Tečaj XXXIII SV IZHAJA VŠA2I DAN "^C ob nedeljah in praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj Posamične fiteTilke se prodajajo po 3 nv6., (6 stotink) t uii ogih tobaksrnah v Trutu in okolici, Ljubljani, Gorici, Kranju, £t. Petru, f^ežani, Nabrežini, Sv Luciji, Tolminu. AjdovSČini, Postojni, Dorahergu, Solkanu itd, i ENE OGLASOV se računajo po vrstah 'široke 73 mm, visoke 'J1/, mm); za trgovinske in obrtne oglase po 20 gtotink ; m osmrtnice, zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov ;.o iiO &tot. Za oglase v tekstu liata do E> vrst 20 K, vsaka na-•laijna vrsta K 2. Mali oglasi po 3 stot. beseda, najmanj pa f,tot. — Oglase sprejema „lneeratni oddelek uprave 8dir.o*ti-. — Plačuje se izključno le upravi Edinosti", dinos Glasilo političnega društva „Edinost14 za Primorsko. V edinosti je moč ! NAROČNINA ZNAŠA za vse leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K —, na naročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira. laročiiia la leitllsto iilaile .Ediiosti' stane rcaioietio K r»*20. pol lera 2*eo Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo listft. Nefrankuvan* pisma se ne sprejemajo in rokopisi ne vračaj«. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista UREDNIŠTVO: nI. Giorrlo Galattl IS (Narodni dom>. Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „E iinosta. — Natisnila tiskarna konzorcija lista „Edinost" v Trstu, ulica Giorgio G-ilatti 5t. IS. - PoStno-hranUnidni račun it. 841*6»2. —— == Telefon itev. 1157 ■ ■ ■. ■ ■ ■ BRZOJAVNE VESTI. „Dalmatia" in „Dalmatinska plovitba" se združita. Veliki uspeh Jadranske banke. SPLJET 26 (Izv. brz. 1 ura 40 min. pep.) — Na današnjem sestanku delničarjev ,,Dalmatinske plovitbe'* je bilo sklenjeno, da ista v .topi v parobrodarsko društvo „Dal- SPLJET 26. (4 ure 30 min. pop.) Današnja skupščina ?)Dalmatin3ke plovitbe'- je z velikansko večino sprejela predlog odbora za združenje s parobrodarskim društvom „Dalmatia". Op. uredništva : Tako se glasita izvirna >rzojava, ki smo ju prejeli sinoči iz Spij- t;i. Vest, da se je slednjič posrečilo zdru/.iii parobrodarsko društvo »Dalm-tia« in n . novo ustanovljeno spljetsko parobrodarsko društvo »Dalmatinska plovitba« je za razvoj našega parobrodarstva v Dalmaciji velepomembna ter najde gotovo radosten odmev po vsej Dalmaciji, kakor tudi inej tržaškimi Slovani. Kakor je znano našim čitateljem se je že več let vleklo prašanje konstituiranja dalmatinskega pa-robrodarskega društva, ki naj bi imelo prevzeti parobrodarsko službo v Dalmaciji in mej Dalmacijo in Trstom s primerno * ladno podporo za poštno službo. Po različnih neprilikah je vlada razdelila dalma tinsko parobrodarsko oziroma poštno službo mej konsorcij „Dalmatia" obstoječ iz parobrodarskih družb Topić, Rismondo, Negri in K.atić, »Dubrovačko plovidbo« in Lloyda tako, da je konsorciju »Dalmatia« pripal glavni del te službe in tudi največi del za dalmatinsko poštno službo namenjene subvencije (letnih 850.000 K). Ta rešitev je izzvala odpor v Spljetu, ki se je smatral s to rešitvijo zapostavljenim ter se je v Spljetu osnoval odbor, ki naj bi ustanovil novo delničarsko parobrodarsko društvo pod imenom ..Dalmatinska plovidba", katero društvo naj bi stopilo v konkurenco z »Dalmatio«. Vnel se je boj mej tema dvema društvoma, ki je našel reperkusijo r časnikih in ki je žugal imeti škodljive posledice za dalmatinsko parobrodarstvo sploh. Jadranski banki v Trstu, ki se že poldrugo leto zanima za to prašanje, in posebno njenemu energičnemu ravnatelju f osp. Maksu A 111 i ć - u, ki se je v to svrho mudil