1'oštnina plafcana v gotovini Cena 1.50 din Izhaja vsak pctek ob 16. // Naročnina znaša mesečno po poSti 5 din, v Celju z dostavo na dom po raznašalcih 550 din, za inozemstvo 10 din // UredniStvo: Celjc, Strossmayerjeva ulica Stev. 1, pritliCje, dcsno; uprava: iovo // Telefon Stev. 65 / / Racun pri poStnem čekovnem zavodu v Ljubl|ani štev. 10.666 Leto XXI. ____ Celie. petek 15. decembra 1939________________ Štev. 51. Naš slovenski probiern Celje, 15. decembra. Beograjska »Politika« je priobčila le dni pod naslovom »U iseljeništvu živi danes oko 600.000 Slovenaca« iz Celja zanimiv prispevek ik vprašanju slo ;en- skih izseljencev. Problem slovenskega izseljevanja je naš brez dvorna najvcčjJ narodni in socialni problem, kalcremu bo morala slovenska samouprava posve- čati vso pažnjo in skrb. /je danes mora- mo ugotoviti, da nam vsako lelo dora- ste prilično 20.000 mladih moči ročnih in duševnih delavcev, ki iščejo ^aposli- tve in kruha. Dravska banovini ima nad 100-milijonski letni proračun, pa bi bilo nujno želeti, da bi merodajni, ki s tem proračunom razpolagajo, skrbno gledali, kako zaposliti doma naš vsak> letni prirastek zdravega naraščav.. Slovenija šteje 1,200.000 prebivalcev, kar znaša 75 ljudi na kvadratni kilome- ter. Od tega prebivalstva živi 82% po vaseh in podeželju ter 18% v mestih. Po uradni statistiki naše banovine ;e preživlja le 60% celokupnega prebival- stva Slovenije, t. j. 690.000 ljudi od kme- tijstva. Smo torej agrarno močno pa- sivna pokrajina, kar se za nas tako ne- ugodno odraža v ogromnein odstotku naših ljudi, ki morajo vsako leto v svet za delom in kruhom. Slovenija je a- grarno prenaseljena, saj pride na l kva- dratni kilometer njivske površine 220 ljudi. Vrh tega pa je zemlja pri nas tu- di manj rodovitna, kot pa v večini osta- lih delov naše države. Nam primanjku- je zato mnogo pridelkov za lastno pre- življanje, saj uvozimo letno okrog 10 tisoč vagonov moke in žita; za trg in izvoz imamo lastnih pridelkov le malo. Pri izvozu prihaja v Sloveniji v poštev le Ie», *Mn&±i- aw^tj», —vjaio in šivina. Od 160.000 slovenskih gospodarstev ima- mo celih 35.000 kmečkih gospodarstev, k; so brez vprežne živine. Od približno poldrugega milrjona hektarjev površine je polovica obdelane zemlje (njiv, vino- gradov, vrtov), 45%; je gozdov in sko- raj 5% neobdelanega sveta ter nad 100 tisoč hektarjev plodne zemlje v močvir- natih legah, kar je za agrarno revno in malo Slovenijo nezadovoljiva ugotovi- tev. Od 134.000 poljcdelskih družin je 30.000 nesamostojnih (družine poljskih in gozdnih delavcev), od tega samo vi- ničarskih družin nad 15.000. Ako tej malo razveseljivi sliki, ki nam kaže trdo in težko življenje slovenskega podeželja, dodamo še nezadostno zapo- slenost naših industrijskih centrov in mest, ki nc morejo sprejeti in zaposliti navala odvišnih delovnih moči kmečkega zaledja, prihajamo do korenin onega zla, ki ženc naše ljudi v svet in slabi na- äe narodno telo. Naš šolani in intelektualni proleta- riat, cigar stevilo iz leta v leto narašča, čaka moralno strt na službe. To dejstvo ^amo še dopolnjuje žalostno sliko slo- venskega vprašanja, ki more najti pO- voljno rešitev le v dobro urejeni in moč- ni Jugoslaviji, ki bo umela zbrati vse konstruktivnc sile in bo s plodnim de- lom celokunpega naroda zamujeno in pogrešeno popravila. Naš slovenski delež pri tem ne more biti v tem, da se Slovenci med seboj ubijamo, siabimo in drobimo, ko nam skrb za naš vsakdanji kruh nujno kaže pot medsebojnega spoštovanja in skup- ne odgovornosti za naš največji sloven- ski problem in cilj, ki nam postane do- segljiv ob naporu in sodelovanju vseh le v skladu in sklopu jugoslovenskega državnega, narodnega in gospodarskega izživljanja. Ako se povrnemu k članku beograj- ske »Politike«, pa moramo nekaj bistve- nega popraviti in dodati. Clankar »Po- litike« iz Celja pravi, da živi v Sloveniji 720.000 Slovencev, 598.000 pa da jih je v izseljeništvu. Naša banovina ima 1,200.000 prebivalcev, med temi je od- stotek tujerodnega prebivalstva tako neznaten, da ne doseže niti 20.000 ljudi tujega jezika in tuje miselnosti. »Poli- tika« prav nič ne omenja naših velikih Rusiia izkliučena iz Društva narodov Ukrepi italije — Hude b&rbe na Finsketn — Vellka