Pomurski VESTNIK GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA POMURJE MURSKA SOBOTA, 22. SEPT. 1960 Leto XII. — Štev. 38 Cena 10 din Kmetijske zadruge ob pripravah na jesensko setev 4000 HEKTAROV PŠENICE V SODELOVANJU Čas jesenske setve se hitro približuje, z njim pa tudi obilica dela za kmetijske zadruge. Ne samo to, da bodo v pogodbenem sodelovanju zasejale letos blizu 4000 hektarov pšenice. Veliko dela jim nalagajo tudi novi odloki, kakor nedavno sprejeti odloki o minimalni porabi sodobne agrotehnike in to kljub temu, da proizvajalec, katerega površine je zajel novi odlok, ni dolžan, Ja bi sklepal z zadrugo pogodbe za kooperacijo, ampak bo lahko površine tudi sam obdeloval. Vendar ga bo pri tem nadzorovala posebna komisija, oziroma zadružna strokovna služba, ki je za izvajanje odloka zadolžena. Vendar pa se je večina proizvajalcev, katerih površine je zajel novi odlok, odločila, da bo sklenila pogodbe za razne oblike kooperacije. Kmetijske zadruge namreč še dalje uveljavljajo različne oblike kooperacije. Vsekakor bodo zadruge predvsem težile za popolnejšimi oblikami sodelovanja. Najzanimivejša je tista oblika sodelovanja, po kateri si kmet in zadruga pridelek delita po vloženem trudu. Za to obliko sodelovanja bodo zadruge sklepale pogodbe le tam, kjer bodo lahko pridelek r celoti ocenile, oziroma stehtale ter dohodek po realnih kalkulacijah razdelile v pravilnem razmerju. V teh primerih bodo zaračunale vse usluge po enakih cenah, kakor na površinah zadružne lastne proizvodnje. Zadruge pa ne opuščajo tudi ostalih oblik, kakor je navadna kontrahaža, ki ni v bistvu nič drugega, kakor prodajanje zadružnih uslug privatnemu proizvajalcu. V tej obliki bodo zadruge zaračunavale vsa zadružna vlaganja po ekonomski ceni, kar pa bo zasebni proizvajalec lahko plačali tudi s pridelki. Tretja značilna oblika pa je preprosta prodaja. V tem primeru pa mora proizvajalec zadružne usluge takoj plačati po ekonomski prodajni ceni. To bodo zadruge uporabljale le v primeru, če bodo imele proste zmogljivosti. V prvih dveh oblikah sodelovanja bodo ležite, da sklenejo pogodbe za čim večje parcele, če že ne bodo mogle vse uvesti kolobarjev. Razumljivo je, da si gospodarsko upravičujoče kooperacije ne moremo več zamišljati na miniaturnih parcelicah, ki so lani v mnogih primerih merile le nekaj več kot 10 arov. Seveda pa bodo morale težili še bolj za zmanjšanjem proizvodnih stroškov ter kooperacijo gospodarsko upravičiti. Brez dvoma pa bodo zadruge še nadalje in to še hitreje razvijale najpopolnejšo obliko sodelovanja — najemale bodo zemljišča. Seveda ne sme biti najemna doba kraj- ša od 5 let, kar pomeni, da si bodo uredile široko lastno proizvodnjo, ki je pri mnogih zadrugah že sedaj v precejšnjem razmahu. Cene zadružnih uslug za vse proizvajalce enake Pri pogodbenem sodelovanju pa je prišlo letos vsekakor tudi do bistvenih sprememb. Zlasti glede cen gnojil, zaščitnih sredstev in strojnih uslug. Sedaj, ko predpisuje noči odlok za določena območja porabo določenih količin umetnih gnojil in način obdelave, bi bilo nemogoče delati razlike med cenami zadružnih uslug med kooperanti in nekooperanti. Razlika bo le v tem, da bodo zadruge opravile vse usluge najprej tistim kmetovalcem, katerih površine je zajel novi odlok, in kooperantom, nekooperantom pa le v toliko, v kolikor bodo dovoljevale zmogljivosti. Seveda vsem po enakih ekonomskih cenah. S tem pa ni rečeno, da bi zadruge ne smele kooperantom dajati tudi popustov, če so primeri ekonomsko upravičeni. Lani so zadruge težile predvsem za sejanjem italijanskih sort pšenice, ki so dale ponekod zalo dobre donose, ponekod pa so proizvajalce tudi razočarale. Zato bodo zadruge letos sejale predvsem take sorte, ki so se v dosedanji praksi na njihovih območjih najbolje obnesle. Zlasti veliko je zanimanje za setev domače sorte U-l in italijanske »san pastorec. Vse te naloge pa so za kmetijske zadruge precej zahtevne. Morajo zagotoviti veliko večje količine gnojil, semen, zaščitnih sredstev, kakor tudi strojev. To so si domala v vseh zadrugah že zagotovili. Kako je pa s strokovno službo? Ob tej misli si še v nekaterih zadrugah letos tarejo glave. Vendar pa so tudi v teh primerih našli povsod rešitve. Priprave so v teku Na območju kmetijske zadruge Beltinci so že popisali vse parcele, katere je zajel odlok o agrotehničnem minimumu. Teh imajo približno 105 hektarov. Večina lastnikov površin, katere je zajel odlok, se je odločila, da jih bo obdelovala v sodelovanju z zadrugo. V beltinski zadrugi pa imajo pripravljena potrebna semena, seveda iz lastne proizvodnje, pa tudi gnojila in strokovno službo imajo zagotovljeno. Tako bodo v sodelovanju lahko zasejali skupno okoli 200 hektarov pšenice. Te dni so začeli sklepati prve pogodbe v kmetijski zadrugi v Črensovcih, kjer je novi odlok zajel 85 hektarov površin. Čeprav bodo imeli letos s setvijo precej več dela kot lani, ni pričakovati večjih težav, saj imajo za setev že vse pripravljeno. Ob vsem tam pa bodo še nadalje širili lastno proizvodnjo. Ekonomija sedaj zajema že okoli 54 hektarov. V soboto zvečer so v kmetijski zadrugi v Lendavi končali vaške sestanke, na katerih so se pomenkovali o oblikah pogodbenega sodelovanja, pred- vsem pa o izvajanju odloka o agrotehničnem minimumu. Večina proizvajalcev se je odločila, da bo obdelovala zajete površine v sodelovanju z zadrugo. Precej se jih je odločilo za kontrahažno obliko kooperacije, ponekod, kakor na primer v Čentibi, so se kmetovalci zavzemali za klasično obliko kooperacije. Z izvajanjem odloka pa bodo ponekod začeli urejati tudi prve vaške kolobarje. V kmetijski zadrugi v Šalovcih pa bodo imeli v teh dneh posvet s posamezniki, katerih površine je zajel novi odlok, takoj za tem pa bodo začeli sklepati prve pogodbe. Sklepali jih bodo za najrazličnejše oblike kooperacije. Tudi na Cankovi bodo letos sklepali pogodbe za različne oblike kooperacije. Planiranih imajo SO hektarov površin, agrotehnični minimum pa je zajel skupno okoli 150 hektarov. Če omenimo še to, da bo zadruga opravljala usluge tudi nekooperantom, bo imela kar precej dela. V zadrugi v Radencih so prav tako že poskrbeli za semena, gnojila, pa tudi strojni park in strokovna služba bosta zmogla potrebe. V sodelovanju bodo zasejali predvidoma 90 hektarov površin. Tudi v kmetijski zadrugi v Dobrovniku, Ljutomeru, Mačkovcih in drugod se na žetev že pripravljajo. Vendar pa so ponekod zaskrbljeni zaradi kreditov za kooperacijo. Zakaj še ponekod odlašajo? Plani so razmeroma visoki, pravijo v nekaterih zadrugah, toda s sklepanjem pogodb še kljub temu niso začeli, čeprav je čas setve že pred vrati. Čemu taka odlašanja in omahovanja? — Ponekod najdejo na to vprašanje kaj hitro odgovor in se sklicujejo na to, da izvajanje novega odloka ni docela urejeno, drugi pa spet ne hitijo zaradi tega, ker se boje, da jim bo zmanjkalo kreditov. Res je, da razmere glede agrotehničnega minimuma še niso v vseh občinah docela urejene, vendar morajo zadruge predvsem preiti pri tovrstnih dejavnostih na delitev dela in sicer, da določijo svoje ljudi, ki odgovarjajo za izvajanje agrotehničnih ukrepov, če kmetovalec to želi, in druge, ki odgovarjajo za pospeševanje pogodbenega sodelovanja. Pri vsem tem pa zadruge ne smejo odlašati. Bojazen, da zadruge ne bodo dobile kreditov za pogodbeno sodelovanje je skoraj odveč, res pa je, da je potrebno s krediti štediti in jih dajati le v nujnejših primerih. Nikakor pa ni zaželjeno ponujanje kreditov, če posamezniki tega nujno ne potrebujejo. Razumljivo pa je, da bodo težje dobile kredite tiste zadruge, ki še nimajo obračunanih starih kreditov. Pri kmetovalcih pa so se ponekod pojavile težnje za tem, da bi sejali svoja semena. Takšne težnje pa seveda niso v skladu z odloki. Razumljivo je, da novi odlok za sodobno kmetijsko proizvodnjo ne bi dosti pomenil, če bi na dobro obdelane in pognojene površine zasejali slaba in mogoče celo nesortirana semena. Potrebno pa je predvsem, da zadruge pri sklepanju pogodb letos drugače nastopajo in ne težijo samo za tem, da bodo imele v sodelovanju toliko in toliko površin, ampak morajo predvsem sklepati pogodbe za ekonomične oblike kooperacije. Se pravi, da pri tem ne bodo utrpeli zadružni skladi. Pri nižjih oblikah sodelovanja pa je nujno, da sklepajo pogodbe predvsem za take proizvode, katere lahko zadruga sama še nadalje predeluje. Čeprav so priprave za setev skoraj povsod v teku, jih je potrebno pospešiti ter pomanjkljivosti, ki se pojavljajo, sproti odpravljati. Kajti razne »ovire« v nekaterih zadrugah kaj radi spremenijo v vzroke za odlašanje. Janko Stolnik Krompir je letos obilno obrodil Ob 10-letnici delavskega samoupravljanja bo Tovarna perila »Mura« odprla v Prosenjakovcih NOV OBRAT V nedeljo bo delovni kolektiv Tovarne perila »Mura« proslavil 10. obletnico izvolitve prvega delavskega sveta v tovarni z novo in pomembno delovno zmago: v Prosenja- kovcih bo odprl nov obrat, v katerem se bo lahko zaposlilo približno 60 delavcev iz Prosenjakovce in okolice, kjer živijo predvsem državljani madžarske narodnosti. S tem trenutkom se bodo delavci, ki sedaj delajo v starih in neprimernih prostorih, preselili v novo in sodobno opremljeno dvorano. Poleg tega pa jim je z novim obratom in ob pomoči matičnega podjetja zagotovljen reden razvoj, boljši, prejemki in stalna zaposlitev, ki je podjetje zaradi številnih težav in zaostale proizvodnje prej ni moglo nuditi niti zagotavljati. V novi obrat je delovni kolektiv Mure investiral preko 12 milijonov dinarjev. Pobuda za zgraditev obrata pa je našla tudi velik, odmev med prebivalci tamkajšnjih vasi. Tako so prostovoljno opravili 2705 delovnih ur in nabrali čez 16 m3 lesa. Predvidevajo, da ho delovni kolektiv do sredine prihodnjega leta imel toliko dohodkov, da bo lahko odplačal investicije. Prejšnji obrat se je lani, prodno se je pridružil Tovarni perila »Mura«, znašel pred izredno težkimi problemi. Ker je bil obrtnega značaja, ni mogel dobiti potrebnih deviznih sredstev za uvoz volne in potrebnih delov za stroje, ki so pa bili zastareli. Danes so te težave že odpravljene. Stroji so popravljeni, nakupljeni so tudi novi, odpadle so težave gle-de surovin in tako ni nič čudnega, da se je vrednost proizvodnje znatno povečala. S tem so pa porasli tudi osebni prejemki delavcev. V obratu je bilo uvedeno tudi nagrajevanje po učinku dela, kar je znatno pripomoglo vzporedno z ostalimi ukrepi k prizadevnosti delavcev. Zato predvidevajo za prihodnje leto podvojitev proizvodnje. Pletiljstvo v Prosenjakovcih bo v glavnem izdelovalo cenejše volnene pletenine, za katere je veliko povpraševanje na trgu, kar pokaže tuji dejstvo da podjetje nima v skladiščih, nobenih zalog in da so vsi izdelki sproti razprodani. Taka usmeritev proizvodnje pa tudi omogoča hitrejšo priučitev delavk. S tem novozgrajenim obratom bo delovni kolektiv »Mure« brez dvoma naj lepše proslavil veliko obletnico, in tudi s ponosom, saj je izpolnil nalogo, ki jo je sprejel pred letom dni. ne Zadnja dela pri novem obratu v Prosenjakovcih NOVA IMENOVANJA NA ZASEDANJU OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA Okrajni ljudski odbor je na zadnjem zasedanju imenoval za vršilca dolžnosti načelnika oddelka za družbene službe KARLA BARBARIČA, dosedanjega šefa odseka za šolstvo pri OLO, za novega šefa odseka za šolstvo pa je bila imenovana MILICA GRIMŠlC. BORIS GOLJEVŠČEK, dosedanji ravnatelj ESS je bil imenovan za direktorja Zavoda za produktivnost dela, za vršilca dolžnosti ravnatelja ESS pa je bil imenovan FRANC HEGEDUŠ. Za vršilca dolžnosti ravnatelja Tehniške srednje šole v Lendavi je bil imenovan ing. FRANJO PETERSIC, za vršilca dolž- nosti ravnatelja Srednje medicinske šole v Soboti; HELENA RAVNIC, za ravnatelja Vajenske šole raznih strok v Lendavi FRANJO BOBOVEC, za vršilca dolžnosti Vajenske šole raznih strok v Ljutomeru pa MARTA NOVAK. Nadalje je bil imenovan za predsednika upravnega odbora Živi-norejsko-veterinurskega zavoda STEFAN ANTALIC, za predsednika upravnega odbora okrajnega sklada za napredek kmetijstva pa je bil imenovan FRANC SKUHALA. Poleg loga so imenovali na zasedanju še novi upravni odbor komunalne banke. KAKŠEN JE LETOŠNJI TURIZEM? Kakšni bodo rezultati letošnje turistične sezone, je na podlagi podatkov prvih osmih mesecev letošnjega leta iz dveh soboških hotelov sicer težko predvidevati, vandar pa vse kaže, da se je turizem v Pomurju vendarle premaknil z mrtve točke. Seveda pri tem moramo upoštevati, da je turizem pojav, na katerega vpliva cela vrsta najrazličnejših vzrokov, od vremenskih razmer in cen v gostinstvu do prometnih uslug in turistične propagande. S tem v zvezi lahko navedemo, da je bilo v Sloveniji v primerjavi z letom 1959 ugotovljenih v prvih šestih mesecih 1960. leta za 21 odst. več domačih gostov ali za 24 odst. več prenočitev kakor leta 1959, medtem ko je pri inozemskih gostih skupnih prenočitev več le za 2 odst. Skupni turistični promet v Sloveniji v prvih šestih mesecih letos je torej kar zadovoljiv. V soboških hotelih je najbolj poraslo število prenočitev domačih in tujih gostov v hotelu »Zvezda«. Tu je bilo v primerjavi z istim razdobjem lani ugotovljeno v prvih osmih mesecih letos 1913 domačih gostov ali za 449 gostov reč kakor lani. Pri tem so zelo važne tudi prenočitve. Lani je bilo pri »Zvezdi« prenočnin 2201 domačih gostov, letos pa je to število že naraslo na 2451 prenočnin. Tudi struktura inozemskih gostov je v prvih osmih mesecih 1960 pri nas precej drugačna. Pri »Zvezda« je bilo letos zabeleženih 52 tujih gostov. kar je za 36 reč kot lani v istem času. Tudi nočnine tujih gostov so se povečale od lanskih 80 na letošnjih 245 nočnin. V hotelu »Central« je slika nočnin nekoliko slabša, saj se je v tem hotelu letos povečalo število tujih gostov le za 29 in za 145 nočnin domačih gostov. (Nadaljevanje na 5. strani) Od četrtka PREDSTAVNIKI OKRAJEV IN OKRAJNIH KOMITEJEV ZKS V MURSKI SOBOTI Pomurje so v ponedeljek obiskali predstavniki okrajev in okrajnih komitejev ZKS iz vse Slovenije. Med svojim obiskom so se v Murski Soboti razgovarjali s predstavniki soboškega OLO in OK ZKS o aktualnih nalogah ter izmenjali nekatere dosedanje izkušnje. Za tem so si ogledali nekatere industrijske objekte, med drugim tudi tovarno perila in pletenin Mura, Tovarno mlečnega prahu, obrat Planika v Turnišču ter nekatera kmetijska in vinogradniška gospodarstva. Seznanili so se tudi s stanovanjsko izgradnjo v Murski Soboti. RAZPRAVE O GIBANJU GOSPODARSTVA V POMURJU Nevadno so na seji Sveta za družbeni plan in finance pri OLO Murska Sobota razpravljali o gibanju gospodarstva v prvem polletju. Ugotovili so, da se je industrijska proizvodnja povečala v primerjavi s prvim polletjem lani za 20,8 odst., močno pa so se povečala tudi investicijska vlaganja v osnovna sredstva. Tudi v kmetijstvu so bili doseženi precej lepi uspehi. Povprečen hektarski donos se je gibal okoli 20,5 metrskih stotov, pri visoko-rodnih sortah pa je bilo zabeleženo povprečje 26.4 stotov. Tudi sadje obeta dokaj lep pridelek. Ta se bo sukal okoli 1000 vagonov, tržni viški pa okoli 400 vagonov. Sadje pa se bo odlikovalo tudi s precejšnjo kvaliteto. Tudi v ostalih gospodarskih panogah so bili v prvem polletju zabeleženi precej lepi uspehi. SEJA SVETA ZA ŠOLSTVO ObLO LENDAVA Pred kratkim je bila v Lendavi seja sveta za šolstvo ObLO, na kateri so člani sveta razpravljali o trenutnem stanju na šolali v občini z ozirom na to, da se je pouk povsod že začel. Na vseh šolah pouk nemoteno teče, razen na osemletni šoli v Turnišču, kjer poučujejo na 14 oddelkih samo 4 učitelji in zaradi tega prvi razred še ni začel z rednim poukom. TUDI GASILCI BODO POMAGALI PRI GRADNJI TOVARNE Štab odreda Občinske gasilske zveze v Ljutomeru je na zadnji seji razpravljal o opravljenih društvenih pregledni in rezultatih gasilske službe. Ta je dobra v vseh društvih, razen v društvu na Grlavi, ki se ni dalo pregledati. Na sestanku je predsednik OGZ Janez Blagovič seznanil navzoče s pomenom gradnje obrata tekstilne tovarne v Ljutomeru. Vsi so se strinjali s tem, da gasilci opravijo pri gradnji 2000 prostovoljnih delovnih ur. Ta sklep bo v teh dneh potrdil še upravni odbor. -jb- SEJA OBČINSKEGA KOMITEJA ZKS M. SOBOTA Včeraj je bila v Murski Soboti redna seja občinskega komiteja ZKS. Komite je obširno razpravljal o ideološkem delu in o intezivnejšem ideološkem izobraževanju članov ZKS ter o ustanovitvi občinske Ljudske univerze. Poleg tega je še razpravljal o izvajanju sklepov zadnje seje OKZKS in odloka o agrotehničnem minimumu, ki ga je pred kratkim sprejel občinski ljudski odbor. KRAJEVNI PRAZNIK V VELIKI POLANI V nedeljo bodo v Veliki Polani proslavili obletnico osvoboditve in krajevni praznik. Na večer pred praznikom bodo imeli pred spomenikom komemorativne svečanosti z bakljado in kresovanjem, v nedeljo pa bodo po igranju budnice odprli gospodarsko in živinorejsko razstavo, za tem pa bo skozi vas krenila povorka, v kateri bodo sodelovali pionirji in vaške organizacije. Povorki bo sledilo slavnostno zborovanje s kulturnim programom, nato pa se bodo zvrstila gasilska tekmovanja, -č POSVETOVANJE KOMUNISTOV. KI DELAJO V KMETIJSTVU V Murski Soboti je bilo v ponedeljek pod predsedstvom sekretarja OKZKS Ivana Resa posvetovanje z vsemi komunisti, ki delajo v kmetijstvu. Ko so analizirali dosedanje delo komunistov pri izvajanju nalog v kmetijstvu, so ugotovili, da njihovega dela še ni dovolj čutiti. Pomenili so se tudi o načinu izvajanja odloka o agrotehničnem minimumu ter o pogodbenem sodelovanju. Opozorili so zadruge, naj s krediti, ki so namenjeni za pogodbeno sodelovanje, v kolikor je mogoče, štedijo, ter pospešijo izvajanje planiranih investicij. Ko so govorili o pogodbenem sodelovanju, so poudarili, naj zadruge svoje notranje delo razdelijo. ZASEDANJE OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA Preteklo soboto so na zasedanju Okrajnega ljudskega odbora Murska Sobota razpravljali o gibanju gospodarstva v prvem polletju, o ukrepih občin za obvezno minimalno uporabo agrotehničnih ukrepov za pridejva-nie