdaj živi t ^ koju in js napisal knjigo i naslovom >.\!omo in juz<. Momo je bil Ivaeov sluga Ko je prišel [ves prvič v Nigerijo, je delal kakor vsak komisar. Vladal je z grožnjami, pretil * kaznimi in dHii včasih kakline majhne darove Kmalu pa jt jp». znal, da po tej poti ne gre naprej. Videč, da do. niačinl nad vse čislajo rneso belcev, je naročji jj Anglije večjo pošiljat«? prašičev. Tia^rt r antrijsko koA Po košnji je delavcu pojasnil razliko med obtiM oblikiui.il kos.
Clcreike telo vsebuje 20G kosti, miš jib ima p« 225.
V Kgijiisa so dobili sodni tpis. ki kale. kako velike obresti so morati plačevati Ijudie ie » prastarih časih. Tisti čs*i niso bili nič boij usmiljeni kot so sedanji. Ce je biki kutino remiji«« obre-uienjeno. je »(»la kar sia zemljišču tablic« t navedbo vISine dolga in s« je vsakdo moje! kar taia prepričati ,lC!lej, petit caporal, tu moram opravljati posle kakor najnižji suženj mojega očeta. Doktor je skop mož in me pošilja vsak dan uro daleč od naše hiše na zelenjadni in ribji trg; tu moram med umazanimi ženskami na trgu uakupovati, ker je tam za nekaj bakrenih novcev cenejše kakor v našem To stanovanje imam od cesarja, imaš prav,« odgovori njegov spremljevalec iti ga pelje v palačo. Tam gresta po stopnicah navzgor in v lepi dvorani uu veli.
naj odloži košaro; |>otem pa stopi z njim v prekrasno sobo, kjer jo na divanu sedela neka gospa. Mož j« govoril z njo v tujem jeziku, na kar sta se oba nemalo smejala in gospa je potem izpraševala Almanzorja v frankovskem jeziku mnogo o Egiptu. Nazadnje pravi petit caporal mladeniču: »Veš kaj, najboljše bo, če te takoj peljem k cesarju in pri njem za te govorim.«
Almanzor se silno prestraši, toda domisli so svoje bede in svoje domovine. »Nesrečniku,« pravi obema, »nesrečniku podeli Allah velik pogum v uri stiske, tudi mene ubogega dečka ne bo zapustil. Storil bom, pojdem k njemu. A povej, kaporal, moram-li pred njim pasti na tla, so-li moram s čelom dotakniti tal, kaj moram storiti?«
Oba se znova zasmejeta in zatrjujete, da vso to ni potrebno.
»Ali je strašen in veličasten?« sprašuje dalje, »ali trna dolgo brado? Ali gleda ognjevito? Povej, kakšen je?«
Njegov spremljevalec se zopet zasnuje in pravi poteui. »Rajši ti gu sploh ne bom popisoval, Almanzor, ti sam boš mora! uganiti, kaleri je. Samo to ti povem, po cem gn boš spoznal: vsi v cesarjevi dvorani bodo v njegovi navzočnosli spoštljivo sneli klobuke z glave, tisti pa ki obdrži klobuk na glavi, tisti je cesar.c S temi besedami ga prime za roko in gre z njim proti cesarjevi dvorani. Cim bližo prihajala, tera glasneje bije Almanzorju srce in kolena bo mu začno tresti, ko se približata vratom. Strežaj odpre vrata in tu stoji v polkrogu najmanj trideset mož; vsi so bili krasno 'n, P°8u}i * zl»tom in zvezdami, kakor je v Sev P" naiimeniMSik figah in pašah
(Dalje prib.)
strminah « tem pristedi vsak večji napor, ker kolo oh zmanjšani hitrosti scve lažje vozi.
Yxtra|ao*< •L«hkt' itaiaU r *»liko srečo " ste bili pripuščeni k nuni t r*So ponudbo Ves.«, da «em dal da.i«» t* P«! fegentov ven vreči.« -Agent: »To sem bil no jaz.«
Med prijatelji«""'- 'Zl l»ijo voljo, kako le moreš trditi, da me je »l«'" ko vzel «iiiio zavoljo denarja?« - »No, lepo te prosim, en vzrok je morai imeti,« y
Kemiki komponist »a rt je uglasbil svo£ prvo delo « čeirtim l£ tom, a petim letom P» 1" ime! svoj prvi konce -
Veliki slikar m kip« Leaoardo da Vinei je »>' levorok In je izdelal ve« svoja dela z levo ro-«.