po- morska bitka pred urugvajsko obalo DruuŠtvo narodov je zasedalo v Ze- nevi od ponedeljka do cetrtka. Glavna tocka zascdanja je bila finska prttožba proti ruskemu vpadu na Finsko. Druš- tvo narodov je pozvalo Sovjctsko Kusi- jo, da takoj prekine vojaške operacije proti Fiiiski in pristane na pogajanja z njo v okviru Društva narodov. Sovjet- ska vlada naj v 24 urah odgovori na ta poziv. Moskovska vlada se ni odzvala temu mirovnemu po/ivu. Zato je bila Sovjetska Rusija na predlog Argentine v četrtek prcd zaključkom zascdanja iz- ključena iz Društva narodov. Glasova- nja so se vzdržali zastopniki Jugoslavi- je, Grčije, Kitajske in Finske kot priza- dete državfi. V noči o]go dober in blago doneč zvok, ker b.) to ime pomenilo človeka značaja in po- stenja ter vzornega vzgojitelja m'adine, ¦ ki ie z vsem sreem in z vsemi svojimi bogatimi silami služil svojemu naredu. Fran Krajnc je bil 30 let učitelj mladini v nekdanjih mračnih in zatohlih prjsto- rih okoliške deške narodne sole v Celju. V teh prostorih pa je dajal slovenski mlaiimi polno solnca, saj je bil poln ve- drine, ki jo je črpal iz svojega vedrega srr:a in iz svoje bogate in plemeniti du- še. Tviladini je vcepljal vero v bo'lcc- nost slovenskega naroda, ki je doživljal pred vojno težke dneve. Bil je med naj- uspešnejšimi pravimi narodnimi rlslavc;. V tesnem prijateljstvu z nepozabnini šolskim upraviteljem in učiteljskim or- ganizatorjem Arminom GradiäniUom ie z vso vnemo in ljubeznijo deloval na celjski okoliški šoli, ki je bila pred voj- no ena najmočnejših narodnih utrdb za zaščito našega življa pred tujčevim nasi- Ijem. Velike so tudi pokojnikove zaslu- ge za novo veliko poslopje okoliške sole. Fran Krajnc je bil zvest in resničen to- variš. Kadar se je vračal s svojih veli- kih potovanj v Celje, je vedno najrajši poiskal svoje tovariše, med katerimi se je poeutil najsrečnejšega. Franu Krajn- cu je zagotovljen trajen spomin med vsemi neštetimi, ki jim je odpiral pot v svet in v življenje. Moški zbor CPD je zapel »Usliši nas«, nakar so začcle padati grude prsti v po- slednje domovanje velikega moža, čigar ime ne bo med narodom nikdar pozab- ljeno. Uboi pri Rogatcu Celje, 15. decembra. V sredo okrog 18, rta posestnikova sinova Ivan Cajzek in Anton Gobec iz Stojnega sela pri Rogatcu napadla 2S- letnega posestnikovega sina Avgusta Artiča iz iste vasi in ga zabodla z nožem v trebuh. Artiča, ki je dobil zelo težke poškodbe, so prepeljali v celjsko bolnico, kjei- je danes ob 11. dopoldne izdihnil. Cajzka in Gobca so orožniki aretirali. PoSitika Volilnl odmevi V Banatskem Aleksandrovu sta bila nedavno obsojena dva »specialista«, ker sta pri zadnjih volitvah v korist tam- kajshjegä predsednika obeine »prelila« 500 glasov. Sedaj pa je bil obsojen tudi omenjeni predsednik občine, ker je sto- ril krivico nekemu bivšemu dobrovoljcu in nosilcu Karadjordjeve zvezde, ki ni hotel glasovati za vlado. »Sokolski glas- nik« vprašuje: Ali pomenita ti dve ob- sodbi, da bo takšno »državotvorno delo« zares prenehalo? Naročajte „Novo dobo"! Hemd v Jugoslav!!! izsffopa/o ix Kuüurbunda Novosadski »Dan« piše, da geslo »Heim ins Reich« nima uspeha pri juž- nobanatskih Nemcih. Tisti Nemci, ki so jih prej madžarizirali, pa so se zaradi narodno socialisticne propagande pre- j vrgli ponovno v Nemce, se sedaj zopet izjavljajo za Madžare. Kmetje, ki so bili člani Kulturbunda, so začeli izsto- pati iz njega, ker mislijo, da jim kot nečlanom te nemške organizacije ne bo treba zapustiti Jugoslavije. Več je tudi že Nemcev, ki so se prijavili za vstop v j pravoslavno cerkev. Zbltka jugoslovenskih Nemcev za NemčiJo Graäka »Tagespost« poroča: »50.000 kg svinjske masti in 20.000 i kilogramov svinjskega mesa je v pone- J deljek 11. t. m. odšlo iz Jugoslavije kot posebno darilo nemškemu narodu. Po- ^^^^^^^^^^^^^^^^ I Kdor podpira Narodno kreditno zadrugo z o. z. v Celju pomaga iuväti naše meje in našo n rodnn posest. Ustanovitelji: Sokolskc župe: Celjc, j Kranj, Ljubljana, Maribor in Novo I mesto, Družba sv Cirila in Metodd v ' Luibljani.SoUol matica:CelJG,Ljub! ana, i Maribor in Zveza kulturnih društev ' v Liubljani. Kino METROPOL Ce/ie pred va ja od 15. do 17. decembra Cfe^0 v e 1 e d e 1 o v nemškem jeziky Bozii mlini