pšenice in krmnih rastlin. Predstavnika obeh okrajnih bank — komunalne in zadružne — sta poročala o delu denarnih zavodov v prvem polletju. Po zasedanju so se odborniki udeležili otvoritve novih prostorov okraje zadružne zveze, komunalne banke in zadružno hranilnice. Zasedanj sta prisostvovala zvezna ljudska poslanca Janez Hribar in Ivan Kreft ter sekretar CIK ZKS Ivan Ros. OBČINSKI GASILSKI DAN V PETROVCIH V Petrovcih so minulo nedeljo svočano proslavili občinski gasilski dan. Na tej svečanosti so gasilci iz petrov-sko-šalovske občine prikazali dosedanje uspehe v ga-silstvu s številnimi nastopi in vajami. Poleg predstavnikov občinske gasilske zveze in občinskega komiteja ZKS je govoril na svečanosti tudi predsednik OGZ Janez Blagovič. Ob tei priložnosti so razdelili zaslužim gasilcem odlikovanja republiške gasilske zveze. Nedeljski prireditvi v Petrovcih je prisostvovalo lepo število ljudi. do četrtka SODELUJMO V BOJU PROTI TUBERKULOZI PROTITUBERKULOZNI TEDEN OD 18. DO 29. SEPTEMBRA 1960 Kljub temu, da imamo danes učinkovita sredstva in metode za zdravljenje tuberkuloze, predstavlja ta socialna bolezen za našo zdravstveno in socialno službo še vedno velik problem. Zdravljenje in preprečevanje te navadno kronične bolezni je dolgotrajno in zahteva ogromne materialne žrtve. Skupnost žrtvuje v našem okraju letno za kurativo in preventivo tuberkuloze preko 250 milijonov dinarjev, ne računajoč na ekonomsko škodo in socialne probleme, ki jih povzroča tuberkuloza. V protituberkuloznih dispanzerjih našega okraja imamo registriranih preko 1700 bolnikov z aktivno pljučno tuberkulozo, število inaktivnih bolnikov, ki so pod nadzorstvom dispanzerja in ne potrebujejo zdravljenja, pa gre v tisoče! Glede na umrljivost pa je naš okraj na prvem mestu v Ljudski republiki Sloveniji, čeprav je tudi pri nas umrljivost v zadnjih letih zelo padla. Tuberkuloza ne predstavlja več medicinskega problema, saj je danes ozdravljiva vsaka oblika tuberkuloze. Preglavice nam delajo le bolniki z zanemarjenimi procesi, ki prihajajo prepozno: temu je navadno vzrok nevednost in nepoučenost. Vsak novoodkriti bolnik z odprto pljučno tuberkulozo spada v bolnišnico. To je važno z epidemološkega stališča, ker s tem odstranimo izvor o-kužbe, in z medicinskega stališča, ker lahko pričnemo z energičnim načrtnim zdravljenjem, saj imamo v bolnišnicah na razpolago vsa sredstva in metode moderne medicine. V bolnišnicah imamo težave predvsem s kmečkimi bolniki. Že po nekoliko tednih se tudi težki bolniki zelo popravijo, pljučni proces pa se ne zboljša toliko, kolikor pridobijo na teži. Videz vara pri tuberkulozi. Kašelj preneha, bolniki nimajo nikakršnih težav, zelo jih pa skrbi posestvo doma. Kljub temu, da jim razlag mo, da še ni stanje v redu, da bodo še prehitro odpuščeni iz bolnišnice in da se bodo morali še doma dolgo časa zdraviti, nam ne verjamejo. Navadno nam spomladi, ko se začne delo na poljih, v velikem številu samovoljno zapuščajo bolnišnice. Pričnejo delati na polju, zdravil ne jemljejo v redu, na pregled ne prihajajo in najpozneje v šestih mesecih se takšni boniki vrnejo v bolnišnico, navadno v zelo težkem stanju. Posledica takšnega postopka je trajna invalidnost, kronična tuberkuloza; bolnik seje na veliko tuberkulozne bacile v svoji okolici. Po odpustu iz bolnišnice je potrebno — čeprav je bolnik BK negativen in torej ne izloča več bacilov — še zdravljenje doma in sicer najmanj eno leto. Bolnik mora redno jemati predpisana zdravila, redno mora prihajati na kontrolo v protituberkuilozni dispanzer. z delom ga ne smemo obremenjevati bolj. kot pa to svetuje zdravnik. Doma mora imeti zdrave higienske razmere, hrana mora biti izdatna in pravilna. Patronažna služba mora posvetiti tem bolnikom mnogo pozornosti, Zdravstveni aktivisti Rdečega križa jim lahko mnogo pomagajo pri reševanju drobnih socialnih problemov, ki jih povzroča tuberkuloza. Nekateri bolniki pa se že od vsega začetka lahko zdravijo doma, a le pod pogojem, da živijo v dobrih socialnih razmerah in da redno jemljejo zdravila, pa tudi težka dela ne smejo opravljati. Na žalost pa moramo reči, da je takšnih bolnikov zelo malo in da so večinoma še vedno navezani na bolnišnice, kjer jim lahko res uspešno pomagamo. Tuberkuloza je socialna bolezen. Z razvojem socialističnih odnosov in dvigom življenjske ravni prebivalstva že ■ uspešno odstranjujemo prav tiste negativne socialne pojave, ki so cesto vzrok množičnemu obolevanju. Sem spada tudi borba proti alkoholizmu, ki je pogosto veren spremljevalec tuberkuloze im eden izmed vzročnih faktorjev tuberkuloznega obolevanja, pa tudi borba prati drugim škodljivim navadam, posledicam zdravstvene neprosvetljenosti. Zdravstveno prosvetljevanje v šolah in podjetjih, zlasti pa na vasi, je ena izmed osnovnih mer v borbi proti tuberkulozi, Za množične preventivne akcije (n. pr. fluorogra-fija in besežiranje) moramo zainteresirati vse prebivalstvo, saj zavisi od dobre propogande uspeh teh akcij. V borbi proti tuberkulozi morajo sodelovati z zdravstveno in socialno službo tudi vse množične organizacije, predvsem osnovne organizacije Rdečega križa, ki naj postanejo res aktivni širitelji idej borbe proti tuberkulozi. Boj proti zaostalosti fatalizmu in pasivnosti naj bi bil tudi osnovni program drugih organizacij, saj posega problematika tuberkuloze v vsa področja našega družbenoekonomskega in političnega življenja. Središče borbe proti tuberkulozi so naši protituberkulozni dispanzerji, ki so danes že dobro opremljeni in so ne samo kurativne, temveč predvsem preventivne ustanove. Protiituberkulozni dispanzerji povezujejo v skupnem delu vse omenjene množične organizacije in dajejo napotke za pravilno delo na terenu. Skrb za zaposlitev tuberkuloznih invalidov bremeni ne samo protituberkulozne dispanzerje, ampak tudi naše oblastne forume, mnogo pa lahko pri tem pomagajo tudi množične organizacije. Nepotreben in prevelik strah pred tuberkulozno infekcijo še vedno ovira zaposlitev marsikaterega bolnika na primernem delovnem mestu, čeprav je bolnik inaktiven. Aktualne probleme rehabilitacije in prekvalifikacije tuberkuloznih bolnikov je treba cesto poudarjati na pristojnih oblasteh, s pomočjo množičnih organizacij pa jih približati ljudstvu, da bo te potrebe pravilno razumelo. Kakor je tuberkuloza v svojih manifestacijah pestra bolezen, tako je tudi problematika tuberkuloze pestra in zahteva dolgotrajnega dela in sistematične borbe, če hočemo doseči naš namen, to je: Izkoreniniti to nevarno socialno bolezen! Dr. I. A. Pri fluoro-grafiranju PRED SETVIJO Pred letošnjo jesensko setvijo razpravljajo tudi volivci kot dlani Socialistične zveze predvsem o novih ukrepih o zvezi s pridelovanjem pšenice. Glede na pomembnost občinskih odlokov o agrotehničnem minimumu so razpravljali o tem vprašanju tudi na zasedanju okrajnega ljudskega odbora preteklo soboto. Dosedanji razgovori o občinskih odlokih, ki predpisujejo za posamezna območja obvezno gnojenje z umetnimi gnojili, uporabo priznanih sortnih semen pšenice, globoko o-ranje in zatiranje plevela, so dali različne rezultate. Kmetovalci, ki so že doslej uporabljali za pridelovanje pšenice umetna gnojila in so se posluževali tudi oseh uslug kmetijskih zadrug pri obdelovanju zemlje, nove odloke ocenjujejo kot umestne. Vendar kaže, da se nameravajo ponekod kmetovalci določilom občinskih odlokov izogniti tako, da bodo zamenjati posevek: namesto, da bi sejali letos pšenico, računalo na rž. To je — sicer zelo kratkovidna — navidezna »rešitev«, kajti iz leta v leto ne bo moč spe ustaljenega in najbolj primernega kolobarjenja tako. da bi na istem zemljišču pridelovali več let le poljščine, za katere odloki ne predpisujejo agrotehničnih mer. Dejstvo je, da pomeni 1467 hektarov njiv, na katerih naj bi pridelovali pšenico po določilih občinskih predpisov, sicer le še majhen del površin obdelovalne zemlje, ki jo vsako leto zasejemo s pšenico, vendar pridobimo s tem, da povečamo hektarski donos na 1467 hektarjih za povprečno tO stotov na hektarju letno skoraj 150 vagonov pšenice, ki je nepogrešljiva predvsem za nadaljnjo reprodukcijo o živinoreji. Mnogi kmetovalci so namreč že letos ugotavljali, da bi lahko vzredili še več govejih pitancev, če bi imeli dovolj krmil. Ob ugodnem dohodku, ki ga je moč doseči s pitanjem živine, pa niso dovolj prepričljive tudi trditve, da gre dobiček, ustvarjen s povečanim hektarskim donosom žitaric izključno za kritje stroškov pri nakupu umetnih gnojil in ostalih uslug, ki jih naredi kmetijska zadruga kmetovalcem. Povečati med drugim tudi dohodek kmečkega prebivalstva, pa je namen občinskih odlokov in v tem je tudi »vmešavanje« ljudskih odborov v kmetijsko proizvodnjo. Zato bi bilo mnogo bolj u-mestno, sedaj, ko je jesenska setev tik pred vrati — zahtevati, da kmetijske zadruge, ki jim je poverjena glavna naloga pri izvajanju odlokov o agroteničnem minimumu, preskrbijo res dobro seme, da zagotovijo pravočasno zadostne količine umetnih gnojil in da opravijo vse ostale usluge s stroji pravočasno, da ne bo potrebno podvomiti o kakovost teh uslug, kar doslej v mnogih zadrugah niso bili ob lanski setvi redki primeri. POŽAR V SEBEBORCIH Minuli petek je v gospodarskem poslopju Barbaričevih v Sebeborcih izbruhnil ogenj in se takoj razširil na sosednje gospodarsko poslopje posestnika in gostilničarja Vukana. Ker so bili ljudje v tem času na polju, sta bili obe poslopji že v plamenih, ko so prihiteli in začeli gasiti. Tako je nastalo škode za približno 2 milijona dinarjev. Posebno prizadeta je družina Barbaričevih, ker ni imela zavarovanega gospodarskega poslopja. Vzrok požara še ni znan. LJUDSKA UNIVERZA V MURSKI SOBOTI bo s pričetkom prihodnjega meseca organizirala ZAČETNI KNJIGOVODSKI TEČAJ Tečajniki se imajo možnost naučiti osnov in metod knjigovodstva. Prijave sprejema Ljudska univerza v M. Soboti. 0-1031 UPRAVNI ODBOR ZDRAVSTVENE POSTAJE BELTINCI razpis u j e delovno mesto INSTRUMENTARKE za zobno ambulanto Beltinci Pogoji: Ustrezna šola z nekaj let prakse. Nastop službe s 1. oktobrom 1960. Vse prošnje je treba poslati na Zdravstveno postajo Beltinci. 01022 V ponedeljek dopoldne je prišlo na Ikrižišču Lendavske, Titove in Grajske ulice v Murski Soboti do prometne nesreče, pri kateri so trčili tovornjak, osebni avtomobil in kolesarka. V trenutku, ko je pripeljal po Lendavski cesti tovorni avtomobil Tovarne mlečnega prahu, je iz Grajske ulice pripeljala kolesarka Pavla Zrim iz Veščice, ki pri zavijanju ni nakapala smeri vožnje. Voznik tovornega avtomobila je njeno namero prepozno opazil, zalo je zavil na levo stran cestišča, kjer pa je trčil z osebnim avtomobilom, last podjetja Nafte iz Lendave. Kolesarka in potnik v tovornjaku sta se lažje poškodovala in so ju prepeljali v bolnišnico. Materialne škode na obeh vozilih je okrog 150.000 dinarjev. TRGOVSKO PODJETJE »ŽELEZO« MURSKA SOBOTA sprejme v službo TRGOVSKEGA POMOČNIKA ALI POMOČNICO Nastop službe takoj ali po dogovoru. Plača po tarifnem pravilniku. Prošnje pošljite na upravo podjetja. 0-1023 POMURSKI VESTNIK. 22. SEPT. 2 IZREDNO ZASEDANJE GENERALNE SKUPŠČINE Zaradi izredno zamotanega položaja v Kongu in neenotnosti med članicami Varnostnega sveta, ki so skušale konec prejšnjega tedna na novi seji najti izhod iz zagate, so sklicali za nedeljo izredno zasedanje Generalne skupščine OZN. In to je po burnih nočnih sejah, ki so jih zaključili v ponedeljek ob pol dveh zjutraj (po našem času), sprejelo resolucijo s štirimi glavnimi priporočili, po katerih naj potekajo v prihodnje vse akcije OZN v Kongu. ske vlade v Kasaiju Kolondži, da je predsednik republike imenoval novega premiera v nasprotju s pravicami, ki mu jih daje začasna ustava, ter tako sprožil nove probleme, in da je slednjič polkovnik Mo-butu, po vsem sodeč ob podpori ali vsaj znanju Kasavuba, oz. njegovega premiera, izvršil s podkupljenimi enotami (denar je prišel od zunaj!) državni prevrat. Izredno zasedanje ni odgovorilo na vprašanje, kdo je sedaj zakonita kongoška vlada. Če pomislimo na to da je za posredovanje enot OZN zaprosil premier Lumumba, je razumljivo. komu bi morale pomagati. Kot zakonito kongoš-ko vlado so tudi v OZN priznali Lumumbov kabinet. Skupščina podpira Lurmimba, ki je po ustavi edino podrejen njenim sklepom. To pomeni, da bi glavni tajnik po glasovanju v Generalni skupščini ne smel s svojimi ukrepi čakati, da se položaj v Kongu zbistri, temveč takoj, brez o-botavljanja, pomagati premični Lumumbi. Doslej je tako že mnogo zamudili, nekdanji predstavniki kolonialne uprave si v svojih spletkah lahko mamejo roke. Značilno je, da je Generalna skupščina v bistvu sprejela ona priporočila, ki jih je že poprej odobril Varnostni svet. Morda malce ostreje terja od glavnega tajnika OZN Ham-marsikjolda, naj pomaga osrednji kongoški vladi pri vzdrževanju reda in miru na vsem kungoškem ozemlju. Kongoški voditelji naj na miren način rešijo notranja trenja, vlade deželi-članic OZN pa naj pomagajo s svojimi deleži pri listanovitvi sklada OZN za pomoč tej novi afriški republiki. Nobena od dežel naj ne nudi Kongu pomoči izven Združenih narodov, posebno nevojaške. Ob sklepih OZN se vsiljujejo vprašanja, kako bo glavni tajnik postavljene naloge izpolnjeval. Med razpravo so mu mnoge dežele, posebno afriške im vzhodnoevropske, očitale, da je s svojimi odločitvami bolj koristil separatističnim gibanjem in tistim, ki spodkopujejo enotnost Konga in u-gled osrednje vlade, kakor osrednji vladi. Le tako se je lahko zgodilo, da se je separatist Čombe v provinci Katan-gi .»odcepil« od sredine in razglasil lastno republiko, da je po tej poti, četudi brez uspeha, šel predsednik provincij- Nemiri med plemeni v Kongu. Kdaj bo konec takih prizorov? Predsednik TITO V NEW YORKU Predsednik Tito se je v torek opoldne po jugoslovanskem času izkrcali v New Yor-ku im sicer kot prvi potnik s transantlantske ladje »Queen ELidabeth«. Skupaj s predsednikom Titom so zapustili ladjo tudi ostali člani jugoslovanske delegacije. Skupina Jugoslovanov je s ploskanjem pozdravila prihod predsednika Tita, ko je prihajal z ladje. Po prisrčnih pozdravih z ju-goslovanskimi diplomatskimi zastopniki in zastopniki OZN je predsednik Tito stopil k mikrofonu ameriških radijskih postaj im dejal: »Prihajamo v Ameriko, da hi v OZN obrazložili naše stališče o raznih mednarodnih vprašanjih, ki danes tarejo svet, in da bi z najboljšo voljo in željo prispevali k ublažitvi sedanjega zelo napetega položaja na svetu.« Po sprejemu v pristanišču se je predsednik Tito s svojim spremstvom odpeljal v poslopje jugoslovanske misije na Peti aveniji, kjer je njegova rezidenca. Predsednik Tito bo danes govoril na zasedanju Generalne skupščine OZN. NEHRU V KARAČIJU KARAČI — Predsednik indijske vlade Nehru je v ponedeljek prispet v pakistansko glavno mesto Karači in zatem podpisi s pakistanskimi predstavniki sporazum o izkoriščanju voda reke Inda. S tem so zaključili spor, ki je povzročal dolga trenja med obema deželama. Pakistan je zadnja leta gradil prekope, Indija pa namakalni sistem, ne da bi se domenita o sami razdelitvi vode. Predsednik Tito o salonu med potovanjem na ladji ,Queen Elisabeth« KOMPROMIS: DA ALI NE? Spet se moramo vračati na razvoj kongoške krize in na vprašanje, kdo je zakonita oblast v tej novi afriški republiki, žrtvi zunanjih spletk in pisanih interesnih sfer. Pred dnevi je polkovnik Mobutu izvedel državni udar. Vlada, ki jo je imenoval predsednik Ka-savubu, njegovo dejanje podpira in ga je imenovala za ministra za obrambo. Baje je tudi povezan s separatistom Čombom. In tako se je zgodilo, da nismo imeli dva dni nobenih določenih vesti o premieru Lumumbi. Nato se je pojavil na balkonu svoje rezidence in odgovarjal na tiskovni konferenci na vprašanja novinarjev. Značilno je, da je obsodil ravnanje polkovnika Mobutuja, ki je, podkupljen s tujini denarjem (s 5 milijoni frankov) blokiral skupščino in zavzel vse važnejše položaje v Leopoldvillu. medtem ko je poveljstvo OZN z zaporo letališč onemogočilo Lumumbi, da bi pripeljal redne enote z območja Stajileyvilla ter upor zadušil. Nato je sledilo v nedeljo zvečer poročilo Lumumbove vlade, da so s pomočjo pred- stavnikov afriških dežel dosegli sporazum s predsednikom Kasaoubom o »prenehanju kongoške krize«. Kasaou-bu naj bi ostal naprej predsednik republike, Lumumba pa premier. Toda v »štabu« Kasavubooega premiera so novico odločno zanikali in ta nejasnost je prevladovala še tudi v torek dopoldne. V Nem Yorku je predstavnik Lumumbe sporočil, da bo kongoško delegacijo vodil sam premier, ki je že na poti v ZDA, in da je to edino zakonito predstavništvo v Združenih narodih. Ob istem času prevratnik Mobutu zbira novince za svoje enote, medtem ko je 90% čet, po izjavi Lumumbe, vladi zvestih. Po poročilih poveljstva OZN v Kongu, so redne čete, ki so Lumumbi zveste, ustavile sovražnosti proti Katangi, tako da so na meji lahko uredili »nevtralni pas« 30 km. Novica o sporazumu med obema vodilnima prvakoma kongoškega političnega gibanja je vsekakor razveselila tiste, ki žele deželi resničen mir in uspešen razvoj takoj v prvem letu samostojnosti. Tega se ne vesele probelgiiski krogi in predstavniki družb, ki jim motne vode prijajo. Deklaracijo o sporazumu Kasavubu-Lumumba so baje hoteli prebrati na prvi seji skupščine, toda vojaki, ki v imenu polkovnika Mobuta stražijo skupščinske prostore, poslancem ne dovolijo, da bi vstopili. To torej pomeni, da skušajo tisti, ki stoje za Mobutujem, s silo preprečiti delovanje zakonite skupščine, ki je Lumumbi naklonjena. Po sklepih izrednega zasedanja GS je naloga organov OZN, da te stvari popravijo ne glede na to, ali bo sporazum Lumumba-Kasavubu res v praksi pričel veljati ali ne. Sicer bo položaj v Kongu še naprej zamotan, nekdanje kolonialne sile s svojimi prirep-niki pa bodo nemoteno delovale dalje. JUGOSLOVANSKA SINDIKALNA DELEGACIJA ODPOTOVALA V MAROKO IN GANO BEOGRAD — V nedeljo je odpotovala na večdnevni obisk v Maroko in Gano jugoslovanska sindikalna delegacija, ki jo vodi predsednik Centralnega sveta Svetozar Vukmanovič. V Maroku se bodo