v Spljetu več dni, gre znatna zasluga na tem, da se je slednjič posrečilo pomiriti ter združiti parobrodarski družbi »Dalmatia« in »Dalmatinska plovidba«, in isto tako gre znatna zasluga na tem združenju spljetskemu Županu d.ru Mihaljević u. Mi nismo pisali v zadnjem časp, ko je vihral po časnikih broj mej omenjenima družbama, ničesar o tem boju, ker smo znali, kaj se pripravlja za kulisami in ker nismo hoteli nikakor škoditi dobri stvari z nastopanjem proti enemu ali drugemu. Danes pa, ko zamoremo javiti našemu občinstvu gorenjo radostno vest čestitamo »Dalmatii«, spljetskim rodoljubom, na čelu jim županu d.ru Mihaljevič-u, Jadranski banki in njenemu ravnatelju na doseženemu uspehu ter kličemo vsem iz srca: Živeli ! Le tako naprej ! God nemškega cesarja na Dunaja. DUNAJ 26. Na slavnostnem banketu nemških državljanov povodom rojstnega dne nemškega cesarja je nemški poslanik Tschirsky napil cesarju Fran Josipu. Spominjal se je jubileja njegovega vladanja in rekel, da čestitajo povodom jubileja kakor verni prijatelji in zavezniki tudi nemški državljani. Maroko. PARIZ 26. Glasom neke brzojavke generala D'Amada sta bila napadena dva oddelka sovražnih rodov. Francoskim četam se je po večurnem boju posrečilo pregnati sovražnika, ki je imel znatne izgube. Na francoski strani je bilo ranjenih Šest vojakov. PARIZ 26. „Agence Havas" poroča iz Feza: E1 Kittani namerava izdajati list pod imenom »Domovina«, ki bo zastopal celoskupnost Maroka in propovedoval sve*o vojno. Glasom privatnih pisem iz Marakeša se je Mulaj Hafid od svojega proglašenja sultanom pripravljal za šesto ženite v, Iz Portugalske. LIZBONA 26. Potrjuje se, da je za 31. t. m., na obletnico republikanske revolucije, več republikancev in radikalcev pripravljalo s pomočjo vojaštva ustajo. Vlada je izdala vse potrebne odredbe, da vzdrži javni red. Voditelj ustaje na San Domingu Izstreljen. PORT-AN-PRINCE 20. — Voditelj ustaje Jean Jumean je bil vjet in takoj vstreljen. PODLISTEK. Zavoljo kokoši. Jaroslav Vrhlicky. 2 (Iz češkega.) »A v gozdu so odveč, in tam jih ne vidimo radi,« je segel učitelju v besedo sadlogar, »kamor pridejo, zapuščajo sledove svojega ognja in včasih še hujše spomine.« »Prosim Vas, kaj se da narediti proti temu?« je menil ravnatelj Menjavec, »desetkrat jih zapodite, pa se Vam desetkrat ▼ mejo ; bolje je, da se nobeden za-nje ne zmeni — danes so tukaj in jutri tam —« »Gospod ravnatelj ima prav,« je opomnila kneginja in, zibaje se na oto-Mani, s slastjo srkala Čaj, »on ima prav. Priznam, da čutim za siromake res simpatijo, da., ponudila sem se sama za botro pri novorojenem cigančku...« »Gospod oskrbnik Golob « je naznanil livrirani strežaj. Gospod Golob je vstopil in se globoko priklonil. Nihče se ni zmenil zanj, •bstal je ponižno pri vratih, dočim je kneginja nadaljevala : »Za botro cigančku, ki je prišel včeraj na svet.« »Plemenit čin, Svetlost,« je ginjeno dejal župnik. »Tedaj bo vsaj pijača,« je menil ironično nadlogar. Kolera. CARIGRAD 26. V svetih mestih islama v Hedži se je število slučajev kolere na dan znižalo izpod dvesto, kar bi značilo, da so se pričeli romarji vračati v svojo domovino. Rusija. PETROGRAD 26. Finski deželni zbor je sklican za 10. februvarija t. 1. Zasedanje otvori, na ukaz carjev, generalni guverner Gerhard. Hrvatska. Bar. Rauch priporoča dr. Potočajaka proti Supilu. Iz Ogulina poročajo, da je kotarski predstojnik Vuksan prejel nalog, naj z vsemi sredstvi podpira v Delnicah kandidaturo dr. Potočnjaka proti Supilu. Kdo bo minister za Hrvatsko. Hrvatski listi poročajo iz Budimpešte, da je prišlo med