Globok film o krivoprisežniku in njegovih težkih duSevnih borbah, ki vodijo do najtežjih dramatskih komplikaclj. V glavni vlogi Jirlna ttepnitkova Willy Bauer Prihodnji film od 22. do 24. decembra V IMENU ZAKONA __ V nemSkem jeziku. krajinski vodja konzul Neuhausen je or- ganiziral akeijo, s katero je 8000 v Ju- goslaviji živečih nemških državljanov zbralo 1,000.000 dinarjev zä zimsko po- moč nemškega rajha. Za ta milijon so nakupih v Jugoslaviji pet vagonov svinj- ske masti in dva vagona svinJBkega me- sa. Kakor rečeno, so 2ncsek enega mi- lijona dinarjev zbrali v Jugoslaviji &- veči rajhovski državljani, toda ta zne- sek ni edini prispevek, ki ga je ta sku- pina zbrala v korist zimski ikymoci.c Gospod posebne satte Splitski listi javljajo, da je bil od- vetnik dr. Edo Bulat aretfraft, ker je pripravljal frankovske demonstraeije proti banu Subašiču in zahteval, da Hrvati docela prekinejo z Jugoslavijo. Ker smo pri nas navajeni že na vsa- kovrstna čuda, ne bo odveč — piše »So- kolski glasnik« —, če omenimo, da je isti dr. Bulat pred desetimi leti progla- šal za slabiče vse Jugoslovene, ki niso pristali na njegove zahteve, da 3e z ognjem in mečem uniči vse, kar je hrvatskega... Aretadje na Slovaškem Zagrebška »Nova riječ« poroča, da sta predsednik Tiso in Gestapo v vzhod- ni Slovaški izvršila aretacije mnogih Stalinovih »panslavistov« in Beneäevih »boljševikov«. Soince svobode Slovaški škofje poudarjajo v svojetu pastirskem pismu, da je v tem letu slovaäki narod obsijalo soince zlate svo- toocte Srcöen narod, ki ima tako dobre in skrbne dušne pastirje. Terorisf Jeiii Interniran v Anglljl Splitski »Narodni list« poroča,, da bo znanega frankovskega terorista dr. Branka Jeliča, glavnega pajdaša zlo^ glasnega Paveliča, internirali v Angllji. Aretirali so ga na nekem italijaixskem parniku, ki so ga pri Gibraltarju usta- vile angleške lad je. Jelič je potoval r nemškim potnim listom v Amoriko, da bi tarn vodil frankovsko agitaeijo tncd našimi izseljenci. Kdo bo zmagal I »Neue Züricher Zeitung« pravi v ne- kem članku, da bo v sedanji. yojni zma- gal oni, ki bo mogel položiti na rai»o zadnji dolar ali zadnji funt. , Domaie vests BOZICNA STEVILKA »NOVE DOBE« bo izšla v petek 22. t. m. popoldne. D«- pise za to številko bomo sprejemali na- mo rlo četrtka 21. t. m. dopoldne. — Razstava neraške knjige v Beogra- du. Te dni je bila na zelo svečan način otvorjena v Beogradu razstava nemške knjige. V teh časih, ko vlada v svetu največja nape tost in ko 'vojna vihra po- dira temelje držav, je ta razstava v Beogradu nedvomno pojav svoje vrste. Vsak Jugosloven, posebej še pa vsak Slovenec je moral ogorčeno in užaljeno ostrmeti, ko je aliSal, da se na tej raz- stavi na prav ncdostojen način z neko zgodovinsko potvorjeno listino žali naš veliki pesnik France Prešeren. Pa če ni bil mišljen s tem naä pesnik, pač pa neki Henrik Prešeren, mož našega imena in naše krvi, je vsekakor dovolj značilno, ako danes prihaja k nam z razstavo nemška knjiga s tako listino. — Skupne božične počitnice za vse šole v državi. Na intervencijo društva »Putnik« v Beogradu ter Tujskopromet- nih zvez v Ljubljani in Mariboru je mi- nistrstvo za prosveto izdalo naredbo, S katero se odrejajo božične šolske počit- nice za čas od 23. decembra do 10. ja- nuarja. S takšno odredbo zimskih Šol- skih počitnic je naši šolski mladini dana Stev. 51. »NOVA DOB A« 15. XII. 1939 Stran 3 priložnost, da se do mile volje udejstvu- je v zimskem sportu, ki je brez dvoma najbolj zdrav in najlepši sport, ter da se na ta način razvedri in fizično ter psihično okrepi za bodoče šolsko delo. Poleg tega pa je dana tudi staršem šol- ske mladine možnost potrebnega odmo- ra v zdravem turizmu. Posebno zimsko- sportni in zimski turistični kraji v Slo- veniji so z veseljem in zadovoljstvom sprejeli vest o ureditvi zimskih šolskih počitnic, ker se nadejajo, da se bo s tern povečal notranji zimski turizem in na ta način nadoknadil obisk tujih turistov, na katerega v sedanjih prilikah nikakor ni mogoče računati. Vsi zimskoturistični kraji Slovenije, planinski hoteli in koče nudijo interesentom možnost najlepšega uživanja zimskih čarov in udejstvova- nja v zimskih sportih in to po izredno zmernih cenah in pod najboljšimi