jugoslovanski sindikalni voditelji raztovarjali s predstavniki Unijo dela, v Gani pa s prestavniki Kongresa Gane. ZMAGA SOCIALNIH DEMOKRATOV NA ŠVEDSKEM STOCKHOLM — Socialdemokratska stranka na švedskem je zanesljivo zmagala na nedeljskih skupščinskih volitvah. Med 232 poslanskimi sedeži jih bo imela v prihodnje 118. Konservativci so izgubili 9 mest, liberalci, agrarci in komunisti pa pridobili nekaj novih. Skupno je volilo kakih 4 milijone ljudi, kar pomeni 81% vpisanih volivcev. Novi kamni spotike Nekaj novih dogodkov je še bolj zaostrilo kubansko-ameriške odnose. Medtem ko so ameriške oblasti zaseg'e imetje kubanske letalske družbe, ker baje ni poravnalo obveznosti za reklamo nekemu ameriškemu reklamnemu podjetju, je kubanska vlada podržavila vse tuje banke na Kubi, med katerimi so skorajda vse ameriške. Njihovi lastniki so pred nedavnim zapustili delovna mesta, menda v prepričanju, da se bo kubansko gospodarstvo zato znašlo o težavah. In sledil je nagel ukrep, ki je preprečil take nakane. Pritisk na Kubo pa se nadaljuje. Sedaj sicer ne poročajo o tujih letalih, ki prihajajo z letališč sosednje Floride ter zažigajo sladkorne nasade. Tudi o sabotažah te dni toliko ne govore. Zato pa so odkrili tesne stike uslužbencev ameriškega veleposlaništva z onimi elementi, ki podpirajo strmogljaoljenega diktatorja Batista in snujejo udar proti režimu. Gre torej za vmešavanje tujih predstaonikov o kubanske notranje zadeve. V Washingtonu so zadevo »parirali«. Predsedniku kubanske vlade Castru, ki namerava osebno voditi kubansko delegacijo na zasedanju Generalne skupščine, so omejili soobodno gibanje o New Yorku. Zanj bo veljal podoben režim kakor za sovjetskega ministrskega predsednika Hru-ščeoa, kar očitno krši načela gostoljubnosti in lepega vedenja. Sicer skušajo ukrep pojasniti kot nekaj, kar je povezano z »osebno varnostjo« (pri tem opozarjajo na številne sovjetske, oz. kubanske emigrante, ki da utegnejo pripraviti nevšečnosti ali še kaj več), toda več kot očitno je, da gre za navadno represalijo ... Ni dvoma, da bosta tako stališče in ravnanje spodbudila prizadete, da bodo problem gostoljubnosti sprožili na samem zasedanju Generalne skupščine. Kuba bo ppodrobno iznesla svoj spor z ZDA in obsodila ameriški pritisk, ki ga ni mogoče skriti. Sovjetski premier Hruščev je na drugi strani sporočil, da bo načel o-mejeoanje osebne svobode, s čimer so ameriške oblasti kršile tudi dogovor o statusu sedeža Generalne skupščine. Prav lahko se zgodi, da bo zahteval, naj ga prenesejo o kako drugo mesto in deželo, kjer bodo obveznosti drugače spoštovali. Nem York ni samo ameriško mesto, temveč tudi sedež OZN! OBLIČJE BODOČE AFRIKE DVA AFRIŠKA PRVAKA O ŠTIRIH POMEMBNIH VPRAŠANJIH BODOČEGA RAZVOJA NA AFRIŠKI CELINI Britanski tednik »Listener« je septembra objavil intervju, ki ga je imel novinar Freeman z dvema znanima afriškima političnima prvakoma Hastingsom Bando, voditeljem Kongresne stranke Njase, in Tomom Mbojo, glavnim tajnikom Afriške nacionalne unije in Kenijske federacije dela. Priobčujemo oni del razgovora, ki se nanaša na nujnost, da afriški narodi vodijo lastno usodo, na vprašanje Konga, ki je bilo tiste dni šele v povoju, in gospodarsko pomoč nerazvitim afriškim deželam. Freeman: . . . Ali sedite, da obstajajo take okoliščine, ko v kaki deželi jasno izražena volja po samostojnosti, po sposobnosti samoupravljanja še ni na zadostni višini? Ali bi kolonialno oblasti lahko pomagale, da bi domačini dobili 'sposobnost »a vodenje dežele?« BANDA: »Nikoli. Kolonialne oblasti bi nikoli ne smele imeti kakršnih koli nadzor- stvenih funkcij. Kolikor mi je znano, ne najdete v zgodovini niti enega primera, ko bi narod na oblasti sodil, da mora nekdo drugi upravljati v njegovem imenu. Poglejte vašo »zgodovino! Magno karto ... Prepričan sem, da ni kolonialne uprave, da ni skupine Evropejcev v Afriki, ki bi sodila, da je Afričan sposoben upravljati svojo deželo; neprestano bodo našli opravičilo, kako ohraniti upravo evropskih doseljencev nad Afričani. To pomeni, da je edini dokaz sposobnosti za upravljanje lastne dežele moč Afričanov, da to zahtevo poudarijo in da si jo pribore.« Freeman: »Dr. Banda, sodim da v vaši deželi obstaja jasno izražena enotnost. Toda v drugih deželah ni tako. Pred nedavnim smo imeli primer Konga, kjer so kolonialne oblasti izročile Afričanom deželo v upravljanje, vendar niso pravočasno storili vse potrebno, da bi narod usposobili za to nalogo.« BANDA: »To, kar se dogaja v Kongu, ni krivda tamkajšnjih afriških voditeljev, temveč napaka belgijske vlade. Leta so se Belgijci hvalili, kako znajo ipogleda.ti v želodec, a ne v možgane Afričanov. Poveličevali so ekonoimistični način, s katerim se je treba približati Afričanom. Trdili so, da si Afričani žele samo napolniti želodec, da žele imeti le toliko denarja, da bi si kupili avtomobil ali kolo in da je to dovolj, da bi postali srečni. Toda kar je še huje: Belgijci so na vse mogoče načine preprečevali razvoj nacionalne zavesti pri Afričanih ter s tem onemogočili, da bi se iz naroda rodili voditelji, kakršne najdete v drugih de-želah. In kaj se je dogodilo? Ko te prišla ura,da Belgijci zapuste Kongo, v deželi ni bi- lo niti ene politične stranke, niti enega voditelja, ki bi ga priznala vsa plemena ...« MBOJA: »Povsem se strinjam z dr. Bando. Današnji položaj (če gre za položaj v avgustu, op. ured.) je tak. da kolonialne oblasti nimajo pravice odločati o tem. ali bodo izročile oblast v roke Afričanov ali ne. One morajo to storiti, ali pa bodo prišle v položaj, da bodo svojo vladavino nadaljevale s silo. Na drugi strani ne najdete afriškega prvaka, ki bi ne želel, da bi njegova dežela ne dobila takoj popolne neodvisnosti. Ne utegnemo se pripravljati na ta posel pod tujim nadzorslvom.« Freeman: »Rad bi vas vprašal, kako si zamišljale gospodarsko odnose med afriškimi državami in razvitimi evropskimi deželami? Znano je, da je gospodarska pomoč skoraj brez izjeme povezana s političnimi pogoji. Kaj sodite o tem?« BANDA: »Če bi se mi kdo približal z besedami: Dr. Banda, dali vam bomo kredite, vendar pod pogojem, da v nobenem primeru ne pridete v stik z Rusi (ali s katero koli deželo)’, bi odgovoril: ,Hvala lepa. vaših posojil na potrebujem’. Nočem biti odvisen ne od Zahoda me od Vzhoda.« Freeman: »Gospod Mboja, ali ob postopnem združevanju Afrike pričakujete, da se bo vključila v spor, ki obstaja med komunističnimi in nekomunističnimi deželami? Ali bo Afrika v tem sporu ostala nevtralna neprizadeta?« MBOJA: »Če govorimo na splošno, se Afrika ne bo povezovala niti z Zahodom niti v Vzhodom. Smo za politiko nepovezovania. Pred nami je problem Afrike in mi ga moramo rešiti. Ne bi dejal, da sta Zahod in Vzhod vzor za demokracijo in spoštovani človekove osebnosti brez obsodbe. V vsakem primeru bodo svobodo in demokracijo, ki ju bomo ustvarili mi, uporab-ljali v Afriki, a ne v Ameriki ali v Moskvi.« Freeman: »Čeprav stalno govorite o ustvarjanju nove podobe Afričana, bi vas vendar rad vprašal, kaj sedite o prihodnosti francozkega, oz. an-gleškega jezika. o prihodnosti kr-ščanstva v Afriki?« BANDA: »Kolonialne oblasti so nam pustile v nasledstvo francoski in angleški je- zik ... krščanstvo... Najbrž se bomo le stežka osvobodili vaše vere; morda bo malce spremenila obliko in se pritegnila afrškim nazorom. Kar zadeva angleški jezik, ga bomo uporabljali. Sicer pa presedan obstaja. Ko so Rimljani vladali v Evropi, je latinski jezik postal jezik izobraženih Evropejcev Morda se bo podobno zgodilo v Afriki,« v MBOJA: »Predstava o krščanstvu, ki vlada v Afrki. je hudo popačena in sicer zaradi nesposobnosti belih kristjanov, da bi živeli v skladu s svojo vero. Seveda najdete tudi izjeme. vendar so te preredko. Ljudje, ki nam govore o krščanstvu, žive v osamlje-nih naseljih, kjer je dostop dovoljen samo belcem boga molijo v cerkvah, ki jih ob-iskujejo samo belci šiljajo v šote za belce, stanujejo v hotelih za belce, na vla- kih uporabljajo vagone za belce... Vse to nudi kaj bedno sliko krščanstva. Zato ima dr. Banda prav, ko pravi, da bo vera belih morala doživeti določene spremembe. Morala bo upoštevati kulturo in poreklo Afričanov. Pristavil bi še, da Kenija in ostali afriški predeli žive v 20. stoletju in da bo morala prav tako kakor druge dežele, ki žive v tem stoletju, trpeti vpliv ideje, ki pač prevladuje v našem času. Kar pa zadeva jezik, sodim. da bo angleščina ostala, vendar bi mnogi med nami želeli, da bi nek jezik, na primer svahili, postal močna vez, ki bi sčasoma razbila sedanjo plemensko ločenost.« Banda — neodvisnost nad vse Mboja — »misija« belega človeka POMURSKI VESTNIK, 22. SEPT. 3 PROSVETNA DRUŠTVA PRED OBČNIMI ZBORI IN NOVIMI NALOGAMI Ko so se na zadnji seji zbrali člani Sveta društev Svobod in prosvetnih društev okraja Murska Sobota ter nekateri predsedniki občinskih svetov Svobod, so se temeljito pogovorili o vprašanju bližnjih občnih zborov prosvetnih društev in občinskih konferenc društev Svobod. Letošnji občni zbori imajo mimo organizacijskega še izrazit predkongresni pomen, saj nas do kongresa Svobod in prosvetnih društev ločita še samo dva. meseca. Na kongres se morajo pripraviti prav v vsakem prosvetnem društvu, saj bodo delegati le tako lahko izmenjali izkušnje in mnenja ter določili jasne in enotne smernice za dokaj raznoliko kulturno in prosvetno življenje pri nas. Za občne zbore pa je važno še nekaj. Ko bomo določali programe za delo v prihodnjem letu, ne smemo pozabiti, da bo leto 1961 jubilejno. Proslavljali bomo 20-letnico ljudske vstaje in revolucije. Ta prelomnica v zgodovini naših narodov se mora odraziti tudi v delu naših prosvetnih društev. O tem, kako bomo proslavili 20-letnico vstaje naših narodov, so tudi razpravljali na omenjena seji in priredili program za okrajni festival, ki naj bi bil v Tednu mladosti v Murski Soboti. Že pred okrajnim festivalom v Murski Soboti, naj bi dostojno proslavili 20-letnico vstaje po vseh občinah, tako da bi istočasno izvedli tudi tekmovanje med dramskimi skupinami in najboljše poslali na nastop v M. Soboto. Tekmovanja pa bodo izvedli ne samo z dramskimi skupinami, temveč tudi med posameznimi pevskimi zbori in godbami na pihala. Na festivalu pa bi naj poleg vseh teh najboljših skupin sodelovala tudi razna druga društva. knjižnice, muzeji. Studijska knjižnica v Murski Soboti. krajevne organizacije Socialistične zveze, mladina in Ljudska univerza. Vse te organizacije in društva naj bi v dneh festivala sodelovala tudi na centralni razstavi v Murski Soboti. Poleg vrste drugih vprašanj so na seji sveta društev Svobod in prosvetnih društev govorili tudi o kulturno-zabav-nem programu za prihodu je leto. O kulturno-zabavnem življenju naših ljudi razpravljamo vsako leto, vendar se to življenje nikakor ne more razviti tako, kakor si želimo. Kulturno-zabavno življenje bi namreč morali razvita predvsem med našimi delovnimi ljudmi, društva Svobod pa naj bi za posamezna podjetja prirejala zabavne programe. Na 'takih zabavnih večerih, če jih smemo tako imenovati, naj bi nastopala tudi pevski zbori podjetij, saj je znano, da imajo taki zbori za seboj v nekaterih gospodarskih organizacijah že lepe uspehe. Mimo tega nnaj bi društva prirejala v občinskih centrih ali v drugih krajih zabavne večere pod imenom »Pokaži, kaj znaš« — brez nagrad ali pa organizirala zabavne izlete. Zavzemati se moramo namreč za to, da bomo povezali delo in hotenje delovnih ljudi v neko enoto. S tem delom moramo resno in vneto začeti. Vsaka oblika kulturnega obzorja nam mora postati naša. Zato seveda ni važno, da se društva na občnih zborih pohvalijo s številkami o prireditvah in delu svojih sekcij. Bolj kot za to, gre za usmerjenost društev in za skrb ter razvoj kulture v kraju in občini. S tem seveda ni rečeno, da društva ne smejo skrbeti za kulturno življenje svojih članov. Vso skrb pa moramo posvetiti tudi pomladitvi članstva s takimi ljudmi, ki imajo veselje z delom v prosvetnih društvih. Med ostalimi oblikami, ki se jih društva lotevajo, moramo omeniti klube, v katerih moramo najti tisti način izobraževanja :n kulturnega življenja članov društva, ki ne bo samo koristen, temveč tudi prijeten. Pri vsem tem pa seveda ne smemo pozabiti na mladino. V vsakem društvu naj bo mladinska sekcija, ki jo naj vodi mladina sama. Ko govorimo že o klubih, moramo omeniti ljutomerski klub, ki v svojem delu lepo napreduje in se ne zadovoljuje samo s televizijskimi prenosi, kakor na primer kluba v Murski Soboti :n Lendavi. Vsekakor je pri vsem delu prosvetnih društev pomembno tudi to, kako in v kakšni obliki pomagajo svojim društvom občinski ljudski odbori. Za vzgled je prav gotovo Ljutomer, medtem ko se društva občine Šalovci-Petrovci borijo prav v osnovi s premahnimi materialnimi sredstvi. IN DELO LJUDSKE UNIVERZE Omembe vredna je tudi priprava Ljudske univerze za delo v prihodnji sezoni. Na zadnji seji UO Ljudske univerze v Murski Soboti so razpravljali predvsem o programu dela Ljudske univerze. Poleg ostalih programov so sestavili tudi program za izobraževanje kmetov. Za kmetovalce je predviden ciklus predavanj, o vlogi KZ v našem gospodarskem in političnem življenju, gospodarski plan okraja Murska Sobota, agrotehnični minimum in vloga KZ v izobraževalnem in kulturnem delu na vasi. Na koncu predavanj je predviden še diskusijski večer, na katerem naj bi sodelovali tudi nekateri strokovnjaki. Mimo tega predvidevajo v okviru Ljudske univerze prirediti vrsto tečajev, kakor jezikovni tečaj iz nemškega jezika, strojepisni tečaj, knjigovodski tečaj, tečaj za dovršitev šestega, sedmega in osmega razreda osemletne šole in druge vrste tečajev. Vsi ti tečaji bodo predvidoma začeli z delom že v mesecu oktobru. Za vse tečaje je že sedaj veliko zanimanje, posebno med mladino. R.Jaušovec REPERTOAR SOBOŠKEGA KINA DO KONCA TEGA LETA Ocena: PESTRO IM KVALITETNO O tem, kdaj lahko pričakujemo jugoslovanske filme, prikazane na lanskem in letošnjem filmskem festivalu v Pulju, na platnu soboškega kinematografa, je bilo govora že v eni prejšnjih številk našega tednika. Sedaj preostane le še, kako kaže z žetvijo ostalih proizvodenj v svetu v preostalih treh mesecih letošnjega leta. Gre kajpak za filme, ki so jih uvozila naša podjetja za razdeljevanje filmov. Znano je da vsem okusom ni mogoče ustreči. To velja tudi za tuje filme (skupno z dvema koprodukcijsikima), ki so na repertoarju do kon- ca letošnjega leta. Res pa je tudi. da bo nedvomno le našel vsak nekaj po svojem okusu. Mnogo je bilo tudi težav pri sestavljanju repertoarja, saj so distributerji pogosto postavili zahtevo, češ: »Te filme damo, toda treba je vzeti tudi take, ki ne polnijo dvorane . . .«, vmes je posegla še zvezna cenzurna komisija, ki ni odobrila nekega že izbranega filma, neki drugi film je zopet prišel pod okrilje drugega distributerja, itd. Skratka: zgodilo se ir, da je spričo vsega tega v decembru na sporedu nekaj več westernov in kavbojk. Občinstvo bo to sprejelo nedvomno z razumevanjem in če upoštevamo, da zadnje čase zlasti dobrih westernov nikakor ni preveč, stvar najbrž nikomur ne bo povzročila sivih las. Med filmi, ki se nam obetajo, bo v kratkem že znani amriški flm proizvodnje Paramount >Tetovirana roža« režiserja Daniela Mana. Polog »Oskarja«. ki ga je prejela italijanska filmska igralka Anna Magnani, je dobil film še tri »Oskarje«. Scenarij zanj je napisal znani ameriški književnik T. Williams, obravnava pa življenje italijanskih priseljeneev v ZDA. Film »Pomemben nasmeh< bo prvo filmano delo znane frnacoske pisateljice F. Satanove na platnu sohoškega kina. Film je režiral Jean Negulescu v glavnih vlogah na nastopajo Rossano Brazzi. Jean Fontaine in mlada francoska igralka Christine Carere. Film bo zlasti privlačen za tiste, ki so prebrali roman F. Saga-nove in jim je všeč njeno odkrito postavljanje stvari na mesto, kjer so tudi v resnici. Podoba pa je, da je ostalo nekaj tega tudi na filmskem platnu. Kmalu si bomo lahko ogledali tudiodličen vestern proizvodnje MGM »Najhitreši strelec zmaguje« (orginalni naslov »The festest run alive«). Tudi ta film priča o problemu ameriškega kontinenta pred časom. ko so ljudje prehitro segli po revolverju, ki je pogosto tudi končno urejal in razsojal stvari in odločal tudi o življenju in smrti. Glavni vlo-gi je zaupal režiser v tem filmu Glennu Fordu in Brodericku Craw-fordu. to pa nam tudi že zagotavlja solidne igralske ustvartve. Med italijamskimi filmi so nam obeta naprej delo režiserja Vincenta Shermana »Branim svojo ljubezen«, med igralci na so priljubljena in »večno mlada« francoska filmska igralka Martine Carrol. znani itali-ianski filmski in gledalski igralec Vittorio Gassman in drugi. Film o finančnem polomu nekaga milanskega dnevnika in usodi ljudi, ki so s tem v zvezi, bo nedvomno našel svoje gledalce navzlic tragičnemu koncu. Po romanu nedavno preminule pisa-teljice popularnih romanov Vickie Baumove je pred časom nastal ame-rški film »Grand hotel« v režiji Edmonda Gouldinga. V njem nastopa takratna elita ameriških filmskih igralcev: Greta Garbo, John Barry-moorc, Joana Crawford in Lionel Barrymoore. Kdor je prebral roman, bo pritrdil, da so vloge diplomatov, baronov, industrijskih magnatov in znanih umetnikov, ki so sc sestajali v »Grandu«, najdražjem berlinskim hotelu, v zares dobrih rokah. Čeprav sodi več ali manj v kinoteko, je film pridobitev in popestritev repertoarja. To velja tudi za italijanski film s kosmopolitsko zasedbo (Silvana Mangano, Antony Perkins, Alida Valli, Richard Contc, Jo van Fleet), čigar producent je mož Silvane Mangano Dino de Laurcntis, scenarij pa so napisali Irwing Shaw, Renče Clemant, Diego Fabri in Two Perilii. Režiser jo mojster Renče Clement. Naslov filma: »Jez na Pacifiku«. Vit-tor a de Sica smo že videli v neštetih vlogah, kmalu pa ga bomo ponovno vdeli v vlogi italijanskega plemiča srednjih let v filmu »Zgodba iz Monte Carla« ob strani »neuničljive« Marlono Dictrichove. Lahkotno zgodbo, ki ima namen zgolj zabavati, je režiral in napisal scenarij Samuel Taylor, vendar ji več satire no račun obubožanih