ministerskim predsednikom dr. "VVekerlem in med baronom Rau-chom do razpora radi naslednika m.nistru za Hrvatsko Josipoviču. Baron Rauch hoče imeti na tem mestu sedanjega velikega župana Vučeticha, dočim je dr. We-kerle za velikega župana Janka pl„ Jel-lačića. Madjarska propaganda na Hrvatskem. Osem novih madjarikih 5ol. Iz Zagreba poročajo, da se je zvedelo iz najnezasljivejega vira, da je bar. Rauch izdal naredbo, da se odpre osem novih madjarskih šol in to v Bedeniku, Barde-niku, Trigu, Lipiku, Marinč ma, Platičevu, Satrinci in Vladislavci. Te fkŠole bo vzdrževalo društvo Julijan. Ogrska. Bevizija poslovnika. Vprašanje o reviziji poslovnika je stopilo za nekoliko časa v ozadje. Nova pogajanja se prično še le sredi prihodnjega meseca in sicer se prično posvetovanja izlasti s Hrvati, disidenti in zastopniki narodnosti. Cgrsko-hrvatska delegacija se danes sestane na Dunaju na prvo sejo. V odboru za unanje stvari razvije minister za unanje stvari baron Aehrenthal svoj ekspozć o unanji politiki monarhije. Knez je bobnal s prstmi ravnodušno po šipah. Oskrbnik je stal še vedno globoko pripognjen pri vrat h. »A, naš gospod oskrbniki« ga je pozdravila knjeginja. »Svetlost —« je jecljal gospod Golob. »O, prosim, le usedite se ! Ali že vestt, da bomo obhajali jutri lepo slavlje? Ciganski krst bomo imelt, gospod župnik bo krstil in jaz bom za botro — ne veste, kako se veselim tega !« »Prav res, čudna ideja Vaše Svetlosti, ker pa Svetlost hočete —« »Gospod oskrbnik ni prijatelj ciganov,« je opomnil župnik zbadljivo. »Jaz soglašam z gospodom oskrbnikom,« je rtkel nadlogar, »mi jemljemo stvar nekoliko trezneje...« »To nič ne dć, Svetlost, to nič ne dć,« je blažil ravnatelj, »čeprav so mnenja različna —« »Jih hočemo spraviti pri taroku, ne res, gospod nadlogar ?« se je smehljala kneginia. »O, izvrstno, Svetlost, gotovo, gotovo,« se je razveselil nadlogar, »saj so cigani tudi ljudje —« »Seveda a taroka ne igrajo,« se je oglasil od okna sćm ironično knez. Igrali so. »In kako je imž srečnemu očetu ?« je vprašal po kratki pavzi ravnatelj. nik; »otrok se bo imenoval najbrže po Nje Svetlosti Marija Evgenija...« Razgovor je vtihnil polagoma v teku igre. * * * »Kako se godi mojemu krščenčku ?« je vprašala kneginja rjavega moža, ki je stal pod njenim balkonom in, svojo zmečkano čepico v roki, z izrazom nenavadnega respekta gledal gor k njej. »Zahvalim, Svetlost,« je odgovoril Miša, »dobro mu je in kako bi tudi ne ! Taka sreča!« Kneginja je slonela na ograji balkona, odičeni s knežjim grbom, in kadila cigareto. Preteklo je bilo kakih pet dni od krsta, ki se je vršil s tako posebno slo-vestnostjo, da se nihče v vasi ni mogel spo'minjati enakega. Ciganovemu otroku so dali v resnici ime Marija Evgenija, kneginja je bogato obdarila celo tolpo in mala je dobila v dar trideset cekinov. Biti moramo pravični in pripomniti, da si Miša danes ni upal nadlegovati morda gospode. Samo slučaj je bil, da ga je videla stati kneginja za mejo pri vrtu, in sama ga je poklicala k sebi. Miša je bil zares lep možak, močnega života, raven kakor jelka in ko oglje črna brada je obrobljala njega močno zarjaveli obraz. Kneginja je spuščala modre oblačke »Ime mu je Miša,« je odgovoril žup-iz svoje cigarete in gledala z dopadanjem Spor med Kitajsko In Japonsko ? Iz Petrograda poročajo: Tukajšnji dobro obveščeni krogi menijo, da je možno, da pride do spora med Kitajsko in Japonsko. Rusija je obmejnim četam že izd .la tozadevna povelja. Rezervni častniki v Zabalkalski so prejeli nalog, naj bodo pripravljeni. V Iskutsku je bilo pozvano pod orožje nekoliko