okoli- ščinami; predvideni so tudi povoljni aranžmani in pavšalne cene za bivanje 7, 10 ali 14 dni. Vse potrebne informa- cije kakor tudi prospekte dobite v vseh birojih »Putnika« v državi in pri Tuj- skoprometnih zvezah v Ljubljani in Mariboru. — l'riporoeilo Zbornicc za TOI vse in indiistrijceni, tr^ovcem in obrlnikom na področju tlravske banoviue. V smislu sporazuma, doseženega na anketi preu- stavnikov delodajalskih in delojemal- skih organizacij, ki je.bila dne 5. t, m. pri banski upravi in je razpravljala o vprašanju prilagoditve delavskih in na- meščenskih zaslužkov draginjskim raz- meram, priporoOa Zbornica za TOI v Ljubljani vsem svojim pripadnikom, da v okviru stvarnih možnosti in upošteva- joč produkcijskc razmerc v posameznih podjetjih prilagodijo zaslužke svojih na- meäeencev in delavcev draginjskim raz- mersim, kolikor toga doslej šc niso sto- rili. — Vodnikovu družba v Ljubljani ob- vešča vse svoje poverjenike, poverjeni- ee in člane, da je pričela v ponedeljek 11. t. m. razpošiljati svoje letošnje knji- ge in sicer po sledečem vrstnem redu: ustanovniki, Amerika, Ljubljana-mesto, srez Ljubljana-okolica, nato srezi v biv- ši mariborski oblasti, razni kraji v drža- vi izven dravske banovine in slednjic srezl btvSe ljubljansRe olDiasu. 'Vsi ao 10. decembra pri svojih poverjenikih prijavljeni elani dobe do 20. decembra letošnje knjige. Obenem prosi uprava Vodnikove družbe vse one poverjenike in poverjenice, ki še do danes niso po- slali svojih nabiralnih pol, da to opra- vijo takoj. Istotako prosi družba vse člane zamudnike, da se naj Še danes pri- javijo pri svojem poverjeniku odnosno direktno v pisarni družbe, da dobt> letos- nje knjige še pred prazniki. Celte m okolica c Celje dobi zopet carinarnic-o. Po dol- goletnih in truda polnih prizadevanjih Združenja trgovce^ za mesto Ceije je končno uspelo, da dobi Celje zopst na- zaj carinarnico, ki je že svoj čas ob- »tojala kot ekapozitura mariborske glavne carinarnice. Da je 1. 1922. priälo do ustanovitve carinarnice v Celju, sc ima Celje zahvaliti v prvi vrsti Javnemu skladišču in prevozni družbi d. d. v Ce- iju, ki so jo ustanovili domači denarni zavodi ter predstavniki trgovstva in in- dustrije. Ta družba je tedaj zgradila na- sproti skladiščem državne železnice pri- merno poslopje za carinski urad in skla- dišča ter sklenila z državno upravo za dobo 20 let obojestransko obvezno na- jemno pogodbo, po kateri bi to poslop- je pod nekimi pogoji potem prešlo brez- Plačno v last države. Po prizadevanjih tedanjega narodnega poslanca g. dr. Vekoslava Kukovca je to pogodbo odo- bril in podpisal tedanji finančni mini- ster dr, Kumanudi. V času vlade in re- žima g. Vukičevica, ko je bil narodni in napredni živelj v gioveniji povsem potisnjen v ozadje, Pa je bjja i. 1927. poleg carinarnic v Murski Soboti in Tr- žiču (Sv. Ana-Jezersko) ukinjena tudi tarinarnica v Celju. Danes, ko še ni od- ločeno, kje bo nova celjska carnarnica poslovala, moremo ugotoviti, da je me- sto Celje s svojim širokim gospo- darskim, industrijs-kim in trgovskim za- ledjem v zadnjih letih silno napredova- lo ter je vzpostavitev carinarnice v Ce- lju, ki je bila našemu gospodarskemu svetu nujno potrebna, naravna posledi- ca tega razvoja. Izredne prilike, ki vla- dajo danes v svetu, so morodajnc čini- ic.ljc zopet privedle do spoznanja, da celjski gospodarski center ne more biti trajno vezan na obmejno ležečo carinar- nico v Mariboru. c Požrtvovalno delo za narodov bla- #or. Kakor je poročal »Slovenec«, so se dne 12. t. m. sestali v Celju župani na- ših avtonomnih mest s svojimi strokov- nimi referenti, da so se, kakor pove to poročilo, porazgovorili 0 najnujnejših zadevah in nalogah, ki zadevajo nase mestne občine. Sklenjene so bile zadcv- ne resolucije. Razprave so trajale 4 ure, nato je pa celjski župan dr. Voršič po- vabil vse predstavnike naših mest na kosilo. Gospodje so bili vsekakor po ob- javljcnih vesteh zelo vneti za delo, ker so med kosilom v nevezanem pogovoru še nadalje razpravljali, kako bi prebi- valstvo, zlasti pa davkoplačevalce ob- varovali pred najtežjimi žrtvami. Koli- kor vemo, bodo nekateri župani nova bremena zaradi že odobrenih proraču- nov za bodočo upravno dobo zaenkrat še odvalili od