Kar se pa lice nazova (Benennung) tega naklona, ločiti je med pomenom in obliko. Metelko (p. 137) ga imenuje „gerundium", toda to ime je preobširno in preozko ; „gerundium" je laslnija samo latin­ skega jezika, ki zaznamuje sklone glagolove, t. j. kader sklanja glagol kot ime (deutsch: Verbal-Substantiva); lat. gerund. gre po vseh sklo­ nih, naš naklon s končnico é, aje, se pa vjema le z abl. gerund. instrum. toraj je ime „gerundium" preobširno; in preozko je zato, ker obsega le en oddelek našega naklona s končnico é, aje, namreč Nro. 4. kajti kar je rečenoga lam, izrazil bi Latinec s svojim Abl. gerund. ker je znano, da ona rabi Ahl. gerund. le kot Abl. instrum. ali pa s predlogi (praep.) a, ex, in, de. — Iz tega je razvidno, da ime „ge­ rundium" za nas ni, zato sem pa tudi pridjal zgoraj lat. pomen, da pokažem, da to ni vselej gerundium. — Miklošič (III. §, 322.) je izrekel, da je to particip, in ga imenuje „versteinertes Neutrum" in to je v resnici starosl. particip, neutr. po obliki. Ker pa rabimo mi sedaj to obliko za particip za vse te tri spole in za vse tri števila, določiti nam je le še to, kako naj bi imenovali ta particip v syntak- tičnem obziru. Jaz menim, ker namesluje celi stavek ter ima ravno tisti pomen, kot latinski „Participium verbale" (das Particip als Ver­ bale), smeli bi ga pač nazivati „Priložaj glagolnega pomena" ali „glagolni priložaj," k razločku adjektivnega priložaja. (Konec prihodnjič.) n%'\!ihirr-" \ ^ / - • - • • O mavrici ali božjem stolcu. I* (Spisal Dav. Tersteujak.) _ . . .„^ Ako pogledamo, kako mavrica z neba pohaja in se na zemljo opira, lahko zapopademo, zakaj je bila starodavnemu svetu veznica med bogovi in ljudmi. V Genesi (I. Mos. IX, 13) je mavrica zna­ menje božje zaveze z Noahom in njegovimi nasledniki, in starodavni Gerki imeli so jo za poslanico bogov in znanivko njih volje. Tako jo pošilja (Ilias 2, 786.) Zen k Trojancem, k Hektoru (11, 186), k Thetidi v morje (24, 77); ona prinaša molitve Ahilejeve v palačo vetrov (23,201); zato se veli Iris po Welckeru (Griech. Götterl. I. 690) od èpsco, reči, napovedati: napovedovavka, po Potlu (Etymolog, Forsch. I, 218) iz korenike i s prilikhno : ra, toraj: idoča, po Döderleinu (Hom. Gloss 2, 72) od dp „der Himmelsgang, den die Botin macht". Tudi pri starih Indih se mavrica veli : devajas panthas=Deorum pons — bogov pot (VTebcr, Indische Studien 396). Po Ovidju (Me­ tamorph. I, 270) stopa Jupiter po mavrici z neba na zemljo. Enako predstavo tudi nahajamo pri Slovenih, ker mavrico imenujejo božji stole C, ako ni to vzeto iz kerščanskega vidokroga, ker na bizan­ tinskih in sredovečnih miniaturah vidimo Krista kot sodnika sveta na božjem stolcu sedečega ali pa z mavrico obdanega. Ker ima po­ dobo loka, veli se pri Korošcih tudi: božji lok, nebeški lok, pri Litevcih : kilpinnis dangas — lok nebeški in ravno tako jo imenujejo Finci : Taivancaari, t. j. nebeški lok. Tudi pri Litev­ cih je mavrica poslanica bogov, in kot tako jo imenujejo: Links m ine, to je: vesela, od liksmas, vesel, vergnügt, links- minti, trösten (Mielcke, Litth. Wörterb. s. v.) Pri Letih pa se veli: uro rykste ;*) Luftruthe, zračna šiba, tudi : warra vvaksne, silna bukev, der gewaltige Buchbaum. Bukev je pri Litevcih in Letih podoba zračnega neba, kakor pri Nemcih jesen Yggdrasil! (Gylfag. 