Oetov« inamenj«. K«| jaški mojster jo P«^ svojega učenca z čncim računom k na o« niku. Fant se je vrni! in rekel: mojster, v te. h »• 5 sicer Novak, p« »'« Dokazal mi je, da m dolžan, potem nio J° « še von vrgel.« - ,, pojdi hitro nazaj, » 1 pravi Novak.«
LJUDSKA POSOJILNICA
I UOMJANI -
retfieir. zadruga st s«®fa."jsa»«*o
obrestuje po 4%, prsti odpovedi po 5%
Zaman ae j« trudil učitelj, da bi Francetu vtepel v glavo- Neko uro so Imeli zopet rn-Inoske primerjave. Učitelj: »Ako en kolesar prevod razdaljo enega kilometra v poldrugi minuti, drugI pa lato dolžino v dveh minutah, kuko dale« bo prvi kolesar prod drugim, ako vozita z isto brzino dva kilometra?« France je nekoliko po-BiSljal, nato pa se odrezal: »Oprostite, ampak
re ta kolesarski šport prav ni? ne zanimam.« «
Bogat trgovec je sedel v naslonjaču, si prižgal ligaro, nato pa nagovoril mladeniča, ki je stal pri m&: >Torej, hočete poročiti mojo hčer. Dobro, povejte mi, ali bi mi lahko posodili deset jurjev brez vsakega jamstva?« Mladi je takoj odvrnil: il.alilfo bi Jih, pa bi jih ne.« Trgovec nato: izvrstno, mislim, d* vam lahko dam svojo hfer.t
Dokler je živel stari tovarnar, je Slo v pisarni »se po starem. Prvo, kar jc sin storil po očetovi mrli. da je uradniStvo opozoril n« tožnotrt, sicer kodo Cedile posledice. Ce* teden je pozval predse ioji«»vodjo: »Danes ste »spel zamudili, kafcšina je vtSf opravičilo?« Knjigovodja: »Oprostite, zaspal wm.< Tovarnar: >'/a božjo voljo, ali doma tudi »pite?«
Kmetje!
Vaša ifan©%'sfe® organixaci|a §e
Kmeika zveza!
Delavci neke tovarn« so imeli Izplačilo veafclh j«t dni. trar jis> delavcem nt bilo po volji. SMmuti m, da gre eden do ravnatelja ter jjrt»i,
is hi bilo izplačilo tedenska. Ker s>e niso mogli lediriiti, l^do bo U |>o*el prevzel, «9 žrebali in fieb je določi! Mura«*«'aa M|t*t*- T« }■? stopil pred mnutelja, rekot: »Poslali m bi« uradi izplačila. Vsi delavci želimo, da bi (Štirinajstdnevni zaslužek
Kuharica je (iri#ia v prodajalna, dR feisjii par seveda zaklanih in osSsubljaaih. Ker jc da bi bili »vele zaklani, m ja prodajelec nujtsil, rekoč: »Tako uveli m> ti jiUtčaiici. da bi Jih s umetnin* dihanjem morda le oživili «.
Vrtita se ja važna »odtss ofergvsava. Slo ja u umor. Samo ene priča je videla ebdolienra v ki je prihajal v po« te v. Hodnik: »Deibro premislite. Ali ste prepričani, da je bile ura trižetrt »« deveto, ko ste srečali obtoženca?« Prič«: »Tof-*«», gwp&t «Hwltb« Sodnik; »Pomislite, da 1® 1 sj&ee catvi^tiij '/.iv
»amotl Je bilo, nikjer nobene ure, rt trdite, da nl«»e imeti žepsse ur« in vendKr m tabo toino spominjate aa hm. AH cite govsrHi % ®Možf«seero?< Pri&: »Da.« Sedat k: »Kaj ps'Ste snu rekli?« Pri- doktor ča- sttekel scb» sns^, šalil;o srn le nraf«
»Gospodi fltlberuik,« je pričel nervozno, »fira... da... hoSetri reffl... ds... ker,., saj veste... hm... Stiberolk: »Da, lafeto S« dobite, vzemite jo in bodita erečos.« Oai je zarjul: »Kaj mislite n tem, koga B»j vzamem?« Stibcralk: »I, mejo hčer, saj ste zato prtžSS, ne?« »Se, nikakor ce, hotel sem vas fe prositi tisoč dinarjev posojila.« Stibernik (jezna): »H«, teh ne dobite, saj vas ko-| nisi poznam.«
čtcv. 13.