aristokratov, ki iščejo rešitve le še v ruleti, ne bi škodovalo. Za konec prihodnjega meseca si bomo lahko ogledali še en film o Dreifussovi aferi, ki je preti časom tako vznemirila svetovno javnost. Tokrat gre za ameriški MGM film v ki-nemaskopu za naslovom »Obtožujem«. Režiser je Jose Ferrer, ki igra skupno z Vivcco Lindfors tudi glavno vlogo. Med filmi, ki so na sporedu v novembru, se nam obeta med drugimi tudi angleški film »Smrt na cesti« proizvodnje J. A. Rank. Režiser je Ralph Thomas, v glavnih vlogah pa bomo tokrat srečali anthony Sicela, Odile Versois, Stanleva Bakerja, Ja-meisa Robertsona Justicea, ki se ga spominjamo iz nedavnega filma »Dolktor brez dela« in druge. Tudi ta film je posnet na temo usode avtomobilski dirkačev. Ameriško inačico na to temo »Dirkači« smo videli pred kratkim, vendar z razliko, da v angleški ni zanemarjen realizem človeških odnosov v korist vratolomne brzine. Razen ameriškega barvnega filma »Benny Goodman«, ki je biografski film o tem slovitem virtuozu na 'klarinetu, enem najboljših na svetu (kot v večini filmov te zvrsti je tudi v tem poudarek v glasbenem delu filma, kjer sodelujejo poleg Venny Goodmana tudi Harrv James in drugi znani interpretatorji jazza), bo v novembru na sporedu še nekaj ameriških filmov, westernov in dru-gih: »Obračun pri C. K. Corralu«. »Visoki jezdec«, »Dan, ko so delili otroke«, itd. Za spremembo bo vmes na snoredu sovjetski film po zgodbi M. Gorkega »Celkaš«, a tudi znani film Žerjavi letijo na jug«, ki je prejel pred dvemi leti na festivalu v Cannesu prvo nagrado. Poznavalci filma pravijo, da je kreacija Veronike (Tatjana Samojlova) v tem filmu nepozabna, režisor filma pa je mojster Mihajlo Kalatozov. Tu je še ameriški film po romanu Ernesta Hemingwayja »Zbogom orožje«, a tudi MGM f.lm »Prekinjena melodija« o življenju operne pevke Marjorie Rolance. Film je pred petimi leti zastopal ameriško kinematografijo na festivalu v Benetkah. V njem nastopata v glavnih vlogah Eleanor Parker in Glenn Ford. Ob koneu novembra se bosta zvrstili tudi dve koprodukciji. Prvi film, ki je nastal v koprodukciji s ČSR, »Zvezda potuje na jug«, je poskus glasbene komedije, v glavni vlogi pa bomo spoznali Gordano Miletič. Drugi film, »Beli vrag«, je nastal v koprodukciji z rimskim podjetjem »Majestic film«, kot književna osnova pa mu je služila novela Leva Tolstoja »Hadži Murat«. Film je uspelo komercialno delo, ki gledalcev ne razočara, če ne pričakujejo od njega globljih umetniških kvalitet. Pri snemanju je sodeloval tudi naš snemalec Frano Vodopivec, med igralci pa nastopajo poleg Števca Reevesa, Giorge Moll, Scville Gabel, Renata Bald n ia in drugih tudi naš gledališki prvak Milivoje Zivanovič, Nikša Stefanini, Nikola Popovič in drugi. Mod film:. ki jih bomo gledali decembra, velja za zdaj omeniti francoski film. ki je bil nagrajen na fe-stivalih v Cannesu in Karlov h Varvh »Tisti, ki mora umret « režiserja Inlesa Dassini (Jean Servais, Melina Mercouri, Pierre Vaneck, Nicole Ber- ger). Kot književna osnova je služil scenaristoma roman N kosa Kazancakisa. Za mlajši svet bosta pr.»lačna francosko-italijanski filma »Siromašni, a lepi« in »Lepe, a siromašne« režiserja Dina Rissija (Marisa Ala-slo, Lorella de Luca, Maurizio Arena, itd.). Poučen bo i ta 1 i j a nski film »Kraljestvo sonca«, ki bo v barvah in v kinemaskopu prikazal lepote in običaje Peruja, dežele Inkov, po svoje zanimiv pa je ameriški film »Valentino« (Eleanor Parker, Anthony Dexter) o najbolj popularnem igralcu nemega filma Rudoifu Valentino, čigar smrt je pred časom izzvala Izbruhe množične histerije med njegovimu' oboževalkami v Ameriki ■ v svetu. Do konca decembra bosta na sporedu še »vesterna »Obračun v Table Rocku« n »Pesek Yvo Vime« a tudi italijanski film »Rini'ke zgodbe«, povzetek nekaterih zgodb znanega italijanskega pisatelja Alberta Moravie. Na videz torej letos le nekaj zapoznelih umetnin, a vendar v bistvu pester repertoar filmov raznih zvrsti in produkcij, ki teži k temu, da ne bi zdrknil pod povprečje, če ni ta potrebno. S tem repertoarjem še sicer nismo prišli na zeleno veja, očitno pa je. da so se sestavljalci repertoarja oi bali limonad, tudi tistih, ki so se pritihotapile skozi rešete podjetij za uvoz in razdeljevanje filmov bodisi z zamenjavami ali kako drugače. Vsekakor pa ne kaže drugega: filme si velja ogledati, saj nam ne nudi kaj boljšega nobena druga kulturna ustanova, in si ustvariti lastno sodbo. Bojan Šinko Za naše odre v tej sezoni Bliža se jesen in v marsikaterem kulturno-prosvetnem društvu že razmišljajo o tem, kaj bi v prihajajoči sezoni pripravili za oder. Repertoar uprizorjenih del o minuli sezoni pa kaže, da so naša kulturna društva vse bolj začela segati po izvirnih in sodobnih domačih delili, ki jih je tudi čedalje več in tudi uspešno zamenjujejo stara, že neštetokrat uprizorjena dramska dela. Brez dvoma bo enako tudi o prihodnje in zalo bo prav, če opozorimo na nekatera domača dramska dela in pa tudi dela drugih narodov, ki jih je izdal Prosvetni servis o Ljubljani in si jih lahko društva priskrbijo v vsaki knjigami. JOŽE MOŠKRIČ: RDEČE ROŽE Moškričeva drama »Rdeče rože« ne spada med novitete, saj je bila napisana v začetku tridesetih let in je takoj osvojila delavske odre ter se priljubila najširšemu krogu slovenskih delovnih ljudi. Zato bodo brez dvoma tudi danes gledalci z enakim zadovoljstvom sprejeli delo, ki spada med dragocene literarne dokumente iz slovenskega delavskega gibanja, ki ga je Jože Moškrič kot delavec in tudi aktiven udeleženec dobro poznal. Uprizoritev drame bodo lahko društva uspešno vključila v program prireditev ob 20-letnici vstaje slovenskega in jugoslovanskih narodov. MILOŠ MIKELN: GOLOBJE MIRU Zadnja komedija Miloša Mikelna »Golobje minit je nekoliko nenavadna. Dogaja se o Združenih državah Amerike, njena tema pa je svetovni mir, torej aktualni problem vsega človeštva, ki ga rešujejo diplomati z dolgoveznimi in večkrat tudi dokaj nesmiselnimi razpravami in pogajanji. Mikeln pa je o ta boj za svetovni mir vključil majhnega človeka, ki ima brez dvoma največ pravic do miru. Toda ta njegova prizadevanja, da bi bil zagotovljen svetovni mir, se končujejo zanj zelo grenko, čim se njegove ideje polastijo veliki diplomati. Takrat ostane brezmočen ob zapletenosti meddržavnih odnosov in v boju proti interesom velikih industrijskih podjetij, ki jim je hladna vojna dragocen vir velikih dobičkov. VODNJAK ZELJA Marsikateri kulturno-prosvetni družini bo zelo dobrodošla zbirka dramskih enodejank, ki je lani izšla pod naslovom Vodnjak želja. Zbrane enodejanke so namenjene predvsem mladim igralcem im gledalcem, zato bi bilo odveč med njimi iskati velike literarne vrednosti. Imajo pa drugo vrednosti so enostavne in primerne otroški duševnosti. -ne POMURSKI FILMSKI BAROMETER Ob koncu toga tedna in v začetku ter sredi prihodnjega tedna si bomo lahko ogledali v Murski Soboti vse tri dele sovjetske filmske trilogije po romanu M. Šolohova »Tihi Don«. Gledalci bodo nedvomno pozdravili dejstvo, da si bodo lahko ogleda-li vse tri dele tega »romana-reke« zapovrstjo, kajti šele takrat si bodo lahko ustvarili pravo sodbo o delu Sergeja Gerasimova kot scenarista in režiserja te filmske trilogije. Iz tiska so znani mnogi podaki o studioznem načinu, s katerim se je Gerasimov lotil dela, klasičnega že v svetovnem merilu. Znani pa so tudi očitki, da je Gerasimov prenesel na filmski trak vse strasti, prepire, pretepe in bitke, a tudi ljubezen — vse, kar poznamo že iz književne osnove — s suho zadržanostjo, ki jo imenujejo nekateri akademsko inačico socialističnega realizma. Naj bo tako ali drugače, znano je tudi to, da je Šoloh bedel nad scenarijem in se je z njim strinjal. Režiser Gerasiinov je izbral za to filmsko trilogijo odlično igralce, ki pa so, kaže, najbrž preveč poslušno sledili njegovi režiserski roki. Elina Bistrickaja A k si n i j a), Pjotr Glebov (Griša) in še bolj Zinaida Kirijenko, bi lahko po sodbi mnogih dali mnogo bolj življenjske vloge, če ne bi bilo očitane »akademske« zadržanosti. Se preden smo si ogledali trilo-g jo, najbrž mirne vesti lahko prisluh nemo glasu, ki gre o tem filmu: da so Solonov in igralci najboljše v vseh treh delih trilogije. V Lendavi bo za konec tega ted- na na sporedu barvni cinemascope film italijaii'ko-franeosko-jugoslo- vansko koprodukcije »Mihael Stro-gov« (Curd Jurgens, Genevičva Page, i.td.). Tudi ta film sodi med tiste, ki no bo izostal na nobenem platnu pomurskih kinematografov, čeprav naš delež pri tej koprodukciji ni najbolj časten in dostojen. To gledalcev seveda ne moro motiti, zlasti tistih ne, ki jih bo privabila književna osnova filma (Jules Verne »Carski sel«). Prihodnji teden v to-rek in sredo pa bo v Lendavi na sporedu izvrsten film ameriške proizvodnje »Poročno kosilo«. V filmu je zbral režiser Richard Brooks vrsto slovitih imen Hollywooda.. Nastopajo Bette Davis, Ernest Borgnine, Debbie Reynolds in Barry Fitzge-rald — poleg ostalih. Zlasti velja opozoriti na odlično kreacijo Debbie Reynolds, bivše žene Eddieja Fisher-jn. V Ljutomeru bo v soboto in nedeljo na repertoarju k na ameriški barvni cinemascope film »Wichita«, prihodnji teden v sredo in četrtek pa si bodo lahko Ljutomerčani ogledali film francoske proizvodnje »Spoštovanja vredna vlačuga« ki mu je nudil osnovo s svojo dramo »Obzirna vlačuga« J. P- Sartre. Ne glede na naslov pa je osnovni motiv filma rasna diskriminacija, ki je danes ponekod v svetu izredno aktualna. V Slatini Radencih bodo v nedeljo in ponedeljek gledali ameriški barvni cinemascope film »Davek za krutost«. Film je sicer »western, vendar ne sodi med tiste, ki sp jim naslednjega jutra ne spominjamo več ne imena, ne zgodbe, ne režiserja, ne igralca, včasih pa se niti no spom-nimo, da smo bili v kinu. Vse to za ta film ne velja, v največji meri pa je to zasluga odličnega Jamesa Cagncya, ki nas res v nobenem filmu ne razočara. Film bo nudil Ru-dončanont poldrugo uro razvedrila in zabave, marsičesa pa jih bo tudi naučil, zlasti ob koncu, ko prevlada humani navdih. Sredi priihodnjega tedna, v četrtek, bo v Radencih na sporedu še sovjetski barvni film »Snežna kraljica«, kino Videm ob Ščavnici pa je uvrstil to soboto in nedeljo na spored italijanski film »Zakaj si takšna«. Film sicer ne sedi med najsolidnejše komedije je pa njegov osnovni namen, da zabava in to brez psihološko globoko zasnovanih junakov. Film je poln komike in drugih elementov, ki pomagajo ustvarjati komedijsko vzdušje. V Gornji Radgoni bo za konec tega tedna na repertoarju francoski barvni film v kinemaskopu »Grenka zmaga« (Cuird Jiirgens, Richard Burton, Pellegrin, Ruth Roman, Anthony Bus-heilil). Kot že zadnjič rečeno, se dogaja ta psihološka drama med drugo svetovno vojno v Libiji in sodi med boljše ustvaritve francoske kinematografije, saj je film preti tremi leti zastopal Francijo na festivalu v Benetkah. Gledalcem bo prikazal marsikaj) utrudljivo in nevarno pot po puščavskem pesku, na robu izčrpanosti, nestrpljivost med majorjem B-random in kapetanom Leithom (Jiirgens in Burton), ljubosumje in ljubezen ter marsikaj, saj razdere ljubezenski trikotnik tokrat šele smrtni pik škorpijona. V sredo in četrtek prihodnjega tedna pa si bodo Gornjeradgončani lahko ogledali še nemški film »Pot v Bamsdorf«. V Beltincih so pripravili tokrat za soboto in nedeljo nemški film Ni prostora za divje živali«, ki po datumu proizvodnje ni več nov, je pa dovolj poučen in vreden ogleda, v Čepincih pa bo v nedeljo na sporedu ameriški film »Modri pajčolan«. V Križevcih pri Ljutomeru je v soboto in nedeljo na repertoarju ameriški barvni film »Ponos in strast«, prihodnji teden pa si bodo Križev-čani lahko ogledali angleški film proizvodnje J. A. Rank »Vreži njeno ime s ponosom«. Za glavno vlogo v tem filmu o junaškem zadržanju mlade Angležinje med drugo svetovno vojno režiser Lewis Gilbert najbrž ne bi mogel izbrati ustreznejše igralke kot je Virginia McKenna. Razen nje nastopajo v tem napetrm in zelo solidno izdelanem vojnem filmu še Paul Scofield, Jack Wer-ner, Denise Grey', Alan Saury in drugi. Ko si bodo film ogleda’i, bodo Križevčani sami ugotovili, da je nedvomno prsten, res pa je tudi, da so ga posnelo po resnični zgodbi o tragičnem koncu pogumne članice angleške obveščevalne dužbe v boju z zverinskimi fašističnimi zločinci. -bjš- POLOM ,VOJNE' »Vojna«— mnogo hrupa za — polom. Film bo prispel na repertoar pomurskih kinematografov šele prihodnje leto. je pa že sedaj film sezone, namreč spričo številnih škandalov, ki ga spremljajo. Na sliki sta Tonči Vrdoljak in poljska filmska igralka Ema Krzyzem-ska v enem izmed prizorov tega filma, ki naj bi prikazal razdejanje atomske bombe, vzbuja pa pri gledalcih namesto groze smeh. Tonči Vrdoljak je medlem že poslal novinar zagrebške revije »Globus« in se je lahko na svoje oči prepričal. da je doživela »Vojna« na festivalu v Benetkah popoten neuspeh. Za njegovo soigralko je znano, da je shujšala med snemanjem »Vojne« od 63 na 51 kg, njeno kreacijo pa primerjajo kritiki z brezbrižnim avtomatom. Film je doslej občinstvo izžvižgalo po Polju tudi že v Beogradu in Ljubljani, vendar si ga je v Ljubljani ogledalo lepo število tudi iz radovednosti. Glede krivde za neuspeh menilo poznan. filma. da scenarij C. Zapattinija nikakor ne bi smel priti o roke epično na- strojenemu režiserju Veljku Bulajiču, čeprav bi režiš, kova De Sice naredil iz njega delo, ki bi bilo pomembno tudi v svetovnem merilu. Vrh osega nas je vojna zastopala na festivalu v Benetkah, ki so ga napredni filmski delavci Italije skupno z Zavattinijem bojkotirali. Da smo tako naredili Zaoaittiniju medvedjo uslugo, ni treba posebej poudarjati. Vedno več je glasov, da je »Vojna« dobra šola za našo kinematografijo. ki bi rada postala miniaturna tovarna sanj. Ko je film nastajal, so ga napovedovali z bučno in pompozno reklamo, ki pa tokrat ni potrdila reka, da je dobra reklama pol uspeha. Zato pa smo se prepričali, da prevelika hvala lahko škoduje in da se samo dobro blago samo hvali. Kritika in občinstvo sta si pri nas običajno o nasprotju, pri »Vojni« pa je dobila kritika vso podporo občinstva. Tudi pri nas d Pomurju si ga bomo ogledali, vendar tudi o naših kradli ne moremo pričakovati drugega kot nelaskave komentarje za ustvarjalce. Tonči Vrdoljak in Ema Krzuzemskn v enem izmed prizorov v Bulajičevi » Vojni « POMURSKI VESTNIK, 22. SEPT. 4 MORALA EDINO MERILO? Niti štirinajst dni še ni ud tega, ko so naši čebelarji naredili bilanco o letošnjem pridelku medu. Ajda je lepo pokazala, nekaj dni medila in prenehala. Na našo ajdo so se zanašali tudi čebelarji iz drugih predelov Slovenije. Nekaj jih je celo poskušalo srečo: pripeljali so čebelje družine na pasisča d okolico Križevec pri Ljutomeru in Veržeja. Posebno močno sodelovanje v zadnjih letih glede izmenjave pasišč je med našimi in pohorskimi čebelarji. Če medi hoja, peljejo naši čebelarji čebele na Pohorje, čebelarji iz Ruš pa so v gosteh pri pomurskih čebelarjih, ko medi akacija ali ajda. Tako je bilo tudi letos. Na patišča družin Veržej in Križevci s» pripeljali Rušarji nekaj panjev, ki pa so jih takoj odpeljali, čim so jim naši čebelarji sporočili, da je ajda prenehala mediti, kajti o takih primerih preti nevarnost, da prično čebele ropati. Na la pasišč a je pripeljal 80 panjev tudi Stanko Markelj iz Vrhnike. Pred leti si je o ta namen kupil d bližini železniške postaje d Veržeju manjšo parcelo. Kljub opozorilom čebelarjev, naj zapusti pasišče, Markelj čebel ni odpeljal. Predvidevanja čebelarjev so se uresničila: čebele so pričele ropati. Tudi za tem, ko so omenjenemu čebelarju dokazali, da ropajo njegove čebele, čebel ni odpeljal. V nekaj dneh so roparice uničile več čebeljih družin v Veržeju. Banovcih in na Krapju. Prizadeti čebelarji so poklicali člane upravnega odbora družine in društva ter ocenili škodo. Čebelarska družina Veržej se je pritožila tudi na Zvezo čebelarskih društev v Ljubljani, od koder je dobila naslednji odgovor: » Ni zakonite osnove za preganjanje čebelarjev, ki ne poznajo čebelarske morale in prihajajo na že itak dovolj zasedena pasišča.« Prizadeti so omenjenemu čebelarju zagrozili s tožbo, toda ker niso zahtevali občinskih cenilcev, predlog za tožbo ni uspel. Čebelarji so se sklicevali na osnutek Uredbe o zaščiti čebel jih pasišč iz leta 1952, ki pa nima nobenega pravnega učinka. Ob pomanjkanju zakonskih predpisov, ki bi urejali tako delikatno vprašanje, kot je čebelja paša, pa je razumljivo, da tu in tam pride tudi do izraza nepotrebno kreganje med čebelarji in pogostokrat tudi neupravičeno zagovarjanje potreb po paši o posameznih čebelarskih družinah. Seveda so čebelarji glede paše toliko bolj občutljivi, ker predvsem ob slabih letinah morajo preživljati čebele z umetno hrano, ki pa je precej draga. Denaturhrani sladkor je sicer nekoliko cenejši, saj stane nekaj čez. 150 dinarjev, toda če odtehtamo žagovino, je račun enak. kot če krmimo čebele s čistim sladkorjem. O tem, da je čebelarstvo kmetijstvu potrebno, ni vredno izgubljati besed, zato je potrebno, da pristojni organi pripravilo primeren predpis, ki bo urejal to dejavnost našega gospodarstva, kajti samo čebelarska morala, kot kaže omenjeni primer, ne zaleže. -jm KAKŠEN JE LETOŠNJI TURIZEM? (Nadaljevanje s 1. strani) V tem času ugotavljamo, tla je na splošno v Jugoslaviji opaziti padec inozemskega prometa. oziroma da ta promet le ne dosega prometa v lanskem letu.,V našem Pomurju je nekoliko drugače. Splošne ugotovitve kažejo, da se je povečal ne samo domači, temveč tudi inozemski promet. Tako je na primer pri »Zvezdi« celotni gostinski promet letos narasel za skoraj 10 milijonov dinarjev. pri »Centralu« na za več kakor 3,5 milijona dinarjev. Vzrok za tako veliko po-večanje gostinskega prometa pri »Zvezdi«, je vsekakor pre-urejenost gostinskih obratov, dobra kakovost vin. na tudi postrežba se je izboljšala. Pri tem moramo omeniti to, da so v soboških hotelih ostale tudi cene dnevne preskrbe enake, kakor so bile lani. -rj- Cisto navaden dan na naših cestah, promet sorazmerno redek in prekrški pogosti. Toda prav ta redek promet, ki ga koristniki cest tako radi podcenjujejo, je večkrat usoden in povzročitelj prometnih nesreč. Nekaj je gotovo: ko bo promet na naših cestah večji, bo vsak voznik primoran voziti previdno in takrat lahko kljub večjemu številu vozil upamo na manjše število prometnih nesreč. Organi LM, ki nadzorujejo promet, vidijo manj prekrškov kot navadni državljani. Koristniki cest .poznajo pravila in se zavedajo svojih napak, zato jih skušajo popraviti takoj, čim zaslutijo bližino organov LM. To pa je pravzaprav že posebno poglavje, ki spada k cestnemu bontonu. Komu koristi tako pretvarjanje pred prometnikom? Mar koristi prometni miličnik sebi, ko nadzira promet, opozarja kršitelje in jih včasih tudi kaznuje? Kršitelji se ne zavedajo, da jih cestno-prometni predpisi ščitijo in obvezujejo obenem. Bojijo se mandatne kazni 200 din, ne pa nesreče, ki jo lahko povzročijo zaradi prekrška. Pri vsem tem seveda ne pomislijo: prometna nesreča lahko pusti življenjske posledice ali pa povzroči veliko materialno škodo. S prekrški si odpirajo koristniki cest bolniška vrata ali si kopljejo celo grobove. Nesreče nastajajo zaradi prekrškov in koliko snubcev imajo nesreče na naših cestah! Ko naredimo prekršek, bi se morali zavedati, da smrt potuje z nami ... Našim cestam upravičeno pravimo prometne žile, saj se prelije na njih mnogo krvi. Opomin na petanjskem ovinku: vzvratno ogledalo na nepravem meslu, levi smerokaz na prikolici ne deluje Naslednja postaja: Ivanjci. Na nepreglednem ovinku pred gostilno najdemo osebni avto S-20-404. Voznik se je medtem pojavil na gostilniškem pragu. »Sel sem popit en brizganec.