žcpov davkoplačevalcev, celjskcmu g. županu dr. Voršiču se pa zaradi še ne predloženega mestnega proračuna za dobo 1939-40 nudi prav lepa prilika, da celj.ske davkoplačevalce obvaruje pred najtežjimi žrtvami ter da resolucije, sklenjene pred kosilom, in nevezane pogovore med kosilom dne 12. t. m. rcalizira s tern, da zniža v bodo- čem proračunu celjskega mesta obein- ske doklade in odpravi mestne trošari- ne, ki že itak tako visoko draginjo v Celju šc povečujejo. c Dijaška zveza na celjski gimnuziji je začela svoje delo po temeljitih pri- pravah z veliko vncmo in široko zasno- vanim programom. Pedagoško vodstvo je v rokah g. prof. Bračka, za telesno vzgojo bo skrbel g. prof. Mavčec, du- hovno-moralna in verska vzgoja pa je zaupana g. prof, veroiüca dr. Hanželiču. c Keaktivaoija. Prof. Mirko Bitenc, ki je bil pri skupščinskih volitvah lani 11. decembra izvoljen za poslanca, je sedaj reaktiviran in postavljen zopet za profe- sorja na drž. realni gimnaziji v Celju. Tako sedaj izgieda, da bodo prisil na vrsto in bodo reaktivirani tudi oni jav- ni nameščenci, ki so bili narodni povSlan- ci že v prejšnji narodni skupščini. c Fran Krajnc je določil Družbo h\\ Cirila in Metoda za ghivno dedinjo. Za- služni narodni dclnvec, učitelj v pokoju g. Fran Krajnc, ki je 5. t. m. izdihnil na svojem lepem posestvu na Polulah pri Celju svojo plemenito dušo, je v svoji oporoki določil Družbo sv. Cirila in Metoda v Ljubljani za svojo glavno acdinjo. Zapustil ji je svoje posestvo na Polulah in še večji znesek v gotovini. Večje zneske je zapustil tudi svojemu neeaku in neeakinjama, Celjskemu pev- skemu društvu, Učiteljskemu domu v Mariboru, celjskim rcvežem in svoji dol- goletni gospodinji. Ime Frana Krajnca ho trajno blestelo med velikimi dobrot- niki naše velike narodno obrambne 01- ganizaoije Družbe sv. Cirila in Metoda. c Tudi celjski narodni žHeznii-arji hi poštarji /ahtcvajo povisanje prejcinkov. Celjska podružnicii Udruženja jugo- slovenakih nacionalnih železničarjev in ))rodarjev je priredila v četrtek zvečer članski sestanek, na katerem je bila so- glasno sprejeta spomenica, v kateri za- htevajo železničarji zaradi stalno nara- sčajoče draginje primerno povišanje prejemkov, izvedbo vseh napredovanj, priznanje istih prejemkov poročenim že- nam kakor neporočenim ter odpravo vseh razlik pri osebnih dokladah med aktivnimi in upokojenimi uslužbenci. Posebna tričlanska deputacija je 9. t. m. izročila spomenico na sreskem načelstvu in na drugih pristojnih mestih. Depu- taciji je bila obljubljena podkrepitev zahtev železničarjev. — Celjski podod- bor Udruženja poštnih, telegrafskih in ' telefonskih uradnikov v Celju je imel 7. t. m. širšo odborovo sejo v brzojavni dvorani celjske pošte. Na sejo so bili vabljeni vsi člani. Udeležba je bila pol- noštevilna. Predsednik g. Leitgeb je orisal težki, nevzdržni položaj državnih nameščencev zaradi stalno naraščajoče draginje. Zlasti so prizadeti nižji usluž- benci, ki že sedaj ne morejo izhajati s svojimi dohodki. Zivljenjske potrebščine so se splošno podražile, kar čuti vsak ; družinski hranilec in vsak posameznik, | saj se mu je hrana podražila za 25 od- Rtotkov. Pred zaključkom seje je bila ' sprejeta resolucija, ki vsebuje upravi- čene zahteve naših poštarjev glede dra- ginje in nujno potrebnega povišanja prejemkov. Resolucija je bila predlože- na pristojnim činiteljem. c Ustanovitev Celjske nogometne pod- zveze. V gostilni »Pri turški mački« v Cileduliški ulici je bil v nedeljo ustanov- ni obeni zbor Celjske nogometne pod- zveze, ki ga je vodil delegat Slovenske nogometne zveze g. Martelanc iz Ljub- ljane. Celjska podzveza šteje 11 klubov. Na ustanovnem o občnem zboru je bilo zastopanih 8 klubov, in sicer SK Atle- tik, SK Borut, SK Celje, SK Hrastnik, SK Jugoslavia, SK Laško, SK Olimp in SK Store. Delegati SK Radeč, SK Kr- škega in SK Brežic se niso udeležili skupščine. Po poročilu g. Martelanca je bil odobren pravilnik podzveze. Pri vo- litvi upravnega odbora se je razvila ze- lo živahna in dolga debata. Naposled so se delegati zedinili in izvolili upravni od- bor, v katerem so naslednji gospodje: predsednik Rado Štokelj (SK Celje), podprcdsednik Andrej Svetek (Olimp), tajnik Mirko Presinger (SK Celje), bla- gajnik