častnikov. Zagotovlia se, da je i-sdan ukaz, naj se odpošljeta v Za-balkalsko dva vojaška zbora iz južne Rusije. Trgovci v onih krajih so vznemirjeni. Iz Odese poročajo, da je dobila četrta brigada, takozvana železna, iz Petrograda povelje, naj takoj odpotuje v Zabalkalsko. Med Kitajsko in Japonsko obstojajo nekatera preporna vprašanja, ki postajajo v zadnjem času čim dalje bolj pereča. Naj-važneje teh vprašanj se tiče južno man-džurske železnice. Kstajska hoče graditi vsporedno progo k tej železnici, ki se nahaja v japonskih rokah. Japonci pa, ki hočejo očevidno del južne Mandžurije pridržati zase, so prepovedali gradnjo te železnice, češ, da je proti pogodbi iz leta 1905. V Petrogradu zasledujejo z velikim zani-manjen ta prepir, ki je precej razdražil Japonce. 1 J,' «. LL ^ Drobne politifne vesti. Stota obletnica konečnega pada dubrovniške republike. Dne 31. t. m. se navrši stota obletnica konečnega pada dubrovniAke republike, ki jo je francoski cesar Napoleon L jednostavno z dekretom odpravil. Angleška umaknila svoje čete iz Kitajske. Neki londonski list poroča jiz Honkonga, da je Angleška umaknila svoje čete iz Kitaja, kar je ista izpolnila stavljene pogoje. Macedonski odbori na Ogrskem? Beligrajska „Domovina" javlja, da je v Belemgradu odkrila bolgarsko -macedoski tajni odbor. Podružnica tega odbora se nahaja baje v dveh madjarskih mestih, v Temešvaru in v Subotici. V tem poslednjem mestu ie tudi blagajna tajnega odbora. V to blagajno se ulagajo baje novci, ki jihjkomitetlije izsiljujejo od Bolgarov in Srbov. zdaj na Mišo, zdaj na rumenkaste vrhove drevja sosednih vrtov. »Otročnica se pač tudi dobro počuti, Miša ?« »Da, prav dobro«, je mirno odvrnil cigan. ✓ »Ali pa ima tudi vse, kar potrebuje?« »Vse, Svetlost.« »Aj, Miša, nečesa pa vendar nima, kakor se mi zdi.» »Ne bi vedel, Svetlost —« »Kokoši z zrezki,« se je smejala kneginja.« »Kokoš z zrezki ? Ne. tega nima — odkod bi si jo sirota vzela ?« »No torej, vzemi si jo sam ! Glej, tam, ob meji ravno brska ena, ki je prav debela — vjemi jo in jo skuhaj svoji ženi.« Miša se je obotavljal. »Aj, kaj stojiš?« je smejč vzkliknil* kneginja. »Ti bom vendar smela podariti kokoš ! Kako si neumen! Vjemi jo vendar in beži! Kakor bi trenil, je smuknil Miša za mejo, in predno je štel do pet, je izginila kokoš, ne da bi enkrat mogla zavpiti, ▼ globočini njegovih nedrij. Kneginja je gledala in se smejala. »Dobro si napravil. Miša!« je zaklicala za njim in zagnala strani ogorek cigarete. Miša je ni slišal več — kje je že bil oni (Dalje.) 3tran II ■ EDTNOST« ia. 27 V Trstu, . K 50 česaNca - A. Be^t Trstf ul. Squero Nuovo 13, IV 11. Oas&Uca za valovite lasi. Negovalka ta roke Se priporoča cenjenim gospem. izvrstno novo olje katerega dobite v zalogi olja, jesiha ii mila v Trstu, ulica Giulia štev. !4. Z istim prihranite mnogo, vale J njegjve isvriti * taiovosii. — SkladiSče mila navadnega in tine^ i apnene in kristalinina soda popeliV* in solifca (k'ora Cene zmerne. ""(£9$ Najbc Ijša rekiama za trguves obrtnike, rokodelce in zasebnike sploh «o „f8AL! OBLAST v „Edinosti * ~ Ifc .......................... SOB STARA JVHRODIL.NICA SSB M. F. Huber Succ. {avtorizoviina za proJajo »trupov) TRST, ul. Barriera vecchia štev. 26. BOGATA ZALOGA barv, povi&k. čopič a v, krtač, prame-nij, kemičnih izdelkov, miner, vod, parfimov, mila in STEKLENIH ŠIP solidno in elegantno B3S" po zmernih cenah t« Rafaele Italia I TR8T — Via Malcanton 7 pohištvo in tapetari] e v bogati izberi, neprekosijivt glede aolidnosti in elegancije — — — se vdobi pri — — (naslednik &. Dalja Torre Giacomo