17). Ena korenina tega jesena sega v nebesa, pravijo nordiške po­ vesti, in do njega se prihaja po mostu Bifrostu, to je: po božjem loku (obširniše pri Mannhardtu : Germ. Myth. 543 itd.) Skandinavci toraj nebeški lok imenujejo B ifr o s t - m os t, primeri inrliško : devajas panthas, Deorum pons. Znamenovanje lok za mavrico rabilo je tudi starim Indom, ki so jo imenovali mavrico : Idra dhanus, Indrov lok, Indra judha, Indrovo orodje, ker so mislili, da Indra, bog groma in bliska, svoje strele s silnim lokom izstrelja, in po dokončanem boju se ljudem kot lok nebeški prikazuje (Bohlen, das alte Indien II, 273.) S tim lokom suši Indra iz neba kapajoči dež (Ardžunas Rück­ kehr VII, 12). Tudi Slovenci pripovedajo, da drevo, trava, mesto itd. v ktero se mavrica opre, posuši se do čistega. Indi božji s t ole C tudi imenujejo Gandiva, in pravijo, da ga morski bogovi v svojih valovih hranijo. V slovanskem basenstvu na­ hajamo mythicno vodno bitje Gudelka, ktero bi se vtegnilo vjemati z imenom Gandiva. Veli se še pri Slovencih mavrica: doga, pri Hervatih: duga, dugača. Nekteri jezikoslovci so ime izpeljevali iz dóga, duga, Fassdaube, ktera ima loku slično podobo, vendar je zoper to izpeljavo več pomisHkov, rajši primerjam: doga, duga litev : dangus nebo, sansk. d an h za dangh, lucere, litev ; deginti, splendere, slov. degnoti, aufleuchten, toraj dóga, duga, dugač a s vetle č a prikazen. Ni še dognano, kaj bi pomenjala beseda m avrà, mav­ rica, kakor se na Kranjskem lok nebeški, božji stolec veli. Učeni Kuhn je mislil na besedo mavra, cerna krava, in je primerjal nižezemsko poznamovanje za mavrico: ,;Kaup at" = Kuhpfad. On razlaga to poznamovanje tako le: Stari arjanski narodi so si rodovitne dežonosne megle mislili kot dojivne krave, koze itd. Kedar so bile krave podojene, to je, ko so se megle dežja znebile, nastopa lepo vreme (glej obširniše Kuhn die Namen der Milchstrasse v II. zvezku Vitti r litevsèini pomenja: Luft, primeri »lov. hudournik, ßturmwina. njegove: Ze'*schrift für vergi. Sprachf. 1853 in pa Mannhardt Germ. Myth. slr. 63 in 391). Vendar se ni izpričano, da je beseda m a vrabcema krava. Jaz še ponujam koreniko mar, ruski mariti, glühen, toraj: mar va = žareča prikazen, in m avrà je vtegnilo nastati po prestavi glasnika v pred r, primeri: kavra, k a vrač. Tudi se sme misliti na sansk. koreniko murv, Hgare, maurvi, nervus arcuum, die Bogen­ sehne. Slovenske narodne povesti pravijo, da bo drugi dan zopet de­ ževalo, kedar se mavra prikaže, ker m avrà, prè, vodo, ki je z neba padla, sopet popiva in požira, ah pa se v reke in morje o^MČi in jo srebajo napeljuje naztj v oblake; zato se na Kranjskem po Dalmatinu tudi veli; pijavka, na Slajarskem pa: požerč. Po Dalmatinu (Register k sv. pismu) se mavra pri bezjaških Horvatih tudi veh d onda. V slovenščini pomenja donda, dunda, močno ploščato in sisato deklusino, primeri česk. dunda ti, säugen goth. daddjan, säugen, starovisokonemšk : dutto, toraj donda pijavka, požerč — sisajoča. Razun pojemov tukaj navedenih še nahajamo pojemo pasa pri poznamovanju ma vre, donde, doge. Tako se po Dalmatinu pri Horvatih veh trakuča, od trak, Band, Streifen, pri ogerskih Slovencih v gjurski škofiji: kan i ca, pri­ meri serbsk. k a n i c a , Gürtel, Schärpe, pri Litevcih : Laumesjusta, to je: Laume pas. Lau m e je bila hlevska boginja nebeške vlage Bajesl, Kalend. 