« Prometnik ga opozori: »Če ste pili, ne boste smeli voziti!« Voznik avtomobila se izgovarja: »Jaz lahko pijem, ker nisem poklicni voznik«, toda kmalu mu prometnik razloži: »Pijete lahko, kolikor hočete, toda voziti ne smele več.« Avtomobilist je odpeljal naprej in mogoče je medtem že pozabil na ta razgovor. Spomnil se bo tega spet čez kak te- in vendar se večkrat zgodi, da pošteni obraz prepričuje prometnika, 'da ne pozna prometnih predpisov. Kazen v takih primerih ne bi bila prav nič vzgojna, saj lahko drugič ponavlja podobne prekrške. Za vse te bi morali najti srednjo pot. Morda ne bi bilo napačno, če bi take kršitelje »kaznovali« z obveznim obiskom prometnega predavanja in bi ga kaznovali šele potem, če bi neupravičeno izostal od predavanja. Uvedba teh predavanj bi pri prometni vzgoji veliko koristila. Morda bi o tem predlogu malo razmislili. En dan življenja na naših cestah Smrt potuje z nami kljub temu, da promet na naših cestah še ni velik Spremljali smo prometnega miličnika motorizirane enote Toneta Gotarja iz M. Sobote. Naša pot je vodila do Radgone, od tam pa proti Vidmu in Ljutomeru. Tudi tega dne smo videli na naših cestah DEFILE PREKRŠKOV in takoj moramo poudariti, da o vseh ne bomo pisali. Naš prometni potopis bi bil predolg. Le nekaj važnejših srečanj s kršitelji: Pri črnskih mejah je prometnik Gotar moral prvič obstati. Predstavljamo kršitelja: Štefan Pertoci iz Tropovec št. 3. Prekršek: vzporedna vožnja. Prometni miličrnik mu izreče mandatno kazen, toda kršitelj Pertoci se temu upira. »Plačal ne bom, rajši grem v zapor!« Zdaj čakajo njegovi podatki že pri sodniku za prekrške, ki bo spregovoril zadnjo besedo. Pertoci je hotel svoj prekršek končati kar sam z besedami: »Kaj mi pa morejo!« Pri tem je njegova sapica, ki bi zeeno obarvala alkotest, prinesla vinski vonj tudi okolici. Na ostrem petanjskem ovinku spet naslednji prizor: z radenske strani je pripeljal visoko naložen traktor in visoko na vrhu je sedel na majevih zabojih delavec. Prekršek, vreden opozorila. Na prometnikov znak voznik ustavi. Pregled dokumentov nam poskrbi za naslednje podatke: Jože Neu-baner, traktorist pri KZ Ivanjci. Nadaljnji pregled pa odkrije še več. Levi smerokaz na prikolici ne deluje, vozilo nima brisača stekla in vzvratno ogledalo je na takem mestu, kjer vozniku sploh ne more koristiti. Razen tega pa še nebotičnik zabojev. Prometnik opozarja voznika: »Vaša dolžnost je, da pred vožnjo pregledate vozilo!« Voz- nikov izgovor je bil preveč naiven: »Pregledal sem vozilo zjutraj in takrat je bilo še vse v redu«. Le nekaj minut popravila in voznik varno odpelje naprej. Še predno se začnejo kolesa premikati, pomežika na prikolici zadaj levi smerokaz. Naslednji snubec prometnih nesreč se je s svojo osebno izkaznico predstavil tako: Romaji Babič, Grabonoš. Pripeljal se je s kolesom izza petanjskega ovinka. Kakor da ga je napadla nepremagljiva utrujenost in ne more več vrteti kolesa, se je prijel na desni strami za vprežno voziilo, da bi razgovor z voznikom tekel popolnoma namočeno. Prometnik je spet dvignil roko. »Se večkrat vozite tako?« Zmedeni kolesar je pritrdil: »Ja. navadno se vozim tako. Ob koncu spet spokorniški kršiteljev glas: »Ni mi žal. če me boste kaznovali. Mogoče me bodo pa kazni enkrat vendarle izučile.« dem, ko bo na njegov naslov prišlo uradno pismo: Branko Vehovar, Radgona, Jurkovičeva 4. Spodaj pa bo podpis: sodnik za prekrške. Malo pred Kupetinci dohitimo traktor, ki vleče dva visoka nebotičnika zabojev. Na prvi prikolici sedi šest ljudi in lovi ravnotežje. Veje dreves, ki se sklanjajo nizko nad cesto, včasih podrgnejo delavce po obrazih. Traktor pelje naprej in namerno se ne zmenimo za tako nepravilno vožnjo. Počakamo jih v vasi. ko traktorist iz varnostnih razlogov pelje naprej le eno prikolico, drugo je pa pustil na cesti. Traktorist pri KZ Videm ob Ščavnici Franc Marinič je imel za ta prekršek že pripravljen odgovor: »Zadruga mi je dala nalog za prevoz in to moram storiti«. Upravnik zadruge Tone Zamuda ima o prekrških čislo posebno stališče. Zadruga bo plačala prekršek in s tem je pravici zadoščeno, toda delavci se bodo še naprej vozili na visoko naloženih prikolicah, njihova življenja bodo pa še dalje v nevarnosti. Zaradi varčevanja ne morejo odstopiti od toga, toda prekrške so pri-pravljeni plačevati. Varčevanje denarnih sredstev, ne pa človt-ških življenj! V Križevcih pred gostilno najdemo sredi ceste tovornjak. Šoferja smo našli v gostilni in lahko je pokazal le amatersko vozniško dovoljenje na ime Franc Marinič. Njegova razlaga o tem je taka: »Pravi voznik avtomobila je odšel na lov in sem ga moral zato nadomestili.« Predstavili smo kršitelje cestno-prometnih predpisov enega dne. Toda preveč je teh Pertocijev, Neubanerjev. Babičev, Vehovarjev. Mariničev in Zamud in vsi ti se bodo izbrisali iz seznama kršiteljev šele takrat. ko jih bo prometna nesreča poučilao nevarnosti na cesti. Takrat bo že prepozno. Avto sredi ceste. Kje je voznik? Odgovor: voznikov namestnik amater v gostilni, poklicni šofer pa na lovu BRALCI NAM PIŠEJO PRIPOMBE K ČLANKU »UČENCI BREZ UČITELJEV« Nisem imel namena, da bi dajal odgovor na zgoraj omenjeni članek, toda ko sem prebral zadnji del, sem se odločil, da piscu članka odgovorim. Ne vem, od kod piscu razni po-daki, toda želel bi, da bi bili ti vsestransko osvetljeni. Nekje proti koncu članka pravi pisec takole: »Navzlic teinu, pa ugotavljajo tudi primere pomanjkanja družbene zavesti. Omenjajo primer dveh, ki sta prišla . . .« Najprej bi pojasnil lov. piscu in vsem tistim, ki tako mislijo, da si razpisa prostih službenih mest nista izmislila omenjena tovariša in da se ga lahko posluži vsakdo. V razp.su so pa tista mesta, ki so prosta, torej prav tako, kot je naslov članka, kjer so — učenci brez učitelja. Iz lega lahko sklepamo, da je prav vseeno, kje v naši domovini opravlja človek svojo družbeno dolžnost in da ga zaradi tega, če mu določen: delovni pogoji ne ustrezajo, ne moremo ob- soditi, da ima premalo družbene zavest:. Ali ne menjava vsak dan stotine ljudi: kraj službovali ja in tudi delovna mesta, a jih zaradi tega nihče ne žali. Se nekaj o novem bloku. Res je, da sva stanovala tam, toda povedati morava, toda to jo bilo mansardno stanovanje. Kakšne so prilike v njem, bodi blok ali ne, vsakdo ve. Glavni vzrok pa ni v tem. Ob nastopu sva imela obljubljeno stanovanje v I. nadstropju. Toda nisva ga dobila in nisva bila deležna niti skromnega opravičila, Ker niso bili izpolnjeni pogoji, bi — kol kor mi je znano — lahko zapustila mesto v enem mesecu, toda ker sva imela »premalo družbene zavesti«, sva ostala do’ konca. Toda ob koncu šolskega leta sva z teh, pa še iz mnogih drugih vzrokov saj ni stanovanje osnova vsega), ki so stvar posameznika, odšla. Sicer pa naju izmed listih, ki so dali podatke za članek, nihče niti z besedico ni zadrževal. Upam, da bi vsakdo tako ravnanje razumel tako, kot midva. Vrablova, Podmelca, p. Klavže svetovalec Dr. Franc Zibrik O NAJ POGOSTEJŠIH NALEZLJIVIH BOLEZNIH V POLETNIH IN JESENSKIH MESECIH Po okužbi izbruhne bolezen kaj kmalu; včasih pa mine tudi teden dni, predno se pojavijo prvi znaki bolezni. Začetek obolenja je nagel: bolnika zvija po trebuhu in dobi drisko; v začetku je blato tekoče, več ali manj penasto, kmalu se mu primeša sluz in sledovi krvi, pozneje gnoj in krpice (koščki) odluščene črevesne sluznice. Stolice so tako pogoste, da ve le redki bolnik povedati, kolikokrat je šel pravzaprav na stran. Bolečine v trebuhu so vse hujše, blata pa kmalu skoraj n.i več: z veliko muko in med neznosnim napenjanjem spravi, zdaj že močno prizadeti, iz sebe le nekaj sluzi pomešane s sledovi krvi ali gnoja. Lažji primeri obolenja se večkrat pokažejo kot sluzasta driska, ki lahko mirne v nekaj dneh sama od sebe ali na dieto — pri izredno težko obolelih pa se kmalu pokaže nezavest s hladnimi nogami in rokami; jezik je popolnoma suh in močno obložen. Če ne pride zdravniška pomoč še ob pravem času, lahko umre bolnik v kratkem času. Take težke oblike bolezni opazujemo najčešče pri otrocih in starejših ljudeh. Za grižo oboleli spada v bolnišnico. Le tam se mu da hitro pomagati On ga, v največ primerih popolnoma ozdravili. To je izrednega pomena za njegovo bodočnost kakor tudi njegovo življenjsko okolico, v kolikor bi prešla njegova bolezen v kronično stanje z nevarnim kliconoštvom. S tem, da iztrgamo obolelega izmed zdravih ljudi, za katere je postal — kot vir okužbe — nevaren in ga izoliramo v bolnišnici, njalaže omejimo nadaljnja obolenja pri drugih iz njegove okolice. Bolnik spada še pri prvih znakih bolezni v posteljo! Mirovanje v topli postelji je namreč izredno važen pogoj za uspešno in hitro zdravljence, za katero imamo ‘danes že zelo efektna zdravila. Vzporedno s tem po-mogamo obolelemu črevesju s primerno prehrano (dieto), katere glavni namen je: čim manj dražiti že itak po vnetju okvarjeno in razdraženo črevesno sluznico. Še po popolnem ozdravljenju priporočamo tako črevesno dieto mesec dni. Povzetek in pouk je kratek: s tem, da izoliramo in zdravimo za grižo obolele v bolnišnici, da branimo muham prostori do bolnika in živil, da zmeraj operemo — pred jedjo surovo sadje in roke. da sproti razkužujemo z razkuževalnimi sredstvi bolnikove iztrebke — se najuspešneje zoperstavljamo širjenju ter obolevanju za gnižo! »ZASTRUPLJENJA« S HRANO (TOKSIKOINFEKCIJE) Ta naziv, ki ga ljudje na splošno radi uporabljajo za bolezenska stanja, ki nastanejo po različnih »pokvarjenih« živilih, nasladilih in pijačah, dejansko ne odgovarja resnici; omenjeni artikli namreč niso zastrupljeni, temveč so okuženi z različnimi bolezenskimi klicami. Bolezenske znake povzročajo torej te klice (bakterije) in njihovi toksini (»strupi«), ki jih le-te izločajo. Tudi tej okužbi je lahko vzrok človek-kliconosec; v vel ko večji meri pa izvira okužba od obolelih živali. V poštev pridejo okužene živali: svinje, govedo, perutnina, dalje podgane, miši, ki ponečedijo s svojimi Iztrebki različna živila po shrambah in v skladiščih. Če jemo premalo kuhano ali pečeno meso okuženih živali (čevapčiči itd.) se okužimo. Pri perutnini prehajajo bolezenski povzročitelji tudi na jajca; okužimo se kaj lahko z njimi, če uživamo jajca surova v sladoledu. v majonezi ali v različnih kremah. Lahko se na taki slaščičarnarski izdelki — ki so v poletni vročini že itak podvrženi naglemu kvarjenju — okužijo po muhah, prahu, z umazanimi in okuženimi rokami itd. Za to bolezensko stanje je značilno, da zboli pretežna večina ljudi — kmalu za tem — ko so pojedli taka okužena jedila. Slabost, močno slinjenje, bruhanje in driska so znaki, ki mučijo bolnika. Lahko dobijo tudi vročino, obliva jih znoj, najteže oboleli padejo v nezavest. Prizadetemu pomagamo najhitreje na ta način, da mn s spiranjem želodca odstranimo ostanke okužene hrame, v kolikor je že sam ni popolnoma izbruhal. Dalje skušamo z odvajalnimi sredstvi spraviti iz črevesja oni del. ki je prišel tja že pred bruhanjem in se ga telo z istim ne more več rešiti, pač pa ga skuša /e samo izloočiti z drisko. Ker so vedno prizadeta po toksi-nih, ki jih bakterije izločajo, obtočila, podpiramo te z zdravili, da ne omagajo zaradi napora, v katerem so se znašla pri takem stanju. Stvar merodajnih o-nranov je: takoj zapleniti vsa taka okužena in življenju nevarna jedila in pijače, da se s tem ukrepom orepreči obolenja tistih, ki bi eventuelno še uživali, taka »pokvarjena« živila in nasladila. (Nadaljevanje) POMURSKI VESTNIK, 22. SEPT, 5 SLOVAN: SOBOTA 1:1 ZAMUJENA PRILOŽNOST V nedeljo je moštvo Sobote imelo pravzaprav dvojno borbo. Najprej borbo s časom in kilometri, saj je imel avtomobil, s katerim so potovali igralci, pred Celjem okvaro in so prišli v Ljubljano že v zadnjih minutah, potem pa še tekmo s Slovanom. Zaradi poznega prihoda se igralci pred tekmo niso mogli ogreti in so morali takorekoč iz avtomobila na igrišče. Moštvo Sobote je nastopijo v naslednji postavi: Morčič, Drvarič, Ša-tar. Skalar, Dozet, Norčič J., Seč- o, Norčič L., Potočnik, Maučec, Mi-•ševič. Sodil je Butkovec iz Trbovelj. Domačini so že v začetka začeli oblegati vrata Sobote in njihova premoč je bila že v 13. minuti z golom Kozinca iz-ražena tudi v rezultatu. Kmalu po tem golu pa je Sobota zagospodarila na Igrišču in imela veliko priložnost za izenačenje. Pri tem jih je oviral odlični vratar Žabjek, ki je rešil nekaj sigurnih zadetkov. Rezultat se kljub dobri igri Sobote ni izpremenil vse do odmora, čeprav so gostje včasih po nekaj minut igrali v kazenskem prostoru Slovana. V začetku drugega polčasa so igralci Slovana spet uprizorili nekaj nevarnih situacij, ki pa jih je soboška vrsta uspešno odklonila. Nekaj minut pozneje je Sobota spet prevzela igro v svoje roke, toda izenačenje je dosegla šele v 65. minutni, ko je nasprotni igralec naredil prekršek nad Mau-čecom. Do konca igre je bilo še nekaj priložnosti, da bi Sobota v Ljubljani osvojila obe točki, toda trije ostri Maučeca vi streli so se odbili od vratnice. Le nekaj sekund pred koncem igre je bil Maučec v položaju, da bi streljal na gol. Vratar gostov žoge ni vlovil in tik pred končnim sodnikovim žvižgom jo je Miloševič iz bližine poslal čez prazen gol. Po igri, ki jo je pokazala Sobota v Ljubljani, bi zaslužila zmago, saj je celo moštvo pokazalo zelo dobro igro. To zamujeno priložnost za zmago bo skušala Sobota opravičiti že v nedeljo, ko se bo ob 16. uri srečala na domačem igrišču z moštvom trboveljskega Rudarja. Ob 10. uri dopoldne se bosta pomerili moštvo Pušče in drugo moštvo Sobote, ob dveh popoldne pa se bosta v predtekmi srečali mladinski moštvi Rudarja in Sobote. TRIGLAV:NAFTA 8:0 (1:0) Prvi korak - poraz Na blatnem stadionu kranjskega Triglava je v nedeljo lendavska Nafta žalostno končala svoj prvi nastop v SCL. V prvem polčasu se je Nafta precej dobro upirala domačiom in imela celo nekaj pri-ložnosti za gol. Gostje se očit-no niso znašli na razmočenem terenu, priznati pa moramo tudi, da je bil Triglav precej boljši nasprotnik. V drugem polčasu so igralci Nafte popolnoma odpovedali in so Kranjčani stalno igrali pred vrati gostov. Tako so v drugem polčasu kar sedemkrat spravili žogo v mrežo. Prihodnjo nedeljo igra Nafta spet na tujem terenu in sicer se bo v Novi Gorici srečala s požrtvovalnimi Goričani. V nedeljo start v Pomurski nogometni ligi Zaenkrat šest klubov V nedeljo se bo pričel start v Pomurski nogometni ligi. Za naslov prvaka se bo v tekmovalni sezoni 1960/61 borilo šest moštev: Planika, Pušča, Parti-an G. Radgona, Kupšinci, Sobota B in Nafta B. Pomembnejša nogometna žarišča so tudi v Šalovcih, na Tišini in v Bogojini, od koder pričakuajo udeležbo ondotnih moštev v spomladanskem delu tekmovanja. Razočarali pa so Ljutomorčani, ki imajo za tovrst-no športno delovanje ugodnejše pogoje kot vaški aktivi in udi boljše prometne zveze za tekmovanja, vendar so ostala prizadevanja vodstva PNL, da bi poživeli zanimanje za no-omet tudi v tem kraju, dodaj brez vsakega odziva. Spričo potrebe po večji kon-kurenci in tudi mikavnosti za gledalce bi bilo potrebno krog tekmovalnih moštev v tej ligi e razširiti, tako da bi za so-delovanje pridobili vsaj še dva kluba. Vodstvo PNL bo skuša-jo to uresničiti. Tako bodo iz-'emno dovolili sodelovanje v tekmovalnih moštvih tudi nad 6 let starim igralcem. Na nedeljskem posvetu v Murski So-booti so poudarili tudi potrebo o večji disciplini in redu na gruščih in v klubskem življe-nju, zato so tudi zaostrili kri-terije pri kaznovanju in višanju pritožb za vsako ma-lenkost. Pri določanju tekmo-ailnega programa so upošte-vali težnje po čimmanjših troških, saj je glavni problem klubov še vedno pomanjkanje danarnih sredstev. Nogometna kluba Nafta in Grafičar naj bi glede na perspektive usta- novila tudi mladinska moštva. V Soboti je zelo čutiti pomanjkanje še enega urejenega igrišča, saj sedanje zadostuje komaj Soboti in samo delno Grafičarju, medtem ko je v mestu in okolici (Pušča, Kup-šinci, Bakovci itd.) več moštev, ki bi jim bil takšen objekt zelo dobrodošel. Razen tega bo tudi večina tekem v okviru PNL prav v Soboti. Nekaj sredstev v ta namen si obetajo od športne stave, potrebno pa bo resno razmišljati tudi o drugih virih. V okviru PNL bosta v tej tekmovalni sezoni tudi dva prvenstvena turnirja za pionirska moštva: jesenski v Soboti in spomladanski v Lendavi. Na teh turnirjih bosta predvidoma sodelovala Sobota in Grafičar s po dvema moštvoma, Nafta, Pušča in