Veber (Olimp), podzvezni kape- tan Stojkovič (Jugoslavia), odbornika Skelac (Store) in Šalekar (Atletik). Upravni odbor je prejel pooblastilo, da sklepa o predlogu proračunskih izdat- kov celjske podzveze. c Ustanovna skupščma celjskega pod- 0(1 bora Udruženja rezervnih podoticir- jev je bila v soboto zvečer v Celjskem domu. Vodil jo je predsednik priprav- ljalnega odbora g. Anton Ulaga. Po po- zdravnih besedah in kratkem poročilu g. Ulage je poročal tajnik pripravljalnega odbora g. Pavčnik o delu pripravljalne- ga odbora, predsednik Ijubljan3kega od- l)ora g. Loboda pa 0 ciljih, nalogah in delovanju udruženja. Nato je bil izvo- ljen odbor, ki mu predseduje g. Anton Ulaga. Z občnega zbora so bile poslane vdanostne brzojavke Nj. Vel. kralju Pe- tru II., Nj. Vel. kraljici Mariji in Nj. Vis. knezu namestniKu Pavlu ter po- zdravna brzojavka vojnemu ministru generalu Nediču. Po občnem zboru se je pričel dobro obiskan in animiran dru- žabni večer ob igranju celjske vojaške godbe. c Celjski mestni svet bo imel drevi ob pol sedmih redno sejo. Na dnevnem redu so poročila odborov. c Baletni večer Maksa Kürbosa in Irene Litvinove, članov in 3olistov ru- skega baleta v Monte Carlu ter gostov newyoi-äke Metropolitan opere, bo v soboto lf>. 1. m. ob 20. v celjskem gle- dališču. Na. sporodu so klasični, karak- terni in plastični plesi po glasbi Bee- thovna, Chopina, Straussa, Debussyja i. dr. Vstopnice so v predprodaji v Slom- škovi knjigaini. Udeležite se tega balet- nega večera, ki bo nudil globok umet- niški užitek! c Silvestrovanje Sokolskogti društva Olja - maiiee. Letošnje leto bomo za- ključili v Narodnem domu in tarn vsto- pili v Novo leto. Na sporedu je 12 tock, ki bodo izpolnile ves program do polno- či. Najprej bo enodejanka, burka iz kmečkega življenja, ki jo dobro poznajo v ßrezicah in Trbovljah, a je v Celju sc nismo videli. Druga točka bo govor cirkuškega ravnatelja. Deloma v vezani, deloma v nevezani besedi bo gostom predoeil ves spored večera in, če bo tre- ba, predstavil tudi poedine cirkuške umetnike. Dasi oder Narodnega doma ne prenese velikih cirkusov, bo Silve- strov cirkus v okrnjenem obsegu zadovo- ljil tudi razvajene posetnike. Takoj po govoru direktorja bo kot tretja točka sledila parterna gimnastika. Vaje so se te dni pričele, ker sodelujoči ne marajo poznejših očitkov, da so nastopili nepri- pravljeni. Tudi 4. točko »pies steep« že vadijo in bo posebnost zase. Peta točka ^Seviljski brivec« je kakor nalaač za Silvestiiovo. Seviljskega brivca že morda marsikdo pozna, toda tega gotovo ne, ki nas bo 31. decembra obiskal v Celju. Ostalih sedem točk bomo razodeli v pri- hodnji številki »Nove dobe«, ko bomo medtem še obiskali pri vajah kandidate in kandidatinje, ki se pripravljajo za izpit. Nismo še vsega izdali, povemo pa ! lahko, da bo vsakemu žal, ki bi ne pri- j šel na silvestrovanje. Zato tudi pričaku- ' jemo, da hoste prišli vsi. c Zlata nedelja v Celju. Združenje trgovcev za mesto Celje sporoča svoje- mu članstvu in vsemu kupujočemu ob- činstvu, da bodo trgovine v območju celjske mestne občine v nedeljo pred bo- žičem, t. j. 24. t. m. odprte od pol 8. do pol 13. Na Silvestrovo, t. j. 31. t. m. in na dan Novega leta pa bodo trgovine zaprte. c Združenje biivcev in i'rlzerjev v Ce- lju sporoca, da bodo vsi frizerski saloni v nedeljo 24. t. m. do 16. odprti, na božič v ponedeljek 25. t. m. ves dan za- prti, na Stefanovo 26. t. m. od 8. do 10. dopoldne odprti in na Silvestrovo v ne- deljo 31. t. m. zopet do 16. odprti. mKmmmmmmmBBMmmmmmmmmmm Ze iz dolgoietnih izkiišenj ve Božičelc, da je pri nakiipu okrasko\ za bo/ieno drevo in drugih prhnernih daril vedno dobro postrežen v veletr^ovini papirja in knjigarui Ksui Goričar vdv., Celje, Kralja Tetia t-esta 7—9. c »Prodana nevesta«. Mariborsko oa- rodno gledališče je uprizorilo v sredo v nabito polnem celjskem gledališou Smetanovo opero »Prodano nevesto<' in doseglo velik uspeh. Orkester je poci vodstvom kapelnika g. Lojzeta Herzoga zvenel polno in soeno ter je izpolnil svo- jo nalogo nad vse pohvalno. Režija ^. Skrbinška je bila temeljita in učinkovi- ta. Gdč. Igličeva je podala pevsko in igralsko dovršen lik Marinke ter je gl-3- dalce vprav očarala. Na tako Marinko bi bili