fKaserala ulica deli' Aepedotto j ulica Chiosza 7, ulica del Toro 1. Cene, ki so splošno priznane za ugodne. Bi PEKARNA SLADČiČARNA Dominik Miianic, Trst ulica della fiuuniia štev. > U Predaja: 3-krat na dan svež kruh, najfinejšo moko vsake vrste; vino v buteljkah in likerji. Bogata zaloga specijalne grenCice „T0RER0". Najvs pešneje sredstvo si DOBIVA SE V VSEH LEKARNAH proti v je TFK nflNfl GODINA prirej°Qa v Trstu Ra^da ^^ kkarna J^nna Miz pri i i L-I \\J VU II I VlVJUil II 1 od lekarnarjev : sv. Jakobu in Josip* ScSina, lekarna JM^a' fameto $ } Steklemcajtane K 1-40. Iz Trsta se ne odpošilja mapje od i steklenic proti pošt, povzetju ali proti apticipatni požiljatvi zne.-ka 7 K franko pošt. in zavoja, 'j V Trstu, dne 27. jannvarja 1908 »EDINOST« ž t v. 27 Strun Hibler. Še na smrtni postelji je prosil, naj pokopljejo v jopiču, ki ga je vedno nosil. Dedičem se je ta prošnja zdela sumljiva, preiskali so jopič in našli v njem tri bankovce po 1000 kron. Gospodarstvo. I. Slovensko društvo perotninarjev in rejcev vseh malih domačih živali v Tržiču, je sklicalo svoj drugi redni občni zbor, kateri se bode vršil v včeraj dne 26. januarja 1908. v gostilni „Sluga" v Tržiču, ( stavke k čitanju za ta predmet da bi se napredek in umetnost Čim dalje razširjala. Kolika dobrota je za stavca, ko ima veščega in zmožnega urednika, kolika dobrota za urednika ko zna kaj in koliko mora napraviti. Go-tovobi se korektorja ne obsojalo na tak način v mnogih slučajih, ako bi ljudje razumeli potežkoči položaj korektorjev in tudi listi bi bili točneji, ako bi korektor razumel natanko, kaj se lahko napravi in kaj ne ■ pri tiskarskem delu. Se mnogo že dovršenih dijakov, ki so leta in leta preobra-. čali knjige in liste, in niso prišli do spoz- 3 sledečim vsporedom : , , , .. .. , F _ . , nania, kako so ti predmeti tiskani. 1. letno poročilo predsednika; 2. bra- J .... r r To velia posebno pa za dopisnike. ii^lcniVi nhrnP siflP • ~- DO- 1 ženi, ki imajo smisel za pisanje, a vendar jim manjka najpotrebneje, — ni-najo smisla o tiskarstvu. Pišejo na bel papir, nie zapisnika zadnje občne seje; 3. po ; , . ... , v ... , , Dopisniki so navadno ljudje, ki so izobra- ročilo blagajnika in preglednikov; 4. po- r ročilo knjižničarja; 5. predložitev društvenega imetja ; b. sprememba pravil ; 7. vo litev : u) predsednika in njega namestnika ; : - . . x ui - s črnim črnilom, a druzega ne znajo; mno- bi tajnika in njega namestn.ka , e) blagaj- , \ , /•. j t crokrat celo s svinčnikom ! nika; d\ knjižničarja; e) svetnika; /j dveh ,es . . . • .. „ ' ji . . Seveda ti gg. dopisniki delajo ured-l preglednikov. 8. Prosti predlogi; 9. pre- . " . . p . ... . 1 * ® . . nikom sive glave, posebno v literarnih davanje m za«, jucc*. . zvezk h, kakor tudi v vsakdanjih listih, Po I. vseslovenskem shodu v Ljubljani ^ ^^ , . . koliko bolje bi bilo, da bi se znali ravnati, z dne 21. oktobra 1007. postalo je zani- _ 1 ...... ' , 3 «■ ker bi imeli srrmel za stilizacijo pisanja, ic.vnie za naše društvo vedno večje, ter se . . J r J . , . . __ker bi znali n. pr. da pisati se mora na izražala večstranska zelja, da se isto stalno . . . _ . , .. . * • „__„„ eni strani papirja, s črnim črnilom, ne s premesti v Ljubljano, ker bi se tam za * r j » , . . svinčnikom, bi znali da stranice se morajo moelo drnštvo v vsakem oziru bolje ra- t . , . v. x j . .________zaznamovati s številko m vse take po- dviti ter delovati v širšem delokrogu. . r . , , , , v__• trebne in koristne stvari, ki spadajo tudi Ker ie ta misel dalekosežnega in ve- , . 