Planika pa s po enim. ŠTART NA ROKOMETNIH IGRIŠČIH Letošnja rokometna sezona mnogo obeta, saj bomo lahko zasledovali tekme kar v treh ligah, in to v moški, ženski in pionirski. Napredek od Janškega leta se kuže tudi v tem, da iso se vse tri lige številčno povečale, in sicer moška od šest na sedem moštev, ženska od štiri na šest in pionirska od štiri na pet. Prvo tekme v nedeljo so pokazale, da je o favoritih še težko govoriti, čeravno so nekatera moštva pokazala dokaj kvalitetnejšo igro od svojih nasprotnikov. Če bi pa le hoteli označiti katero izmed moštev kot favorita v eni izmed treh lig, potem bi lahko povedali, da je žensko moštvo Ekonomske srednje šole v nedeljo proti Grafičarju pokazalo izredne kvalitetno igro in to daje slutiti, da bo tudi lotos osvojilo naslov prvaka. MOŠKA LIGA ESŠ : Beltinci 17:31 (8:15) Tekma je bila odigrana v nedeljo v Murski Soboti. Pričakovalo se je, da bo moštvo iz Beltinec zmagalo z višjim rezultatom, ker je moštvo ESŠ nastopilo z mladimi igralci, od katerih je večina prvič igrala v moški ligi. Prav zaradi tega so nas »ekonomci« s svojo igro proti mnogo boljšemu nasprotniku navdušili. O kaki enakopravni igri ne moremo govoriti, ker so Beltinčani pokazali, da so dobro pripravljeni na boj za prvo mesto, ki jim je lansko leto le za las ušlo zaradi slabše gol razlike. Najboljši strelec na tekmi je bil Sečko (ESŠ) z 9 zadetki. Sodil je Zupan. Krog : Lendava 26:17 (11:10) Nedeljska tekma v Krogu je ,pokazala, da so tokrat igralci iz Kroga za ligo dobro pripravljeni in da bodo še marsikomu zmešali račune. Lansko leto, ko so prvič zaigrali v moški ligi, na njih nobeno moštvo ni polagalo večje pozornosti. Sedaj pa bo. kot iz-gleda, zelo težko odnesti iz Kroga dve točki. Pa tudi Lendavčani so pokazali napredek in voljo. Z 12 zadetki se je odlikoval Husar (Krog). Sodil je Šefer. Učiteljišče : Grafičar 11:29 (6:7) Tekma je bila odigrana v torek popoldne na zelo razmočenem igrišču. Novoustanovljeni ekipi Grafičairja se je poznalo, da še ni povsem vigrana. Najbolj sta se izkazala Roškar v golu in Števančee. Moštvo Grafičarja je zaigralo zadovoljivo šele v II. polčasu. Učiteljiščniki so se požrtvovalno borili do konca in pokazali fair igro. Sodil je Šiftar — dobro. ŽENSKA LIGA Gimnazija : Beltinci 3:10 (1:3) ESŠ : Grafičar 15:3 (7:1) Učiteljišče : Krog 6:5 (2:0) PIONIRSKA LIGA Mladost M. Sobota : Osemletka Cankova 23:1 (10:0) Osemletka Beltinci : Bakovci 37:4 (15:2) PRVE TOČKE SO RAZDELJENE V nedeljo se je za čel prvenstveni nogometni ples v prvi in drugi ligi ter v SCL. Razdeljene so prve točke in moštva so poskrbela za prva presenečenja. Prvi pomurski predstavnik, Sobota, je v Ljubljani proti Slovanu dobila prvo točko v letošnjem prvenstvu. Prva izgubljena točka vsekakor ni neuspeh, če omenimo tuje igrišče in pozen prihod igralcev v Ljubljano. Lendavska Nafta se je v vrvem polčasu dobro upirala na vročem in blatnem terenu v Kranju, toda nadaljevanje igre je bilo slabo in je morala kar osemkrat začeti na centru. Za največje presenečenje je nedvomno poskrbela ljubljanska Ilirija, ki je o svoji matični luki« v Šiški premagala moštvo »Ljubljane«. Še tik pred prvenstvom so »Ljublja-ni« prerokovali najvišje mesto v ligi, a je zaradi enega gola izgubila obe točki. Novinec v ligi, celjski Olimp, je zasluženo premagal moštvo Krima iz Ljubljane in tako dokazal, da bo resen in nevaren tekmec starim ligašem. Malo slabše je prestal prvo srečanje Kladivar, ki je v Trbovljah kljub vodstvu domačinov z 2:0 izenačil rezultat in prinesel v Celje eno točko. Maribor je na domačem terenu s slabo igro premagal Gorico, ki je pred koncem tekme zaradi nešportnega vedenja izgubila kar tri igralce. POTREBNA ZMAGA Grafičar:Fužinar (Ravne) 2:0 (0:0) Kljub precejšnjemu pesimizmu glede na izid nedeljskega srečanja med domačim Grafičarjem in gostujočim Fužinarjem iz Raven na Koroškem, črno-beli tokrat niso razočarali številnih gledalcev, ki so se ob štirih popoldne zbrali na igrišču Sobote, saj so si v svojo tekmovalno bilanco v okviru I. razreda MNP zapisali prvi dve tekmovalni toliki, ki jim bosta prav gotovo krepka spodbuda v nadaljnji borbi za čimboljšo uvrstitev v uradni lestvici tekmovanja. Vrednost priborjenih točk pa je še tolikanj pomembnejša, če upoštevamo, da je moštvo Grafičairja nastopilo v dokaj okrnjeni postavi (tako bo moralo biti še najmanj dve tekmi) — brez poškodovanih igralcev in onih, ki še nimajo pravice nastopiti. Sodil je Gerenčer iz Lendave — povprečno dobro. Ta tekma je imela resnično dva polčasa: prvega, v katerem sta bili obe moštvi v glavnem enakopravni, le da so gostje od časa do časa rahlo prevladovali na igrišču. Priložnosti za gol je bilo nekaj na obeh straneh. Domači napad jih ni uspel u-resničiti, zaradi učinkovite obrambe črno-belih pa tudi gostje niso mogli resneje ogroziti Oučekova vrata. V tem polčasu so gostje dosegli gol, ki pa ga sodnik ni priznal, ker je bil očitno dosežen iz offside pozicije — čeprav res z nekoliko zapoznelim žvižgom s piščalko, kar je tudi goste privedlo do tega, da so sprva vztrajali pri regularnem zadetku. V II. polčasu so domači prevzeli pobudo in potisnili goste v obrambo, saj je imel Ouček bolj malo posla, razen nekaj prodorov, ki pa so se po zaslugi domače obrambe končali v gol-avtu ali v kotu. Čeprav so se tudi gostje dobro branili — posebno aktiven je bil srednji branilec — je črno-bclim uspelo dvakrat zatresti mrežo. Prvič, ko je proti praznim vratom usmerjeni žogi hotel branilec gostov Kisert spremeniti smer in ji je samo podaljšal pot v svojo mrežo (avtogol: 1:0 za domače!). In drugič: po uspešni kombinaciji je Puklavec z levega krila močno strelljal). To je bil učinkoviti strel in tudi lep gol. Za doseženo zmago ima zasluge moštvo Grafičarja kot celota — Ouček Pavlič, Horvat, (Zavec), Gombosi, Merica, Bakan, Celec, Flisar, Puklavec, Svatina, Varga — saj se je borilo zelo požrtvovalno, zlasti še v drugem polčasu, izstopala pa jo obramba, ki ni pustila gostov do nobenega odločilnejšoga »diha« pred svojimi vrati. PREDTEKMA: PIONIRJI -GRAFIČAR A : B - 2:1 TEKMOVANJE Z MK PUŠKO V ČAST TEDNA STRELSTVA V nedeljo je bilo v Murski Soboti meddružinsko ekipno strelsko tekmovanje z malokalibrsko puško, ki ga je ob 12-letimiki ustanovitve Strelske zveze Jugoslavije organiziral soboški občinski strelski odbor. Tekmovanja se je udeležilo 12 ekip, od tega devet članskih in tri mladinske ekipe. Poleg omenjenih ekip so prijavile svoje ženske ekipe naslednje družine: SD »Tek-stilec«, »Grafičar«, »Kovinar« in »Trgovec«. Toda prireditelj je zaman čakal na njihov prihod in je njihova odsotnost popolnoma neupravičena. Menimo, da vodstva omenjenih družin niso upoštevala športnih pravil, ko niso poskrbela za udeležbo svojih ženskih ekip. Po končanem tekmovanju je bil vrstni red ekip naslednji: 1. SD »Obrtnik«, 2. SD »Kovinar«, 3. SD »Borac«. Ostale e-kipe so se razvrstile tako: »Rakičan«, »Sobota«, »Grafičar«, »Gederovci«, »Moščan-ci«, »Cankova«, »Rakičan«, — mladinci, »Noršinci« in »Gederovci« — mladinci. Prvim trem najboljšim ekipam je prireditelj podelil naslednje nagrade: MK puško, zračno puško in strelski material v vrednosti 2500 dinarjev. Že pred pričetkom tekmovanja so predvidevali, da se bodo za najivišja mesta borile ekipe »Obrtnika«, »Kovinarja«, »Borca« in »Rakičana«. Rezultati tekmovanja so to tudi potrdili, saj je kvaliteta strelcev teh ekip zelo izenačena. Prvo mesto je pripadlo ekipi, katere strelci so se za to tekmovanje najmarljiveje pripravljali, to je ekipi »Obrtnika «. Ta družina ima precejšnje število zelo solidnih strelcev. Veliko okrepitev za to e-kipo je pomenilo tudi sodelovanje znanega strelca Karla Turnerja, ki se je vrnil z odsluženja kadrovskega roka. Na tem tekmovanju je med vsemi tekmovalci dosegel najboljši rezultat. Kap. Ivo Perinič SLUŽBENA OBJAVA OKRAJNEGA ROKOMETNEGA ODBORA NEDELJA: MURSKA SOBOTA: 8.45 moški. Gimnazija : Krog, 10.00 moški, Grafičar ESS, LENDAVA: 10.00 moški, Lendava : Učiteljišče, MURSKA SOBOTA: 8.00 ženske, Grafičar : Gimnazija, 11.00 ženske, ESS : Učiteljišče, KROG: 10.00 ženske. Krog : Beltinci, M. SOBOTA (igrišče pri gim.): 9.00 pionirji, Cankova : Beltinci, 10.00 Osemletka I. : Osemletka II. POMURSKI VESTNIK List izdaja im tiska Časopisno im založniško podjetje Pomurski tisk v Murski Soboti Direktor Jože Vild Urejuje uredniški odbor Odgovorni urednik Štefan Balažič List pošiljamo samo po predplačilu — Nenaročenih rokopisov ne vračamo im me odgovarjamo zanje. Uredništvo: Murska Sobota. Kocljeva ulica 7, telefon 138 — Naročniški in oglasni oddelek: Murska Sobota, Kocljeva ulica 7 — Naročnina: celoletna 400 dinarjev, polletna 200 dinarjev, za inozemstvo letna 1000 din. — Tekoči račun pri Komunalni banki v Murski Soboti št. 605—70 1—365 RADIJSKI PROGRAM RADIOTELEVIZIJA - LJUBLJANA od 25. sept. do 2. okt. NEDELJA 8.00 Mladinska radijska igra — Milivoj Matošec: Pustolovščine Petra gage; 8.40 Iz albuma otroških pesmi; 55 Z zabavno glasbo v novi teden; 45 Ljudske pesmi raznih narodov oje Slovenski oktet; 10.00 Se pom-te tovariši . . Polde Štukelj: Četa rez orožja; 10.30 Majhna orkestrska atineja; 11.00 Izbrali smo za vas; 11.30 Nuco Grom: Sodobno zdravlje-nje TBC bolnikov (reportaža); 12.00 Naši poslušali čestitajo in pozdravlja-i — I.; 13.30 Za našo vas; 13.45 Kon-rt pri vas doma; 14.15 Naši poslu-šalci čestitajo in pozdravljajo — II.; 15.30 Igrajo Beneški fantje; 15.45 Praznik v ruski vasi; 16.00 Melodije, at so vam všeč; 17.00 Šport in glasil 20.05 Glasbeni variete; 21.00 športna poročila; 21.10 Johannes raJims: Prvi koncert za klavir in orkester; 22.15 Ples ob radijskem sprejemniku; 25.10 Koktajl pred polnočjo; 23.50 Prijeten počitek! PONEDELJEK 8.05 Poje Nat »King« Cole; 8.20 Za otroke, a) Jože Mušič: Lov na itvini, b) Odmevi na letošnje mla-nske pevske revije; 9.00 Od Hayd-i k Čajkovskemu; 10.10 Za Ijubite-ji sodobnih popevk in ritmov; 11.00 irje odlomki iz Chleove opere Adriiu Lecouvreur: 11.15 Naš podlistek J. Hunter: Afraški lovec — I.; 11.55 ajhen solistični koncert harfistke 1učko Kuret in pianista Acija Ber-ncJja; 12.00 Veselo skozi vas . . .; 12.15 Kmetijski nasveti — ing. Jože anring: Letošnje napake v agro-hn ki pšenice; 12.25 Zabaven opoldanski spored 15.30 Jesenski motivi v narodni pesmi; 14.00 Bogo Leskovic: Domovina, simfonija v enem stavku; 14.35 Naši poslušalci čestitajo ;n pozdravljajo; 15.40 »Med Brice«, pesmi Hariberia Svetela; 16.00 Naši popotniki na tujem — Štefka Štiblar: Pismo iz Irana: 16.20 Veliki zabavni orkestri; 16.40 Sopranistka Tatjana Hoškova — Molendova poje slovaške in moravske narodne pesmi; 17.10 Šoferjem na pot! 18.00 Operne melodije; 18.40 Kulturni globus; 20.00 Trikrat deset; 20.50 Simfonični koncert; 22.15 Iz naših studiov; 23.10 Nočni akordi; 23.50 Prijeten počitek! TOREK 8.05 lsaac Albeniz: Iberia, simfonična suita; 8.55 Operetni zvoki; 8.55 Radijska šola za srednjo slopnjo — Za vašo varnost; 9.25 Poje mariborski ženski vokalni kvinlet; 9.45 Popularne skladbe za violino; 10.10 Ura za optimiste (ponovitev); 11.25 V tričetrtinskem taktu; 11.30 Modest Musorgski: Slike z razstave; 12.00 Pesmi dobre volje; 12.15 Kmetijski nasveti — ing. Mitja Černe: Smolarjenje; 12.25 Klavir v ritmu; 12.40 Pisani zvoki z Dravskega polja; 13.30 Pojo naši pevci; 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo — ing. Dolničar Jože: Globoko v morju; 14.35 Igramo za vas; 15.40 Radijski tečaj za fotoamaterje; 15.45 Lokoviška polka in druge domače; 16.00 Listi iz domače književnosti — Ciril Kosmač: Gosenica: 16.20 W. A. Mozart: Simfonija št. 54 »Pariška«, A. Dvorak: Slovanski plesi; 17.10 Razgovor z volivci; 17.20 Melodijo raznih dežel; 18.00 Zan.mivosti iz znanosti n tehnike; 18.15 Parada plošč; 18.50 Človek in zdravje: 20.00 Poje pevski zbor »Branko Krsma-novič« iz Beograda 20.30 Radijska igra — Haas Fallada: Pijanec; 21.45 Ivo Lhotka-KaJinski: Zemlja; 21.55 Se nekaj lahke glasbe; 22.15 Spomini na Kurta Willa (oddaja s komentarjem); 23.10 Nočni komorni koncert del Danila Švare. SREDA 8.03 Poje zbor Slovenske filharmo-n:je: 8.30 Europa express: 9.00 Radi bi vas zabavali: 10.10 Arije n dvospevi; 11.00 Glasbene razglednice; 10.30 Družina in dom: 11.40 Dane Škerl: Serenada za godala: 12.00 Polke, valčki in koračnice Silva Tamše1a: 12 15 kmetijski nasveti — Cirila Bambičč: Pomen toplega obroka za šolskega otroka 12.25 Pet pevcev — pet popevk; 12.40 Pet minut za novo pesmico in Pozdravi med-jom: 13.30 Klavirske skladbe Glinke, Arenskega in Balakireva: 13 30 Zabavni orkester RTV Beograd; 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo — Za vašo varnost ponovitev: 14.35 Blaž Arnič: Zapeljivec, simfonična pesnitev 13.40 Priljubljeni pevci ju-goslovanske zabavne glasbe; 16.00 Novost na knjižnici; 16.20 Koncert po željah; 17.<0 Deset minut iz naše beležnice; 17.20 Parada plošč; 18.00 Kulturna kronika 18.20 Risto Savin: Štiri skladbe za violino in kla-vir- 18.45 Radijska univerza — dr. Stevan Tankovič: Sodobna dogjanja o dogajanjih v morjih in oceanih; 20.00---23.00 Guiseppe Verdi Truba- dur- 23.10 Za ljubitelje sodobnih popevk ritmov; 23.55 Prijeten počitek! ČETRTEK 8.05 Vilim Mankovič- Rapsodija; 8.25 Naši uspehi v pretek- lem letu; 8.55 Radijska šola za višjo stopnjo, ing. Dolničar Jože: Globoko v morju (ponovitev); 9.25 Od tanga do rumbe; 10.10 Med lepimi melodijami; 11.30 Oddaja za cicibane, a) Morska zvezdica. Leseni tiger, b) Vesele pesmi za naše mlade poslušalce; 12.00 Slovenske narodne pesmi poje Roman Petrovčič, na harmoniko spremlja Avgust Stanko; 12.15 Kmetijski nasveti — ing. Ciril Remic: Motorna ročna žoga in vitlo; 12.25 Zabaven opoldanski spored; 13.30 Igra Mariborski godalni ansambel; 13.50 Glasba za razvedrilo; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.15 Reklame in zabavna glasba; 15.40 Radijski tečaj za fotoamaterje; 15.45 Johannes Brahms: Ciganske pesmi; 16.00 Iz svetovne književnosti — Paul Gilson: Karneval spominov; 16.20 Parada plošč; 17.10 Petdeset minut turizma in melodij; 18.00 Iz oper Richarda Wagnerja; 18.30 Športni tednik; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 20.50 Sofokles: Kralj Ojdipus; 21.30 L. van Beethoven: Daljni ljubici, J. Brahms: Balada v B-duru št. 4 op. 10, J. Brahms: ‘Rapsodija v g-molu op. 79 št. 2; 22.15 Plesna glasba z vsega sveta; 23.10 Nočni koncert. PETEK 8.05 Orkestralni operni odlomki; 8.30 Za vsakogar nekaj; 9.00 Glasbeni variete; 10.10 Samospevi jugoslovanskih skladateljev: 10.40 Zvočna mavrica; 11.00 Za prijetno dopoldne igra ■trio Slavka Avsenika: 11.15 Naš podlistek — J. Hunter: Afriški lovec — II.; 11.35 Joseph Haydn: Simfonija št. 102; 12.00 »Dobra volja je naj-bolja«; 12.15 Kmetijski nasveti — Rozika Žigon: Otroška obutev; 12.25 Majhni zabavni ansambli; 12.40 Domači .napevi izpod zelenega Pohorja; 1(3.30 Melodije po vašem okusu; 14.05 Radijsku šola za nižjo stopnjo — Pojle z nami . . .; 14.55 Oporne arije poje Mariu Callas; 15.40 Zborovske skladbe Emila Adamiča; 16.00 Humoreska lega tedna — Jaroslav Hašek: Cesarjeva slika; 16.20 F. Chopin: 14 preludijev; 16.40 Od popevke do popevke; 17.10 Razgovor z volivci; 17.20 Popoldanski koncert; 18.00 Na balalajko igra Rus Leonid Vladimirov; 18.15 Trio Andreja Blumauerja; 18.30 Iz naših kolektivov; 20.00 Pesmi Poljske, Ansambel Mazowsze; 20.15 Tedenski zunanjepolitični pregled; 20.30 N. Rimski — Korsakov: Šeherezada; 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih; 22.15 Mladim plesalcem; 23.10 V ritmu današnjih dni; 23.55 Prijeten počitek! SOBOTA 8.05 Italijanska pevka Miranda (Martino; 8.20 Klavirske skladbe Edvarda Griega; 8.40 Zuraberške na-rodine poje Ženski vokalni kvartet; 8.55 Radijska šola za nižjo stopnjo — Pojte z nami . . .; 9.25 Za prijetno razvedrilo; 10.10 Od tu in tam; 11.30 Pionirski tednik; 11.50 Zabavni orkester RTV Ljubljana; 12.00 Po širni Makedoniji; 12.15 Kmetijski nasveti — lože Kregar: Vrt v oktobru; 12.25 Zabaven opoldanski spored; 12.45 Ivan (Mune Jarnovič: Koncert za violino in orkester št. 10 v F-duru; 15.30 Z domačimi ansambli in pevci v sobotno popoldne; 13.50 Iz opernega sveta; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 16.00 Na platnu smo videli; 16.20 Z melodijami čez kontinente; 16.45 Iz naj novejšega repertoarja Ju-• gotona — III. oddaja: 17.10 Pesmi in plesi iz Armenije; 17.25 Parada plošč; 18.00 Poje Moški komorni zbor iz Celja p. v. Egona Kuneja: 18.20 Zvočni kalejdoskop: 18.45 Okno v svet; 20.00 Pojdimo na štajersko . . .; 20.25 Sobotni mozaik: 22.15 Oddaja za naše izseljence; 23.10 Zaplešimo še enkrat! Radio Murska Sobota SOBOTA 17.00 »Naš sobotni sprehod«; 17.15 Obvestila in reklame; 17.25 »Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo«. NEDELJA 12.00 Pogovor z volivci, lokalna poročila, obvestila in reklame; 12.15 Oddaja v madžarskem jeziku; 12.40 »Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo«. TOREK 17.00 Lokalna poročila, obvestila in reklame; 17.15 Oddaja v madžarskem jeziku. ČETRTEK 17.00 Lokalna noročila, obvestila in reklame; 17.15 Oddaja v madžarskem jeziku; 17.25 »Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo«. Radio Murska Sobota prenaša dnevno spored RTV Ljubljana od 5.00 do 8.00 in od 15.00 do 23.00 ure. Ob nedeljah pa od 6.00 do 23.00 ure, POMURSKI VESTNIK, 22. SEPT. 6 Petek, 23. sept. — Slavko Sobota, 24. sept. — Nada Nedelja, 25. sept. — Uroš Ponedeljek, 26. sept. — Justina Torek, 27. sept. — Kozna in D. Sreda, 28. sept. — Venčeslav Četrtek, 29. sept. — Mihael OBVESTILO AMD Štefan Kovač v Murski Soboti obvešča, da se bo začel šoferski tečaj dne 25. septembra 1960. Interesenti naj pošljejo prijave do 23. septembra 1960. UO AMD, Noršinska c. OBVESTILO Prepovedujem vse kupčije z živim in mrtvim inventarjem z Bojanom Pušenjakom iz Ljutomera. Marija Pušenjak, Ljutomer. DAROVALCI KRVI NA TRANSFUZIJSKI POSTAJI V MURSKI SOBOTI OD 12. DO 17. SEPT. 1960 Tibor Luthar — tretjič, Franc Fujs — drugič, Matilda Rigač, vsi iz Murske Sobote; Karel Novina, Anton Miholič, Fridrih Fras, Ivan Ščap, Mariju Fifolt, vsi iz Apač; Marija Horvat iz Črnec; Marija Senčar. Marija Gjerkcš, Terezija Sršen, Agneza Balent, Kristina Taljan, Helena Duh, Anica Plešovnik. Marija Piškur, Marija Flegar, Hilda Smerčan, Magda Karaš, Janez Farič, Milan Pajič, vsi iz »Pomurskega tiska«, Murska Sobota: Anton Sarotar, Aleksander Drvarič, Marta Marič, Alojz Žekš, Jože Balažič. Jože Černi — tretjič, vsi iz podjetja »Kroj« Murska Sobota. V imenu bolnikov se vsem darovalcem krvi najlepše zahvaljuje Transfuzijska postaja M. Sobota ČESTITAMO Zvonkotu Potočniku in Darinki Smerčanovi iz Murske Sobote želi na njuni novi življenjski poti vse najboljše ObK LMS M. Sobota Darinki Smerčanovi in Zvonkotu Potočniku iz M. Sobote na novi življenjski poti obilo sreče in zadovoljstva Sestra Hilda in domači MURSKA SOBOTA - od 23.