164). Ime kani C a bi jaz izpeljeval iz sansk. kan, splendere, kanaka, zlato, kaninaka, devica ; toraj kaninaka iz kan, splendere, kakor de­ vica, divica iz div, splendere. Poznamovanje za pas je vtegnilo na­ stali po bliščeči tvarini, iz ktere je pri Slovanih pas večidel narejen. Tukaj sopet nagodimo na prikazen, da kaninaka ne pomenja samo dekleta, device, tudi punčico, v pomenu dvojnem: Mäd­ chen in pa Augapfel, primeri še gerško: Iris, mavra, in pa: Regen­ bogenhaut im Auge. Iris se tudi veh rod lelje z sladkodišečim korenom; iris germa­ nica = Schwertlilie, slovanski in serbsk. perunika v znamnje, da je ta lelja tudi v slovanskem mythu bila v zavezi s častjem boga groma in bliska Peruna, kakor Iris z častjem Zenovim. O dogi Serbi mislijo, da more spol tistega, kteri pod božjim lokom stoji ali skoz sijo stopi, spremeniti. **) Ta vera opominja na sta- *) Hervati še imajo besedo p o ga za mavro. Pomen ni znan. **) Litevske povesti pripovedajo, da je najviše božanstvo Pramžimas iz povodni rešenemu èloveèjemu para, ktera zavoljo starosti nista imela več upanja, na­ slednikov dobiti, in sta prav žalostna bila, komu hi dala svoje blago za vžitek in svoje trupla za pokop — poslal mavrico Linksmine = tola- žiteljco, razveseliteljco, naj njima svetuje črez kosti zemlje skočiti. Iz njunih devet skokov je nastalo devet parov — prededov deveterih litevskih plemen, (Glej Narbutt Dzieje staroiytn© uarođu Litewskiego, Wilna 1838i I, 2.) roarjansko predstavo, da je segalo drevo sveta, iz kterega dajo mythiòne povesti perva človeka priti, v nebesa, iz kterih mavra izhaja. Na Koroškem pripovedajo : če veržeš klobuk čez božji lok, pade ti z zlatom napolnjen nazaj. Pravijo tudi Slovenci, da se tam, kjer se mavra opre, najde zlata skledčka. Ena noč na Kumu. (Konec.) , Nebo je bilo jasno, zrak miren in topel, le v koščatih visocih bukvah je včasih zašumelo listje. Pesmi, ki so se razlegale od so­ sednih ognjev, bile so večidel pobožne; romarji, moški in ženske, vsi v praznični obleki, stali so ali sedeli okoli ognja, vse je pa rudečil nemirni plamen. Zakaj ne znam malati, mislil sem si sam pri sebi ! Predmet je gotovo vreden mojslerske roke. Prijatel je ostal pri ognju, jaz sem se pa sprehajal po kotlu od ognja do ognja. Na tem potu pridem spet v kuhinjski tabor; vse kavarne — sit venia verbo — bile so napolnjene in mnogo gostov je čakalo in prezalo na vsako izpraznjeno mestico. Okoli žganjarja se je pa zbral kolobar bolj postarnih mož, vsi so ga pokali iz kratkih pipic in se razgovarjali od nekdanjih dobrih časov, ko je bil funt mesa po grošu, vino pa toHko da ne zastonj. „Ko bi žganjča ne bilo, ne vem kako bi prebil" povzame star mož, ki se je v dve gubi deržal. „To vem, da bi trava že davnej po meni rasila. Ta kapljica še nekako veže dušo in telo, saj drugo je vse vkup, da se Bogu smili." „Ali to je pa tudi roba, da ji ni kmalo para. Not iz Gorice sem ga sam prinesel. Celi Kumski svet ga ne premore takega. Jurček iz Rateč naj se le skrije s svojim smerdljivcem." Natoči si ga malo kupico in ga serkne. „No, kaj pa ti praviš, Tine?* ,,Jaz pa pravim, vino je le vino. Včasih ne rečem, da bi ga na tešče ne izpil en požirek, ali več pa tudi ne. Ljudje, ki tudi niso na glavo padli, pa pravijo, da je strup, ki poprej ali poznej človeka konča." je gola resnica, da ga nihče od nas do sodnega dneva ne bo pil. Če bi bil to strup, kdaj bi me bili že cervi snedH ! To si gotovo od gospod kaplana slišal. Kaj misliš, saj mi tudi nismo, kar si bodi. Mešiček, kaj pa ti na to praviš?" „Kaj bom rekel? Petdeset let ga že serkam od svojega dvajse­ tega leta, pa sem prišel danas na sveti Kum in, če je božja volja, nisem zadnjikrat. Le ne vem, kaj imajo mladi gospodje loHko proti Glasnik Vm. . 8