lahko tudi veliki odri ponosni. Zelo je ugajal tudi g. Manoševski kot Janko, cigar glas je zvenel polno in pri- jetno. Zelo prijetno je presenetil z le- pim glasom in dovršeno igro g. Jarc kot Vašek. Tudi g. Pavle Kovič je kot Kecal moeno ugajal. Njegova igralska plat pa je bila izrazitejša od pev3ke. Koit pevea sta se lepo uveljavila gosp. Kamuščič (Krušina) in gdč. Cepičeva (Kata). Pri g. Kamuščiču in ge. Zamejic-Kovičevi je motila neuglajena igra. Pohvaliti je treba tudi go. Brumen-Lubejevo ter gg. Skrbinška, Rasbergerja in Verdonika. Obcinstvo ni stedilo z aplavzom v za- hvalo za lopi umetniäki užitek. c Sliknrska razstava v Celjskem do- mu. Slovenski slikarji gg. Zoran Didek, Dore Klemenčič in Gabriel Stupica so otvorili v nedeljo 10. t. m. dopoldfte v mali dvorani Celjskega doma razstavo svojih del. Pestra in zanimiva razstavi bo odprta do vštete srede 20. t. m. Obi- ščite to razstavo! c Kedni letni občni zbor Starešhiskt» organizacije »Sloge« \ Celju bo v sredo 20. t. m. ob 20. v Celjskem domu. c Obsodba Roganovih pajdaäev. Pred petčlanskim senatom okrožnega sodiača v Celju je bila v četrtek razprava proti tovarišem zloglasnega razbojnika Aloj- za Rogana. Obtoženci so bili 23-letni, v Zahorovice-Ogrski Brod na Ceškem pri- sLojni Milan Peša, delavec brez stalnega bivaliača, 2S-letni delavec Karel Kupnik iz Studencev pri Mariboru, 41-letni čev- ljar Ivan Jazbtnšek iz Studencev, 29- letni sodarski pomočnik Marko Pernek iz Studencev, 29-letna postrežnica Pavla Vezovnikova iz Studencev in 52-letna delavka Amalija Ratejeva iz Nove vasi pri Celju. Peša in Kupnik sta izvršila letos v juliju v družbi zloglasnega raz- bojnika Alojza Rogana in Franca Kneza dva roparska napada na Franca Zigerta v Plešivcu pri Velenju in na Antonijo Pečolarjevo v Legnu pri Slovenjem Gradcu, Peša in Jazbinšek pa v Roga- novi družbi roparski napad na Jožefo Holeerjevo v Klopcah pri Slovenski Bi- strici. Peša, Kupnik, Jazbinšek in Per- nek so izvršili delno posamič, delno v družbi celo vrsto vlornov in tatvin v ma- riborskem, slovenjebistriškem, ptujskem celjskem in šoštanjskem soclnem okru- ju. Vezovnikova in Ratejeva pa sta sprejemali in prikrivali ukradeno blago ter ga pomagali razpečavati. Obtoženci so priznali skoraj vsa dejanja. Pe&a je bil obsojen na 18 let, Kupnik na 15 let, Jazbinšek na VI let, Pernek pa na 2 leti in pol robije ter na 2 leti prisilnega dela po prestani kazni. Vsi so tudi ob- sojeni na trajno izgubo častnih pravic. Vezovnikova je bila obsojena na 5 me- secev zapora in 120 din denarne kazni, Ratejeva pa na 3 mesece zapora in 150 din denarne kazni. c Planine so že v beli zhnski odeji. Doline in nižine je sneg že nekajkrat za silo pobelil, da nas spomni na na- stopajočo zimsko dobo. Toda sneg se ne 1 more dolgo vzdržati, vedno spet sproti i skopni. Na planinah pa je drugače, tarn je snežna odeja že trdna, stalna in dokaj visoka, pol metra in tudi več. Za smu- čarje je že poskrbljeno, da najdejo o božičnih praznikih užitka polno razve- drilo na zasneženih planinah. Mozirska koča na Golteh je pripravljena, da sprejme množice smučarjev, ki so se odločili, da preživijo božične praznike na idealnih smučiščih, ki obkrožujejo to prijetno planinsko postojanko. Potni stroški do Mozirja so neznatni, avto- busne in železniške zveze s Celjem pa najugodnejše. O letošnjem božiču si bo- do sledili trije prazniki zapovrstjo, da se res izplača pohiteti na božično smu- ko na Mozirsko pianino. Znabiti nam nebo tudi pri Celjski koči kmahi na- Stran 4 »NOVA DOB A« 15. Xn. 19S9 Stev 5l trosi toliko snega, da se bo tudi lu lah- ko po mili volji nasmučal vsakdo, kdor ne more predaleč z doma. c Ljudsko vseučilišče. V ponedeljek 18. t. m. ob 20. bo predaval hi/. Mitja Nvigelj iz Ljubljane o svojem zanimi- \cin potovanju po Združenih državah severne Amerike pod naslovom »1500 km po USA«. Predavanje bo sprcmljalo okrog 200 lepih skioptičnih slik. Pripo- ročamo občinstvu, da se tega zanimive- ga in poučncga predavanja udeleži v čim večjem številu. c Vlak je povozil starčka do smrti. V sredo ob 11.15 je šol 72-letni Miha Zav- šek, tesar od Sv. Krištofa pri Laškem, čez železniški most v Tremerju pri Ce- lju. Nekaj metrov za njim je šla nje- gova žena. Ko je prišel Zavšek