-25. sept. sovjetski barvni film: »Tihi Don« I. del; od 26.—27. sept. sovjetski barvni film: »Tihi Don« II. del; od 28.—29. sept. sovjetski barvni film: »Tihi Don« III. del. LENDAVA — od 23.—25. sept. ita-lijan.—franc.—jugoslovanski film: »Mihajlo Strogov«; od 27.—28. sept. ameriški film: »Poročno kosilo«. LJUTOMER — od 24.—25. sept. ameriški barvni kinemaskopski film: ,»Wichita«; od 28.—29. sept. francoski film: »Spoštovanja vredna vlačuga«. SLATINA RADENCI — od 25.-26. sept. ameriški barvni kinemaskopski film: »Davek za krutost«; samo 29. sept. sovjetski barvni film: »Snežna kraljica«. VIDEM OB ŠČAVNICI - od 24—25. sept. italijanski film: »Zakaj si takšna«. GORNJA RADGONA — od 24.-25. sept. franc, barvni kinemaskopski film: »Grenka zmaga«; od 28.-29. sept. nemški film: »Pot v Bamdorf«. BELTINCI — od 24.-25. sept. nemški film: »Ni prostora za divje živali«. CEPINCI — samo 25. sept. ameriški film: »Modri pajčolan«. VELIKA POLANA — samo 25. sept. ameriški film: »Najhitrejši strelec zmaguje«. KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU — od 24.-25. sept. ameriški barvni film: »Ponos in strast«; samo 28. sept. angleški film: .»Vreži njeno ime s ponosom«. POŠTENEGA NAJDITELJA naprošam, da mi proti nagradi vrne pozabljeni knjigi na klopi pri soboškem kinu. A. A. uredništvo »Pomurski vestnik«. M-1017 HIŠO Z VRTOM, sadovnjakom (17 a) v centru Bučkovec, primerno za ■obrtnika ali upokojenca, ugodno prodam. Naslov v oglasnem Oddelku pod šifro »Poceni«. PAR DOBRIH KONJEV, konjsko opremo in zapravljivček po ugodni ceni prodam. Ogled vsak dan opoldne. Alojz Seršen, Veržej št.24 M-1025 AKTOVKA je bil vzeta na relaciji Maribor-Murska Sobota dne 15. sept. 1960 od Gornje Radgone do Murske Sobote. Oseba je bila opažena, zato naj aktovko proti nagradi vrne na Pošto Slatina Radenci. M-1026 ENODRUŽINSKO HIŠO z dvema sobama, kuhinjo, z velikimi brajdami in z vrtom, takoj vseljivo v Mariboru, ugodno prodam. Na-slov v upravi lista. M-1028 IŠČEM STANOVANJE v Murski Soboti, eventualno ga tudi odkupim oziroma plačam najemnino za eno leto vnaprej. Naslov v upravi lista. M-1037 POŠTENO DEKLE, uslužbenko, sprejmem na stanovanje. Murska Sobota, Kocljeva št. 16. M-1033 KAVČ, skoraj nov, dva fotelja z mizico, ugodno prodam. Naslov v upravi lista. M-1039 PISCANCE-POHANCE tudi plemenske, pralne banje, kad za zelje, kuhinjsko mizo s stoli, vse v dobrem stanju ter nože za mizarski skobelni stroj 30 do 40 cm, ugodno prodam od 23. t. m. naprej. Murska Sobota, Lendavska 47, M-1041 MALI PROSTOR, lahko kletni, za manjšo delavnico, iščem proti ugodni najemnini v središču M. Sohote. Nslov v upravi lista. M-1042 PRIDNO DEKLE z osnovnim znanjem kuhe, ljubiteljico otrok, sprejmem takoj k 4-članski družini. Plača 6.000 d n. Srečko Zalokar, Stari trg 28-III, Ljubljana. M-1009 OBVESTILO Cenjenim odjemalcem sporočamo, da bodo naše knjigarne nekaj dni zaprte zaradi inventur. KNJIGARNA »DOBRA KNJIGA« MURSKA SOBOTA -zaprta od 2. do 5. oktobra 1960 KNJIGARNA V LJUTOMERU — zaprta od 25.-27. sept. KNJIGARNA V GORNJI RADGONI — zaprta od 24.-26. septembra 1960 DIJAKI! Kupite si pravočasno zvezke in ostale šolske potrebščine! CZP »Pomurski tisk« Murska Sobota Uprava podjetja CZP »Pomurski tisk« v Murski Soboti razpisuje mesto VAJENCA (moškega) v Knjigarni »Dobra knjiga« Murska Sobota Pogoji: uspešno končana osemletka. UPRAVNI ODBOR KMETIJSKE POSLOVNE ZVEZE OBRAT »AGROMERKUR« V MURSKI SOBOTI razpisuje delovno mesto komercialista Pogoji: končana srednja ekonomska šola ali njej enaka šola. Plača po tarifnem pravilniku, nastop 1. oktobra 1960. Prijave je treba poslati na upravo podjetja do 26. septembra 1960. 0-1024 CENIK kemične čistilnice v Murski Soboti, Lendavska 8 ČIŠČENJE IN LIKANJE OBLEK Moška obleka..........................................din 600 Moške hlače...........................................din 260 Moška suknja........................................ din 340 Moški površnik........................................din 500 Moški balonski plašč dvojini..........................din 500 Moški balonski plašč enojni...........................din 400 Moški plašč zimski....................................din 600 Moški vetrni jopič dvojni.............................din 500 Moški vetrni jopič enojni,............................din 400 Moški pulover.........................................din 250 Delovna obleka........................................din 200 Delovni plašč ........................................din 200 Delovni plašč svileni ................................din 300 Kravata...............................................din 50 Šali .................................................din 100 Zenska bluiza.........................................din 200 Zensko krilo........................................ din 200 Žensko krilo plisse...................................din 400 Žensko krilo s telovnikom.............................din 350 Zenska jopa navadna...................................din 300 Zenska jopa pletena...................................din 230 Zenski suknjič........................................din 300 Zenska obleka volnena.................................din 530 Ženska obleka svilena.................................din 530 Zenska obleka bombažna................................din 300 Zenska obleka večerna.................................din 500 Ženska obleka plisse..................................din 650 Ženski zimski plašč...................................din 600 Ženski kostum.........................................din 500 Otroška obleka do 15 let starosti.....................din 300 Otroški plašč.............................od din 200 do 300 Pri, izredno zamazanih oblekah bomo pri kosu pribili še 50 din za uporabo dodatnih čistilnih sredstev oziroma za dodatno čiščenje. Sprejem oblek v čiščenje in izdaja je vsak delavnik od 8. do 12. ure in od 14. do 16. ure. Stanovanjska skupnost Murska Sobota KMETIJSKA ZADRUGA zo. j. SELO-FOKOVCI razpisuje delovno mesto, TAJNIKA Pogoji: Dokončana srednja šola s prakso v administrativnih poslih. Nastop službe takoj. Plača po tarifnem pravilniku. Prošnje s potrebnimi dokumenti o šolski izobrazbi je treba poslati na upravo Kmetijske zadruge Selo-Fokovci do 1. oktobra 1960. 0-1035 DELOVNI KOLEKTIV STROJNE PLETILNICE BELTINCI razpisuje štipendijo za šolsko leto 1960-61 a) za redno šolanje: 1 ŠTIPENDIJO za srednjo ekonomsko šolo Vse prošnje pošljite na upravo Strojne pletilnice Beltinci. 0-1021 GOZDARSKA POSLOVNA ZVEZA MURSKA SOBOTA Kerenčičeva 11 prodaja 3 moška dvokolesa Ogled vsak dan na upravi podjetja. 0-1019 LJUDSKA UNIVERZA V LENDAVI obvešča vse interesente, da bo organizirala ENOLETNO ADMINISTRATIVNO (birotehnično) ŠOLO Pogoji za vpis so: 7. Kandidat mora biti v delovnem razmerju 2. Kandidati, ki niso zaposleni, morajo imeti 8 razredov osnovne šole Prav tako bo organizirala VII. IN VIII. RAZR. OSEMLETNE ŠOLE ZA ODRASLE Pogoji za vpis so: 1. Končanih 6 razredov osnovne šole 2. Pogojni opis o VII. razred osemletne šole s tem, da v prvem polletju dokonča manjkajočo šolsko izobrazbo Predpisano kolkovane prošnje je treba vložiti za eno in drugo šolo na upravi Ljudske univerze v Lendavi, Partizanska ulica 100, od 15. do 17. ure, najpozneje do 50. septembra 1960. Pouk v šolah se bo začel 3. oktobra 1960 v /. osemletki v Lendavi ob 15. uri. 0-1029 KOMISIJA ZA SKLEPANJE IN ODPOVEDOVANJE DELOVNIH RAZMERIJ PRI KOMUNALNEM PODJETJU MARIBOR, STRMA ULICA 8 razpisuje naslednja delovna mesta: 1. tehničnega vodje podjetja v letu 1961 na razpolago družinsko stanovanje 2. dveh tehnikov za nizke gradnje 3. glavnega knjigovodje Pogoji : pod 1. gradbeni inženir s 5-letno prakso ali gradbeni tehnik z 10-letno prakso in pooblastilom za nizke gradnje pod 2. gradbeni tehnik z daljšo prakso, lahko pa tudi začetnik pod 5. ustrezna srednješolska izobrazba s 5-letno prakso Plača po 'tarifnem pravilniku podjetja. Nastop službe možen takoj oziroma po dogovoru. Prošnje je treba dostaviti na gornji naslov najkasneje do 30. septembra 1960. Vse ostale informacije dobite v tajništvu podjetja. 0-1020 KOMISIJA ZA RAZPIS MEST DIREKTORJEV PRI OBČINSKEM LJUDSKEM ODBORU BELTINCI razpisuje delovna mesta UPRAVNIKA za Strojno ključavničarstvo in kleparstvo Beltinci in UPRAVNIKA za Obrtno podjetje mizarstvo »Jelka« Beltinci Pogoji: Mojster ali pomočnik o ustrezni stroki. Pomočnik najmanj s petletno prakso. Potrebna je organizacijska sposobnost. Pismene ponudbe s kratkim življenjepisom, dokazili o šolski oziroma strokovni izobrazbi ter o dosedanjih zaposlitvah in potrdilo o nekaznovanju je treba vložiti pri Občinskem ljudskem odboru Beltinci v 15 dneh po objavi. 0-1030 KOMISIJA ZA SPREJEM IN ODPOVEDOVANJE DELOVNIH RAZMERIJ PRI KMETIJSKI ZADRUGI z o. j. MURSKA SOBOT A razpisuje delovna mesta: 1. ADMINISTRATORJA-KE 2. POSLOVODJE v trgovini s sadjem in zelenjavo Pogoji : pod I. končana srednja šola ali nepopolna srednja šola s petletno prakso pod 2. kvalificirani delavec v trgovski stroki s petletno prakso Plača .po tarifnem pravilniku ali po dogovoru. Nastop službe takoj ali s 1. oktobrom 1960. Prošnje je treba vložiti najpozneje do 27. septembra 1960 na upravo zadruge. 0-1036 Ljudmil Stojanov: Martovo usmiljenje Vsem skupno pridušeno stokanje, potem topi glasovi prebadanja, lomljenje hrustanca, železo udarja ob kost, slabotno ruvanje 'in — molk. Kaj je to? Ali tako hitro? Zmeda na obrazih vojakov im oficirjev. Ne do kraja pobiti nesrečniki so se vrgli v jarek, ker so morebiti upali, da krvniki ne bodo streljali, da jih bodo pustili. Ali kar tako, nagonsko, od brezumnega trpljenja. Ali jarek je globok in zdaj leži na njegovem dnu ljudska gmota, ki je utonila v krvi, in ječi. Nemogoče mi je, da bi pogledal še enkrat — ponorel bi ali pa bi se še sam vrgel dol. V grlu me nekaj tišči, čutim onemogel bes. Sedem na izkopano zemljo. Na obrazih vojakov je videti nezadovoljstvo, odpor: zoprno jim je delo, ki ga opravljajo. Toda Mars je zvit: njihovo življenje terja, če ukaza ne izvršijo. Ve, da je lastna koža najbolj dragocena. V večernem Somraku se zdimo strašni v tem od boga pozabljenem, neznanem koščku sveta: skupinica vojakov s krvavimi noži, jaz sam In nesrečneži spodaj v jarku. V rokah vojakov poigravajo puške, z njih kapljajo krvave kaplje na rumeno travo. Večeri se neopazno, kmalu bo vse zagrnila noč. Kratek posvet. V drugih razmerah bi bilo delo lahko: nekaj krogel in konec. Toda ... ... Prepovedano je streljati, vidite, to je vse. Smo v zasedeni deželi, nepodvrženi in pazimo na videz miru. Nikakršnega streljanja! Potem se eden od vojakov spusti v jarek. Slišijo se topi udarci, eden, dva, trije, težko sopenje, udarci noža ob kamen. Nazadnje vojak, ki ga je obšla groza, prileze ven. Nož je skrivljen, vojak se opoteka ko pijan. Z obraza mu lije znoj. Težko delo v nesrečnem jarku mu je spilo kri, da trepeta kot list. Spodaj pa se slišijo novi kriki, pridušeni, topi, daljni. V jarek se spušča drugi vojak. Nekaj nedopovedljivo groznega je v tem, kako izginja pod zemljo. Kakor da drsi v kraljestvo pekla. Drugi vojaki stoje kakor hipnotizirani: niti besede, niti kletvice kakor drugekrati. Še sam oficir je nestrpen zaradi neprijetnega in nepričakovanega zavlačevanja. Njegova praksa je ovržena, koraka gor in dol, naposled se nagne nad jamo in vpraša: — Ali si končal? V odgovor pride na dan vojak sam, s krvavimi madeži na uniformi, ki jih poskuša odpraviti s krčevitimi in bolestnimi kretnjami. Tudi njegov nož je skrivljen od udarcev, življenje se je zopet izkazalo močnejše od jekla. Toda stokanja je manj, sliši se samo grgrajoče hropenje — tiše in tiše. Vendar je treba končati to neprijetno stvar: tudi vojaki imajo živce. — Ne utegnemo izgubljati čas, — se oglasi oficir z na- B vadnim, zapovedovalnim glasom, — zakopljite! Toda pri prvi lopati se zgodi nekaj nenavadnega. Kakor izpod zemlje, iz kraljestva mrtvih, iz globine groba se g razleže obupan, zamolkel in strašen glas učitelja: — Za božjo voljo! Živ sem! Poskočim in se nehote sklonim nad jarek. Učitelj je napol vstal, oči ima grozljivo razprte, prste krvave, z rokami se oprijemlje obeh strani groba, pogled pa mu je poln neiz- rekljive bolečine in prošnje in strahu pred smrtjo, V hipu se ga spomnim, dobrega in pohlevnega, kakršen je bil na svo- jg jem domu. Žena mi naliva temno višnjevo žganje, mali pa izteguje ročice proti meni in me med smehom kliče: »Stri- ček!«... Potegnem revolver in pomerim nanj — to je edino, kar morem dobrega storiti zanj. Močna roka me sunkovito potegne in orožje pade na tla. To je stotnikova roka. Pijan, togoten stoji za menoj, udarja s korobačem po škornju in vpije s tujim, hripavim glasom: — Dovolj ste mučili te ljudi! Hitreje zasipavajte jarek! Kakor da bi bili vsi čakali na to. Zamolklo se je razlegel hrup lopat iin zemlja kmalu pogoltno sprejme v svoje naročje prah, ki ga je bila rodila. Od tam pa se vzdiguje komaj sli-šen glas: »A-a!« Potem vse potihne. Jarek je v trenutku zasut, vojaki se postavljajo v vrsto, sliši se povelje in hip nato požira noč v svojem žejnem naročju tako krvnike kakor žrtve. Prev. J. F. s 7 POMURSKI VESTNIK, 22. SEPT. RECEPT ZA DEŽ Y Avstraliji že 13 let proučujejo, če je moč s pomočjo letal raztrositi med oblake elemente, ki bi oblikovali deževne kapljice. Trud ni bil zaman. Pokazalo se je, da proizvajajo delčki srebrnega jodida, ko jih raztrosijo v kimiluse, dež. Že pet let razvažajo letala srebrni jodid nad predeli Nove JUžne doline v Avstraiji. Pokazalo se je, da se je letna količina atmosferskih padavin od takrat znatno povečala. Ti rezultati bodo morda pomenili revolucijo, ker bo dež lahko padal tudi v puščavah, še posebej pa v prostranih predelih polsuhe zemlje, kot na Zahodu ZDA, Sredozemlju in v Avstraliji. ŽEPNA RAZSTAVA Kragujevski fotoamater Milovan Rakoojac ima zanimivo razstavo preko 150 umetniških fotografij. Razstava je tako majhna, da jo je moč zložiti v škatlo, nekaj večjo od škatle vžigalic in jo spraviti v žep. To so miniaturne kopijo umetniških foto- frrafij, ki jih je Rakonjac razstav-jal na raznih razstavah. Med njimi so tudi tri slike, ki jih je razstavljal na neki razstavi v Houkongu. SPOMINSKA PLOŠČA ZA POSTRVI Prvo »naseljevanje« postrvi na Novi Zelandiji se je začelo leta 1864. Od takrat velja na Novi Zelandiji posebna skrb razmnoževanju postrvi v odgovarjajočih rekah. Zabeležili so velike uspehe. Mnogo novozelandske Teke so sedaj bogate na postrvih, ki jih uspešno lovijo, vendar ob določenih pogojih. Zaradi vsega tega so Avstralci leta 1956 odkrili spominsko ploščo v botaničnem vrtu v Dunedinu v spomin na prvo spuščanje podmladka postrvi v reke Novega Zelanda. IZPOLNJENA OBLJUBA Naša slika prikazuje najhitrejšaga človeka na svetu — nemškega tekača na kratke proge Armina Harryja z zaročenko Christino Blasche, študentko zgodovine umetnosti. Pred rimskimi olimpijskimi igrami je Harry obljubil svoji zaročenki kot poročno darilo zlato kolajno iz Rima in je svojo obljubo, kot znano, tudi izpolnil. VAS NA TREH PLANINAH Okrog dvajset kilometrov od Bajine Raste je nad kanjonom Drine odročna planinska vas Rastište. Vas ima okrog 100 hiš in je znana po tem, da so njene hiše razmetane po pobočjih troh planin: Tare, Črnega vrha in Zvezde. Solarji iz te vasi obiskujejo skupno šolo v dolini rečico Dervente, ki teče »sredi vas.« med omenjenimi planinami. Ko govorijo o svoji šoli, pravijo učitelji, da se otroci dobro učijo, čeprav morajo vsak dan mnogo pešačiti na svoji poti v šolo s treh planin. PREŠTEVANJE DIVJAČINE Z LETALI V nekaterih evropskih državah že dolgo časa organizirajo preštevanje nekaterih vrst divjačine s pomočjo letal. Nekatere vrste celo lovijo z letali (na primer volkove v Sibiriji). Na Švedskem z letali ugotavljajo številčno stanje losov v nekaterih loviščih, v ZSSR pa na isti način preštevajo antilope. Tako so iz letala fotograf rali območje, na katerem živijo antilope okrog Astrahana, Stalingrada in Rostova. Na ta način so ugotovili, da je na tein terenu okrog 350.000 antilop. STO LET STARA PIPA Vašo Kolar, kmetovalec iz vasi Kadina Glavica v občini Drniš, ima zelo staro pipo. Že leta 1860 je kupil Vasin oče Peter na nekem sejmu v Sinju pipo iz gline, ki se je ohranila vse do danes. Pipa predstavlja tudi lepo umetniško delo. Na njej je portret moža z brki. Pipa — stoletnik je dobro ohranjena. Kmetovalec Vašo jo skrbno hrani kot spomin na očeta. DEKLE NA SMETEH V Honkongu je po pijančevanju v hotelu, v katerem prebivajo ameriški turisti, padlo v ranih jutranjih urah neko dekle z okna drugega nadstropja. K sreči je padla na prepoln sod s smetmi, ki je čakal, da ga odpeljejo. Skoraj popolnoma onesveščena zaradi velikega strahu je obležala. Mimo sta prišla dva Kitajca, ki sta bla presenečena, ko sta opazila mlado dekle na smeteh. Eden izmed njiju je porogljivo zmajal z glavo: »Kaj vse ti Američani ne mečejo med smeti!