Z^BOmOVOLJO
zdravnika.
sinččk. »Oesp«d z mojim trebuhom.«
Vem pomaga, da eadoirite »ajjet »siravi* t pamočlo »dravilaik leetaoeti bilja.
Ne bedite sem sovražnik t BoJejnsi {»i msm ia botaiiM ob mmCimi perilu I menstruaciji) ublaži Hers»a» i:-.i Alt Vas .-»•»nt *. Ljubljana
Tyr»eva {Dunajaka) c«ta 33 - Javna skladižfc
Škotska skopost ima svetoven sloves. Neki Skot e bi na oklicih, a že po prvem oklicu se je premislil. Stopil je do župnika: »Ali oklice lahko premenjam?f »Zakaj pa?< »Premisli! sem si in bi raje vrel njeno sestro.* »Lahko napravite a
Sn^r^St iztiri?
Skupaj . . 13 Dia Mati je vzela račun, ter ni nič rekla. Zvečer pa najde Joško poleg svojega krožnika 13 Diii Veselo iih vtakne v žep, a presenečen opazi, da it poleg tega tudi račun. Hitro ga prebere. Račun /a mojega sina jošfea:
Za stanovanje za deset let......
Za hrano tekom !C let ..... , Za umivanje, pranje in flikanje . , Zn postrežoo v bolezni .... /,i vestno izvrševanje materinskih dolžnosti ............
ničesar
Skupaj
00 Din
Jožko iremitek molči, potem pa hiti k materi, | ter ji vrne 13 Din.
V nekem kraju so imeli nogometno lete^ sodnik pa ni hotel nobene napake domačega nnsži-v« videti in priznati, V tens je tam mimo priwi! vlak in stroj je zažvižgal. Kden gledalcev avp proti sodniku: »Glej, celo strojevodja je videl, di je bila napaka t<
Hi. PS.A$|gSgiltt, LJUBUaNA
BESTHOVNOVA TKtEKOJi &»
mm® yiotse
viim wme,nmm
aa|StB!s««n*|# v Sat ia ttaje Isfertuft«^« l»rfspls<«s
Neka dama je prtSSa v banko s tfkotu blagajnik pa je hote! imeti dokaze o njeni Identiteti. »Dokazov dosti,« je odvrnila ne več mlada tas ter nadaljevala b hreSŠelfm glasom: ».'« mb »stara bahat onkraj vašega vria, ki imam >vr,^{ radio« nasproti vašega stanovanja. Ka ste sii8& prišli domov, je žena vpila nad vami: C« ml k enkrat pride* domov tako po«rso, ti razbije« «»• si rolo n« glavi, jaz ti že pokvyam hoditi pogost...« Blagajnik je ček hitro izplačal.
J$bim ni ie$h
kadar treba doložlti časopis, v katerem naj oglašuje trgovec ali obrtnik. Vsakdo bo pri tem upošteva! Hat, potom katerega bo prišel naj* slguniejše v stik z najširšimi močnimi sloji prebivalstva. In >e naš dnevnik »SLOVENEC, ki g« bere — posebno ob nedeljah — * malo izjemami vsaka slovenska bii«. En poskus Vas o uspehu prepih
KuP"'te £!l tvrdkah, ki oglašalo vT,Domoljubu"!
»Domoljub« stane IS Din za celo letu »«. i» --------------"•"»-»-..■to. -------------------r-or:.«o..i.i..rn,n,T—
' V4ila™9a-Wje 298J P r V a .»P?'"^-^™«nmattio,Br 8!,i80 »Domoljobet, naročnino,
, ' 89 H 29 29-%- ~ W«iatelJj Pr.Gregorij t ce11i1kK1. ~ Tefelon uredništva In ^
* J uredcik, joje jugoslovansko tiskarno: K«rel'