1 „„a v tiskarsko stroko. Ker ako dopisnik piše levažnega pomena, upoštevalo je vodstvo . , • -i a* _ j slabo, ima škodo pri tem le stavec, ka- to pri sestavi dnevnega reda ter pod šesto 1 . .,0 u 1 teri zahteva crotovo od urednika popolen toiko istega ustavilo > Spremembo pravilc e jr r 1 ^ * 1 ~ in eotov rokopis. Po šolah da bi se da- kar ie neobhodno potrebno, ako se društvo " f T . ... iale naloge, tako bi ta umetost vspevala oreseli v Ljubljano. j 6 . Kupčija S Sirom je letos precej slaba, okorna ne le samo to, ampak toliko na ker vpliva tirolski in švicarski sir „eolskem, kolikor na časnikarskem polju ugodno na naše cene. bi se poka/.al napredek. Učeča se mla- ___ ____________________ dina se muči za kak mrtvi predmet, medtem ko potrebnega ne zna. Samo ob sebi je razumljivo, da dovršen dijak, oziroma TISEK. sav Ako hočete, da Vam lasje zrastejo in postanejo lepi, Ako hočete, da Vam ne bodo lasje izpadali, Ako hočete odpraviti z glave luskine, rabite edino le znamenito CHININA :: SALUS Na prodaj v parfimerijah. mirodilnicah in brivnicah v buteljkah po K 1-20 in K 180. Paziti Je na ponarejanja. M Mara! iillsito TRST, ulica Stadion štev. IO Danes zvečer veli t koncert pri kattn-m svirs vojt -k i orkester. ZAČETEK OB 8. ZV. \jstopnina 20 stot. Poularde, race, purani, šfajer kokoši. Račja mast Slanine, raaslc konzerve. Dnevni dohodi. Cene j*ko zmerne. — Postrežba na dom. Trst, ulica Campanile št. 15. Od leta 1450. koje slavni Gutenberg ko konča šole in nastopi službo ima mnogo izumil umetnost knjigotiska, razširila seje prilik, da se mora baviti s kako tiskovino, :a umetnost s hitrim korakom in napre- ali če nima potrebnega poznanja, če mu dovala z velikim vspehom. Velike pisane manjka glavna sposobnost, smisel za to knjige, rokopisi in stari načini pisanja, so stvar, kako bo on pravilno korigiral, kako i/.ginili ter se umaknili ogromnemu šte ^dopolnil točno tiskovino? Razne prilike viru tiskanih izvodov. Kmalu na to, se je imamo, da vidimo tako na polah državnih začela širiti omika, postajalo je jasneje in tiskovin tiskarske pogreške, zakaj? Zato, zvezda umetnosi in izobrazbe je vzhajala, i ker dotični korektor ni znal pravilno ko ter tako potegnila človeški rod iz one rigirati, čeravno učen mož, vendar nima teme in onega barbarstva v katerem so sposobnosti za to. /.iveli narodi v starem in deloma v srednjem Ttmu bi se d^lo vendar odpomoči, reku. Tako v pozameznem človeku, kakor ko bi se tisti, ki razumejo ta položaj, zav- v splošnem narodu vzbudila se je omika zeli za to stvar in pripomogli do gotovega in umetnost. • vspeha. Ni je stroke, ki bi bila tako ve- In ako pomislimo koliko je tiskarstvo zana na šolstvo in časnikarstvo kakor pripomoglo v prospeh izobrazbe, do kake ravno ta. Torej treba združiti ta predmet stopnje je ono dovelo in povzdignilo ča- z drugimi in približati v kolikor mogoče snikarstvo in šolstvo, opazimo da zaslu- smisel tiskarstva. Tiskarstvo je faktor, uje ono večje pažnje in večo skrb, kakor ki je donestrl svetu to, kar sedaj uživa, jo uživa, vidimo da ono stopa pred višjo omiko, svobodo in napredek. Po listih izobrazbo v ozadje. Medtem ko igra ča- se je začela širiti misel naroda, v listu snikarstvo in šolstvo v sedanjem času so zadobili narodi pomoč, razžaljeni za- gl l; Herpelje—Rovinj—Pula. "ti Hi rpelje—Divača—Dunaj, f "n . Hertelje—Kovinj—Pula ' 15 «1 i f trpele—Rovinj—Pula (Divača—Dunaj). 