« PIJANOST Nedavno so enega izmed profesorjev Medicinske fakultete v Stockholmu ponoči med banketom nujno poklicali k neki pacijeniki. Profesor se je odzval klicu dolžnosti, čeprav je že precej globoko pogledal v kozarec. Ko je začel s pregledom, se mu je stetoskop, vinjenemu, iz-mikal v roki. Zamrmral je: — Uh, prekleta pijača! — Pacijentka je to drugače razumela. Skušala se je dvigniti iz postelje in prestrašena je zašepetala profesorju: — Da, res je, napila sem se. Toda, prosim vas, dragi profesor, ne povejte mojemu možu o tem niti besede! JABLANI. KI ŽE DRUGIČ CVETITA Na posestvu Rodoljuba Jeumoviča, knjigovodje iz Novega Pazarja, sta ponovno pognali cvetje dve jablani. Obe sta v Rodoljubovem Nadonosniku, ki šteje preko 50 jablan, druga poleg druge in kar je najzanimivejše pri vsej stvari: plodovi z obeh so še na drevesih. Jaumovič je prepričan, da bosta jablani, v kolikor ne bo slana uničila njunih cvetov, drugič obrodili, vendar šele enkrat pozno jeseni ali v začetku zime. NESREČA JU JE ZDRUŽILA V vasi Osipaonici, blizu Smedereva, živita nevsakdanja kolesarja — invalida. To sta Drago Brankovič, ki ne more hoditi, in Boža Marjanovič, ki je pri eksploziji granate izgubil vid. Oba sta se združila na neobičajen način. Kadar morata opraviti kakšen posel v Osipaonici ali kateri drugi vasi, sedeta skupaj na kolo. Medtem ko Drago upravlja kolo, sedi Boža na mestu za prtljago in z nogami obrača pedale. Tako z združenimi močmi prepeljeta na kolesu po več kilometrov na uro brez nesreče ali težave. SAMOMOR ZARADI PLEŠAVOSTI Veliko žalost prebivalcev mesta Enmorrowa (Sidney, Avstralija) je izzval samomor 20-letnega H. Pesata.. Ta mladenič je tako naglo izgubljal lase, da je postal popolnoma plešast. Obiskal je mnoge zdravnike in uporabljal številne preparate, vendar uspeha ni bilo. Našli so ga mrtvega v kuhinji, v katero je pustil plin. V poslovilnem pismu je omenil, da nima življenje brez las zanj nobenega smisla. ČRNE IN RDEČE NOGAVICE V nekaterih vaseh v okolici Muća, nedaleč od Splita, je zanimiv običaj, ki se je ohranil med tamkajšnjimi ženami. Poročene žene nosijo rdeče nogavice, samske pa črne. ELEKTRONIKA PRED 1000 LETI V okolici Bagdada so našli ostanke starodavnih galvanskih elementov, katerih starost je več kot 1000 let. Našli so kovinasto posodo, v katero so nameščali elektrolit in ogljeno paličico. SPREGOVORIL PO DVEH LETIH IN POL Branko Trbojevič, traktorist iz Titela, je postal pred tremi leti žrtev prometne nesreče. Izgubil je vid, sluh in dar govora. Vid in sluh sta se mu vrnila po dveh mesecih, vendar je še dalje ostal nem. Bil je zelo zaskrbljen, ker so mu zdravniki rekli, da sploh ne bo več govoril, če se mu v treh letih ne vrne dar govora. Pred časom je nenadoma spregovoril. Dar govora jo ponovno dobil na neobičajen način. Sam pravi o tem, da se jo njegov prijatelj And-jelko Kolonja pripeljal na kolesu mimo traktorja goseničarja, ki ga je upravljal. Ko je odpeljal mimo, je Andjelko zaradi neravnega terena padel s kolesa in le malo je manjkalo, da ga ni s traktorjem povozil. V zadnjem trenutku je Branko ustavil traktor. Tedaj se je zelo ustrašil in od strahu naenkrat spet spregovoril. VSI IMAJO PRAV Kakor znano, so na kongresu britanskih Trade Unionov izglasovali dve resoluciji o oboroževanju, ki sta očitno v protislovju: prva zahteva, naj se Anglija odreče atomske oborožitve ne glede na druge, in druga, ki pravi, naj se oborožitve ne odreče brez drugih. Neki Britanski list ugotavlja, da to spominja na anekdoto o angleškem sodniku, ki je dejal, da imata (razsoditi je moral v neki civilni pravdi) obe stranki prav, ko pa je neki odvetnik pripomnil, da obe stranki ne moreta imeti prav, je mirno odgovoril: — Tudi vi imate prav. PRED POROKO V SMRT NA MOTOCIKLU V okolici Koprivnice se je zgodila prometna nesreča, v kateri je našla tragično smrt 19-letna Milica Mudjerečan, maturantka iz Kalinovca. S prijatelji in prijateljicami ter s svojim zaročencem Matom Redjepom, predavateljem avto-moto šole, je bila na kopanju. Ker so vsi imeli motocikle, so se po kopanju ustavili v večih gostilnah, ker jo Mato na vsak način hotel proslaviti svojo fntov-ščino. Ko se je napil, mu zaročenka ni dovolila, da bi upravljal motorno kolo. Čeprav ni bila vešča, je sama vzela krmilo v roke in se naposled pri srečanju z vozno vprego zaletela v neki most. Bila je v trenutku mrtva. Njen zaročenec je dobil poškodbe po vsem telesu, motor pa je popolnoma uničen. VZLETIŠČE IN PRISTAJALISČE ZA HELIKOPTERJE -V Moskvi, kjer je bilo nekoč osrednje letališče, so uredili prvo vzletišče in pristajališče za helikopterje o glavnem mestu Sovjetske zveze. Tako se bodo potniki od Moskve do letališča Šeremetjevo in obratno odslej prevažali z udobnimi helikopterji »Mi 4«. Polet bo trajal 10 do 12 minut. Na sliki: helikopter na letališču Šeremetjevo ŠTIRI NOVE ŽRTVE ŽEJE IN SAHARE To je bil konec. Pregreta streha se je dvignila nad tremi moškimi, ki so ležali na zemlji. Goli, nepremični, niso imeli trije vojaki niti toliko moči, da bi obrnili oči. Ali so prebili dve uri ali dva dni pod razžarjeno svetlobo Sahare? Ničesar niso vedeli... Kamion, s katerim so se peljali v francosko raketno bazo Amadir, se je pokvaril sredi peščenega oceana. Zato so nadaljevali pot peš, da bi prispeli o svojo bazo. Toda pozabili so na največjega sovražnika človeka v Sahari — žejo. Čez nekaj ur so postali pošasti z izbuljenimi očmi, nesposobni, da bi zaprli veke. Bilo jih je sedem, ko so zapustili kamion. A sedaj so ostali vsega trije: štirje njihovi tovari- ši so popadali drug za drugim in ostali sami o puščavi. Stopali so naprej. Noč, nekoliko bolj vlažna kot običajno, jih je malo požioila in uspelo jim je, da so se privlekli do neke osamljene hišice na poti. Toda hišica je bila pusta. To je sonce spet vzšlo, so bili izpostavljeni še strašnejšim mukam. Pričakovali so smrt. Eden izmed njih je neprestano drezal s prsti v pesek in ječal kot mali otrok. In nekega trenutka je dvignil glavo. Zazdelo se mu je, da je slišal pritajeni zvok motorja. Hotel je zakričati. Toda kot v hudih sanjah, v katerih iz strahu ne moreš krikniti, so ostala njegova usta nema. In vendar je njegov obraz obsijala radost: kamioni so se mu zares približevali. Videl je, kako iz njih izstopajo ljudje s posodami, polnimi vode. Nato se je onesvestil. Uro pozneje so bili trije vojaki o taborišču misije SOS Sahara, ki proučuje človekovo izdržljivost glede žeje v največ ji puščavi na svetu. Preden je naletela na vojake, ki so umirali od žeje, je ekspedicija že odkrila trupla štirih nesrečnežev. Če bi prispela dve url pozneje, bi tudi preostala trojica umrla od žeje. Prve partizanske ladje Stjepan Kerečin, polkovnik JLA, je objavil ob letošnjem Dnevu mornarice v tisku zanimive podatke o tem, kako je nastala naša mornarica in kakšne borbe je vodila med vojno na Jadranu. Polkovnik Kerečin piše med drugim, da je ladje vojne mornarice bivše Jugoslavije leta 1941 v glavnem zaplenila fašistična Italija. Poročnika bojnega bro-da Milan Spasič in Sergei Mašera sta uspela spustiti v zrak rušilec »Zagreb«. Z njim sta se tudi poro-pila. Podmornica »Nebojša« in tor-pedoviki »Durmitor« in »KajrnakČa-fam« so prešle na stran zaveznikov, polagalca min »Makarsko« pa je potopila posadka. Toda v začetku NOV se je začela borba tudi na Jadranu. Prve borbe so vodili partizani -mornarji ob obali in na morju med otoki, z motornimi čolni in čolni na vesla. Namen je bil, ovirati plovbo sovražnih ladij in ohraniti zvezo med partizanskimi enotami na obali. Prvi uspeh je bil dosežen s pomočjo sabotaže. Zgoreli sta dve večji, poškodovane pa so bile štiri manjše italijanske vojne ladje. Leta 1942 so partizani zajeli štiri italijanske jadrnice, ob koncu tega leta pa tudi konvoj šestih motornih jadrnic. Vse te ladje so odvedli v Podgoro, ki je postala neslužbena partizanska pomorska baza. Dve ladji so partizani oborožili in pod imeni »Partizan« in »Pionir« sta ovirali plovbo sovražnih ladij. Uradna italijanska poročila so tedaj sporočila, da se »poraja partizanska mornarica«. V tem obdobju je for- miran tudi minerski odred, ki je jemal eksploziv iz plavajočih sovražnih min. V Podgori je bil 23. januarja 1943 osnovan Prvi mornariški odred. 10. oktobra istega leta pa tudi Poveljstvo mornarice NOV. Borbe so bile vedno pogostejše. Do kapitulacije Italije, 9. septembra, je bilo na morju napadenih 80, zajetih pa 32 italijanskih ladij. Partizanska mornarica je sodelovala pri osvoboditvi otokov Cres, Lošinj in Karlobag. Nemci so ob koncu leta poslali na Jadran močne pomorske in letališke sile. Po težki borbi so obvladali Hrvatsko Primorje in severno Dalmacijo. Naša vojna mornarica je tedaj evakuirala določene enote in 13.000 beguncev na svobodne otoke in se med borbo umaknila na otok Vis. Borbe na morju niso prenehale niti takrat. Leta 1945 je naša vojna mornarica uspešno sodelovala pri osvoboditvi Hrvatskega Primorja in Kvarnerskih otokov in je prepeljala borce Devete divizije v Istro. Naša vojna mornarica je potopila v vojni 7 sovražnih vojnih in 12 transportnih ladij, zaplenila je 20 vojnih in oboroženih ladij in 47 motornih plovnih objektov; zajela je 3189 sovražnih oficirjev in vojakov. Razen tega je prepeljala na otok Vis okrog 16000 ranjencev in s-kopnega evakuirala 33.000 beguncev. STROJ — .,K0PIJA“ LOVEČIH MOŽGAN V Miamiju (ZDA) so prikazali velikansko elektronsko napravo, ki predstavlja doslej najbolj veren poskus mehanične »kopije« sistema dela človeških možgan. Stroj je visok štiri metre, ima sedem metrov v premeru in je opremljen s 38.000 cevmi, ki so povezane s sistemom žic, dolgimi 50 kilometrov. Naloga teh mehaničnih možgan je, da skušajo prikazati nekoliko osnovnih funkcij možganskega sistema. Naprava predstavlja fiziološko shemo možgan, njene žarnice pa živčne celice. Električni impulsi posnemajo sporočila, poslana iz možgan ali prispela vanje. Na prostranem ekranu se pojavi zvočna slika, ki predstavlja neko vrsto zuvesti mehaničnih možgan. Stroj nima pretenzije, da bi dočaral nastanek in zapleteni proces nastajanja misli. Njegov namen je, da prikaže mehanizem čutnega opažanja in omogoči, da se spremljajo vse operacije, ki nastanejo v možganih potem, ko se zabeleži zunanji dražljaj, a tudi komande za odgovor na ta dražljaj, ki jih možgani pošiljajo motornim centrom. Tako je, na primer, poslušanje in gledanje operne pevke spremljano z evociranjem likov in glasov drugih opernih pevk v »spominu« mehaničnih možgan. Naposled stroj primerja videz in kvaliteto glasu vseh znanih pevk in »izreče« sodim o tem, katera je najboljša in s kolikšnim ploskanjem je treba nagraditi to, ki jo poslušamo. NERAZUMLJIV JEZIK ZNANSTVENIKOV Sir John Thompson, šef britanskega urada za atomsko energijo, se pritožuje nad zmešnjavo, ki vlada v znanstvenih raziskovanjih, in pravi: »Eden izmed velikih problemov, s katerim se bomo verjetno srečali v doglednem času, je ta, da znanstveniki ne bodo v stanju, da bi razumeli, kaj govorijo drug drugemu.« EPILOG UMORA NA ULCINJSKI TRŽNICI Pred časom smo poročali o tem, da jo Ljulja Delič na ulcinjski tržnici ustrelita Dana Bogdanoviča, ker je Širil o njej neresnične vesti. Oba sta iz vasi Zoganj, Ljulja pa je ustrelila Dana maja letos. Pred kratkim je senat Okrožnega sodišča v Cetinju obsodil Ljuljo Delič na kazen strogega zapora in sicer za dobo 7 let. PRVI PARTIZANSKI KAPITAN 24. januarja 1942 je priplula v pristanišče Gradac na poti iz Met-koviča v Makarsko velika motorna jadrnica »Merkur«, ki je vozila s seboj 7 vagonov moke, fižola in koruze za vojsko. Ladjo so partizani zajeli in takoj so začeli izkrcavati hrano, da bi del prenesli v hribe, del na razdelili ljudstvu. Del hrane je bilo treba izkrcati v pristanišču Ploče, čas pa je bil dragocen, ker je bilo pričakovati napad okupatprja. Istega dne so se namreč začele oborožene akcije partizanov na tem ub-mtčju in eden izmed vodij vslaje — Vitomir Viskič se je obrnil do Miloša Andrijaševiča, ki se kot »barba Miloš« še danes ukvarja s svojim ribičk in poslom, nakar je »Merkur« odpluti iz pristanišča. Prvi partizanski kapitan, barba Miloš, se še spominja, da je bila temna noč. Svetilniki niso svetili. Tudi na ladji ni bilo luči. Samo po spominu je priplul v pristanišče Ploče. Bila je nevarnost, da se bo ladja razbila, hrana pa potopila. K sreči so jim tam, kjer je bilo treba pristati, le malce posvetili in tako so uspešno opravili svojo nalogo. Ko so se vračali, je le malo manjkalo, da niso zajeli še eno sovražno ladjo. Tako je barba Miloš postal komandant prve partizanske ladje. Morski kanali pod Bokovirn so postali bojno polje, Podgora, kot že rečeno, pa prvo pristanišče partizanske mornarice. ZDRAVSTVENA ZAŠČITA V ZRCALU ANKETE Zvezni zavod za socialno zavarovanje je objavil rezultate koristne ankete. Anketa je s številnimi vprašanji o zdravstveni zaščiti zajela zavarovance v mnogih jugoslovanskih mestih in industrijskih središčih, med njimi tudi v Ljubljani in Jesenicah. V glavnem je anketa pokazala, da so zavarovanci najbolj nezadovoljni spričo dolgega čakanja v zdravstvenih ustanovah in spričo nezadostne zavzetosti zdravnikov. Med odgovori so najzanmivejši tisti, ki so jih zavarovanci dali na vprašanje: »Ali ste zadovoljni z zdravstveno zaščito, v kolikor niste — zakaj?« Anketa kaže, da je mnogo večji odstotek nezadovoljnih zavarovancev v mestih (povprečno 23,7 anketiranih, kot v industrijskih središčih (17,7 odst.). Z uslugami zdravstvene službe je v Beogradu nezadovoljnih 29,9 % anketiranih, v Ljubljani 22.9%, na Jesenicah 23,7%, v Trepči 8.3% itd. Kot razlog, zakaj so nezadovoljni z uslugami zdravstvene službe, je največje število zavarovancev navedlo dolgo čakanje in nezainteresiranost zdravnika do pacienta. Zaradi dolgega čakanja je največji odstotek nezadovoljnih v Ljubljani (66,2% anketiranih), najmanj pa v Trepči (2,8%). Pritožbe zavarovancev govorijo, da zdravniki niso dovolj zainteresirani za bolnika, da mu ne posvečajo skrb, da niso neposredni v kontaktu in podobno. Odstotek teh pritožb je razmeroma visok. Zanimivo je, da je mnogo več pritožb spričo nezadostne zavzetosti zdravnikov med zavarovanci podjetij, ki imajo lastne zdravstvene postaje, kot lam, kjer uporabljajo zavarovanci druge ambulante. Zavarovanci, ki imajo svoje ambulante, pa se zato manj pritožujejo zaradi dolgega čakanja. Upoštevajoč vse razloge nezadovoljstva, — poudarjajo strokovnjaki Zveznega zavoda — lahko pridemo do zaključka, da so podredi pretežno subjektivni faktorji, ki vplivajo ua slabosti v organizacij zdravstvene zaščite. Lahko se reče. da je uradniški položaj zdravil kov in ostalih zdravstvenih delavcev glavni vzrok pomanjkljivosti, predvsem ne dovolj pristnega odnosa med zdravstvenimi delavci in bolniki in določenega nezaupanja zavarovancev v do ustanov javne zdravstvene službe. Te pojave pa je mogoče preprečiti z drugačnim sistemom nagrajevanja zdravstvenih delavcev, ki jih bo mnogo bolj približal zavarovancem. MEGLA PROTI GRIPI Čeprav je medicina že zdavnaj obsodila nezdravo podnebje mest z meglo, kot sta London in Los Angeles, sta dva ameriška zdravnika opravila zanimive poskuse, ki kažejo, da lahko ima megla tudi zdravilno dejstvo. Miši, ki so bile dva meseca prepuščene vplivu zraka, polnega megle in industrijskega dima, so pokazale mnogo večjo odpornost proti gripi od miši, ki so med tem časom živele v idealno zdravi klimi. To krepitev organizma v odnosu na viruse gripe pojasnjujejo s primerjanjem vpliva industrijskega dima, ki ga vsebuje megla, z vplivom antiseptičnega aerozola. Zanimivo je. da sovjetski zdravniki v kijevski bolnišnici umetno ustvarjajo zamegleno atmosfero, zasičeno z aerozoli in jonizirano do visoke stopnje — za borbo proti povišanemu pritisku. Profesor Paličenko veruje, da bo moč na ta način zdraviti tudi notranje krvavitve. ZASLIŠANJE V PRITLIČJU Na sodišču v Stuttgartu so poklical: kot pričo Ano Grossel. Toda priča je tako težka, da so ni mogla povzpeti v drugo nadstropje, kjer je bila razprava. Sodniki so zato prišli v pritličje in tam zaslišali korpulentno pričo. Dj. Buzganovic: POGODBA NA SVATBI S takšnimi besedami je Tihomir Stanišič iz Novega Sada pripovedoval o svojem razočaranju, ki ga je doživel v Leskovcu, v kraju, iz katerega se je odselil pred petnajstimi leti: »Hotel sem videti, koliko se mi je rojstni kraj spremenil, in odšel sem tja z ženo. In zares sva imela kaj videti, tako v Leskovcu kot v okolici. Ljudstvo je razpoloženo in uživa v lepoti svojega mesta. Toda poleg najinega občudovanja sva doživela tudi razočaranje na neki svatbi v samem Lesko veti, ko sva slišala, kako se nekateri v tem delu Srbije možijo in ženijo. To je bilo 23. avgusta. Odšli smo po dekle v sosednjo vas. Tam so nas pričakali kot prijatelje, čeprav nas je bilo 30 oseb. Nastalo je objemanje in poljubljanje, in ostali običaji. Pričeli smo piti in jesti. Radost in veselje — navadno rečeno običajna »gužva«. Mlada je po vrsti ponujala žganje in zb rala denar: Šilce žganja 100 dinarjev in še več. Nato se je začelo obdarovanje: nevesta gostom in gostje nevesti ... Moja žena, ki ni tega nikoli videla, je pazljivo opazovala vse, kar se je dogajalo. Naposled se je začelo novo prijateljstvo med nevestinim stricem in nekim kotlarjem iz Leskovca. Stric je pozval kotlarja, da bi postala tudi ona sorodnika, ker ima stric hčerko, kotlar pa sina. Hči je, tako je govoril, lepa in pridna. — Prijatelj, je odvrnil kotlar, — strinjam se in vidim, da je dekle lepo. Lahko se bova spoprijateljila. Samo rečem ti: moj sin ima kompletno spalnico, radio, televizijski sprejemnik, kolo in motor. Manjka mu še limuzina. Ti kapi »Fiat 1100« in postala bova prijatelja. In nato se je začelo splošno pogajanje, ne glede na to, da se fant in dekle sploh ne poznata. Zena, ki je poslušala našega botra, kako nam je pripovedoval, da je za možitev starejše hčerke prodal, razen vse živine, tudi vprežni voz, in slišula, da se tod precejšnje število mladih tako mož.i in ženi, a da se sploh ne pozna mi je zašepetala: — Mar tukaj delajo Socialistična zveza in mladinske organizacije, če se mladi tako možijo in ženijo. Zakaj ne vzgajajo te mladine? Na to sem ji odgovoril, da se tudi sam vprašujem, zakaj je to tako. In kako dolgo se bodo, zares, ta mlada pokolenja tako možila in ženila?« Zares — kak« dolgo? Tako vprego si je omislil Stanko Ogrizek iz Veržeja. Na voziček lahko naloži tudi večje breme, najraje pa se vsede na doz sam in se tako — sicer nekoliko nenavadno — vendar precej hitro, odpelje sem ali tja. 8 POMURSKI VESTNIK, 22. SEPT.