7.40 r i m rpi-lje—Divača—Dunaj—Puta. Kanfanar- Rovinj: t>.50 9.20 815)___ Boršt—Draga— MALI OGLASI. PoHI nt*Oco|i «fO prodasta se 2 šivalna ndUI pi 05CII ¥13 stroj a in eno kolo. Naslov pove -Inseratni oddeljk Kd no«ti"\ 9<5 Prilika. Novi veliki dohodi bla^a za obleke pal-tot za^mošk" in dečke po najnižjih cenah pri I v a n u S i m i c, Trut, ulica Barriera 32 (v hiSi lekame Pic-ciola) 1.349 Naznanjam < i GoJdonijer trt u. - Trs: Zastopsil tmraejolss iBjMtrtiles „Part* Napeljava in zaloga električni* zvončkov. i • *> prodaja gramofonov, zono/onov ia fonograir-Salo;;* priprav zii točiti pivo. L*stn* mekaaič^ za popravljanje iivalaih wirojov, k«l** mototeoii-9 itd. Velika zaloga pripacEkev po tevarnlSklh cenat. TELEPOfl štev. 1734. obešala, postelje, opra vo za spalno sobo naj-finejega dela, kuhinjsko opravo „Seces siorr, mozaično umetniško mizico, vred no 1200 K. — Izvršuje naročbe vsake vrste. Mizar, Trst, ulica Cereria št. 2 Oh m del ah in praznikih : 2.25 0 Uo Gorice. JOSIP SKUBIC » Trstu, ul. tiiulid s:. 34 7 n ODH< 'D iz Gonce v Ajdovščino: 8 00, 2.05, 8.3j Prihod v Trst. Pula—Rov nj—(Dunaj). "i.45 0 z Dunaja—Divače—Herpelj in medpostaj. 9.46 0 iz Pule—Rovinja—Herprlj in medpust^j 3 40 L iz Pule—Rovi ja (Divače in med postaj. Ij in inedpi —Dunaja) Herpelj 7.25 ir Pule—Rovinja (Divače). 10.25 S iz Pule, Rovinja (Divače Dunaja) Hei Ob nedeljah in praznikih: 9.28 iz Herpelj iu ><. D« vtiče. Poreč—Buje—Trst. S.Ors O Buj, Kopra ;n med postaj. jS.iO -i >z Poreča. Buj, Kopra in medpostaj. 9.45 U iz Poreča, Buj, Kopra in medpostaj. Monakovc— Praga—Celovec — Jesenice — Gorica —Trst. 5.30 V iz Monakova, Dunaja j. ž.. Dunaja VVestbh i Celovca, Jesenic, Gorice, Opčin itd. j 7.88 G G >rice in medpostaj Ajdovščine. 10.00 0 iz Celovca, Jesenic, Gorice, Opčin. 11.55 B iz Prsge. Dunaja, Celovca. Gorice, Berolina. Draždao. 2.05 C iz Celovca, Trbiža (AjdovŠČ.) Gorice, Opčin, fi.M) 0 \z 3!orakova. Beljaka, Jesenic, Gorice, Opčin 810 B iz Prage. Celovca, Beljaka, (Ajdov.), Gorice 11.10 0 iz Piage, Berolina, Draždan, Celovca, Trbiža Gorice, Opčin Ob nedeljah in pravnikih: 9 24 0 iz Gorice (zveza z Ajdovščino in meipostajami). Južna železnica. Odlioti iz Trsta (Piazza della Stazione). V Italijo preko Červinjana In Benetk. * 47 B nr ko Červinjana v Benetke. Rim, Milan. Videm, Pontebo, Čedad in B do Kormina 'Ormons) preko Nabrežine. 2?.f0 0 preko červinjana v Benetke—Milan (se zvezo na Videm in Čedad). 5.30 preko Lervinjana v iienetke, Milan, Rim (se ' zvezo na Videm). V Italijo preko Karmina in Vidma. 6Jfo 3 ko Nabrež. v Kormin.^Videm, Milan, Rim 9.00 0 v K> rmin (se zvezo na Cervinjan in Ajdov * x!uo), Videm. Benetke, ormin (»e zvezo v Ajdovščino) Videm, r-lilun itd \ Kormin in Italijo, v Kormin (se zvezo v Červinjan). Do Golice—Kormina—Červinjana Gorice, preko Nabrežine (se zvezo v Aj: djvšČino). • io Kormina preko Bivia. §05 C < o Kormina (se zvezo na Červinjan). Trst- Ljubljana—Dunaj (Rek.»-Zagr;b-Bud mpešta Oster de. ".55 B v J.jublj«no, Dunaj, Reko, Zagreb, Budimpešto »65 0 v Ljubljano, Dunaj, Zagreb, Budimpešto. 6.00 C v Ljubjano, Dui aj. Beko. 6-35 t v Ljubljano, Dunaj, Ostende, Reko. 8.3' fc v Ljubljano, Dutiaj. Zagreb, Budimpešto. t.30 0 v Ljubljano, Dunpj, Zagreb, Budimpešto. Krmi na: linimeot Caosci C° nado ne tek r..i Anker-Pain-Expeller P i uakupovauju tega prirnauo najizvrBt:iej§d^a bolublaiujoćega mazila, ki se dobi r vseh lekarnah naj se veđuo pazi ua znamka .SIDRO«. > \ Lekarna dr. RICHTERJA v PKAG-; Podpirajmo Dijaško podporno društvo v Trstu. Električno vpsljavo izvršuje franjo S. Dalsasso TRST ulica S. Spiridione itav. 6. Prej, nego kupit; otrobe, drobne otrobe, oves, koruzne ruzo itd. !n pšenične moke, obiščite nkliulišče ko- i MERKUR 1 "" 1 1 1 J. ULCAKAR & Co. Teief. 1874 — Via Nicolo Macchiavelli štev. - Trst 19 — Telef. 1874 Komisije. - Zastopstva. - informacije. Zaloga raznovrstnega kolnuijalue^a iu druzega blaga. - ZAHTEVAJTE CENIK _ Vinko de jftarin Via Vittorio Alfieri št. io (kraj ognjegascev) kjer najdete blago najboljše vrste in najceneje vseh Trgov. 418 3 8.00 E 9 05 0 *.20 V 1.00 C Ob netit-lj^n in praznikih : 2.45 do do Ntib ežtue. 3.55 Prihod iz Trsta. Iz Italije preko Červinjana in Kormina. 7.40 0 iz Kormina in Červinjana preko Bivia. S.52 B iz Kormina preko Nabrežine. 10.38 B iz Kormina (zveza z Ajdovščino) in iz Ćer vinjana i 1.28 'l iz Kortuina preko Nabrežiue. 4.15 0 iz Koruiina (zveza z Ajdov&ćinol in i* '"^ar- v:njnna. 7.15 0 iz červinjana. 7.46 0 iz Kormila (zveza z Ajdovsč ) preko Nabrežine 8.35 B iz I ormina (zvega z Ajdovšć.) preko Nabrežine O.dO 0 iz horuiina in 3 iz C'erviuj-.na iz Duneja (Odttnde in Londona) Ljubljane, Zagreba, Budimpešte in Reke. 6.15 0 z D :naja, Budimpešte • 80 h t Dunaja, Ljubljane, Osten le in Londona* S.25 B z Dunaja, Ljubljane. Zagreba, Budimpešte in Reke. 10 25 0 z Dunaja, Ljubljane in Reke. 9.02 0 z Dunaja, Ljubljane, Zagreba, Budimpešte. 12 finih porcelanastih krožnikov, 12 malih kristalnih krožnikov za compote, 12 kozarcev 6 japonskih podkozarcev, 6 nožev z belo kovino, 6 vilic z belo kovino, 6 žlic z bele kovine, 6 žličic z bele kovine, 1 posodico za milo, 1 držaj za žigice, 1 svečnik, 1 posodo za kavo, 1 posodo za čaj in 1 pepelnik, 72 komadov tedaj pošilja proti predplačilu K 10 (potom poštne nakaznice) --- Bazar 33 in 49, Trst, al. S. Nicolo 29 Važno za inženirje, stavb, podjetnike in zid. mojstre prve vrste po cenah Avl w IV brez konkurence Riva Grumula št. 14. Telefon 1182. PRVA ZAIiOGA VINA UMBERTO ZTJC TRST — ulica Tiziano Vecellio 9 ima izključno izvrstna namizna Slovenci! Lastniki krčm, gostiln, hiš in stanovanj, kupuji« mrežice in druge predmete za plinovo razsvetljavo v prodajalnici — — — — Srmano Cattetani Trst, ulica Saverio Mercadante št. I. kjer najdete najprimerneje cene in trpežno blago Dr. A. Barkanovič specijalist za notranje in živčne bolezni — ~ ima SVOJ AMBU LATO RIJ v Tretu v ulici * anita štev. 2 ORDINUJE: vBak dan od 10.l/, do 12 l t ure zjutraj in 4.—5. popol. vina Istrski refoftk po 72 sto t. liter; Dalmatinsko vino po 30 st. liter ; Opolo tm O milija po 80 it liter; razni« tega SST Izbera fiuib likerjev v bute^kalt. SPECIJALITETA RefcS! ix Iirtet d: lastili TisogndoTi rajamčeno prtstea 31 Bc'Hjii. Pošilja tudi na don. — Jamči za prlataaat lastnih pridelkov. Za gostilničarje _ ««ne po dogovoru Fumoto&toneliato TRST, Campo Belvedere 2. SLIKARJA sob, grbov, Iaki-rarja pocnemanega lesa, mramora, kovine itd. itd. Sprejemata vsakovrstne naročbe tudi tapecirarska dela. Ob nedrji ;\u in praanikih : II. 17 )z Kormina 10.35 iz Nabrežine Opazke: Debele Številke značijj popoludnf. 0 3= Osebni vlak in B =Brzovlak. Podpirajmo „Nar. dei. organizacijo". TOVABNA POHIŠTVA Aleksand. Levi Minzi Crst — ulica 4ella Cesa št. 46. Zaloge: Piazza Rosario štev. x. Ulica Lazzaretto vecchlo štev. 36. Katalogi, Telefon: Trajna zaloga pohištva: ulica della Sani a štev. x4. Pisarna: ulica Lazzaretto vecchio štev. 36. načrti in proračuni na zahtevo. 6-70; 16-58. (Za informacije vprašati 6-70). SLOUENCI in SLOURNI ! KUPUJTE LE PRI ONIH TVRDKAH, KI OGLAŠAJO V NAŠEM -O LISTU, BODETE DOBRO [□][□] l POSTREŽENI HDGH IN S TEM BODETE PODPIRALI TUDI „E D I N O S T 4. f.pertot urar Trst, ulica Poste Nuove 9 2epne are naj bolj lili tovarn Najnovejio atenske nro. Izbor ur za birmo danla. Popravlja po zelo nizkih cenah. MOTEL. BALKAA 1$ m. tfcMit?. HOTEL BALKAJI