že sredi mostu, je privozil nasproti tovorni vlak z Zidanega moata. Zavšek se je izognil vlaku na drugi tir, po katerem pa je v istem trenutku privozil tovorni vlak iz Celja. Lokomotiva je podrla starčka na tla, mu odrezala obe nogi in mu dvakrat preklala lobanjo. Zavšek je na mestu izdihnil. Zena se je pravočasno izognila vlaku in je bila priča strašne smrti svo- jega moža. Truplo pokojnega Zavška so prepeljali v mrtvašnico v Laškem. q Sprememba avtobusnepi voznega re- da na pro#i Celje — Mozirje ter zveza Celja z Vranskim in Št. Pavlom. Da se omogoei nova jutranja in popoldanska zveza Celja z Vranskim in St. Pavlom, izpreminja »Avtobus mesta Celja« svoje vožnje na progi Celje — Mozirje v toli- ko, da odhaja avtobus od sobote 16. t. m. dalje iz Celja ob 11. in prihaja v Mozirje ob 12.11. Ta avtobus ima ob 11.31 v Doberteši vasi zvezo z avtobu- soma podjetja A. Jugovič, ki vozita od tarn na Vransko in St. Pavel. Popoldne se vrača voz »Avtobusa mesta Celja« iz Mozirja ob 13.37 in prihaja v Celje ob 14.50. Ta voz ima zvezo v Doberteši vasi ob 14.20 z avtobusom podjetja Jugovič, ki pripelje iz St. Pavla. Tako bodo imeli prebivalci vse Savinjske doline kljub ukinitvi nekaterih vlakov na savinjski progi zopet hitro in udobno zvezo s Ce- ljem in z vsemi vlaki na progi Maribor - Zidani most. c Ciril-Metodove raz^ledniee. Sloven- ke in Slovenci, pisite za božič in Novo leto samo Ciril-Metodove razglednicc in ne kupujtc tujih izdelkov! Cisti donos Ciril-Metodovih razglednic gre za bo- žičnice in za učila našim slovenskim ob- mejnim šolam. Bodimo zvesti sebi in po- nosni na sebe in otresimo so tuje raz- gledni&ke navlake, ki nam jo je vsilila naša auženjska preteklost! e Delovni trg. Pri celjski borzi dela je bilo 10. t. m. v evidenci 334 brezposel- nih (223 moških in 111. žensk) nasproti 334 (232 moškim in 102 ženskama) dne 30. novembra. c Žetev sinrti. V Ulici dr. Gregorja Zerjava 7 je umrl v eetrlek zvečer v starosti 87 let zasebnik g. Lovrc Vera- nič, oče restavraterke in trgovke ge. Rozi Zamparuttijeve v Celju. Pogreb bo v nedeljo ob 15.30 iz mrtvašnice na mestnem pokopališču. V celjski bolnici so umrli: 7. t. m. 28-letna žena želez- niškega uradnika Elizabeta Carmanova iz Smarja pri Jelšah in 71-letni dninar Stefan Fazarinc iz Trnovelj, 8. t. m. 66- letni prcužitkar Alojz Pliberšek iz Zg, Gruševja pri Konjicah in 37-letna de- laVka Ana Gebrova iz okolice Vojnika, v nedeljo 67 - letna žena upokojenega železniškcga zvaničnika Liza Vipotniko- va iz Zavodne in 69-letna posestnica Jo- žefa Kvedrova iz okolice Vojnika, v če- trtek pa 43-letna dninarica Terezija Cudnova z Brega pri Celju. Pokojnim bodi ohranjen blag spomin, svojcem na- še iskreno sožalje! c Vodnikove knjige so prispele in se dobijo v celjski podružnici »Jutra« v Kocenovi ulici. Knjige dobijo tudi oni, ki doslej še niso bili člani Vodnikove družbe. Pridite po knjige čimprej! c Krajevna or^anizacija Legije koroš- kih borcev v Celju obvešča svoje elan- stvo, da je razposlala predpisane obraz- ce za prejem spominske kolajne vsem poverjenikom, pri katerih jih dobijo čla- ni izven celjske občine. Ostali člani iz- ven okoliša poverjeništva prejmejo obrazce direktno od krajevnc organiza- cije. Clani iz celjske občine pa jih bodo prejeli v nedeljo 17. t. m. ob 9. dopold- ne v Narodnem domu, kjer bo zaradi razdelitve teh obrazcev članski se- stanek. Clani naj drug drugega o tern obvestijo. Pogoj za prejem teh obrazcev je plačana članarina in pristojbina za tiskovino. j c Odsek Zveze Maistrovih borcev v Celju vabi vse svoje Clane, da poravna- jo članarino za leto 1939. in morcbitne zaostanke, ker bodo le tako prišli v po- štev pri podelitvi spominske kolajne. V lastnem interesu naj posameznik urcdi svoje članske dolžnosti čimprej, najpo- zneje pa do 20. t.- m. pri g. Ferdu Prim- cu, uradniku Hranilnice dravske bano- vine v Celju. Samo v tern primeru bodo dobili člani potrebne tiskane sormularje, ki morajo biti izpolnjeni in poslani ZMB v Mariboru do 1. januarja 1940. Efektna loterija godbenega društva poštnih uslužbencev bo 3. inarea IS) 10. Srečke se dobijo na post all in v traiikuh. Segajte ponjih! AvtomobH že uabavljen! c Celjska tvrdka »Elka«, tekstilna to- varna, last g. Lea Kudiša v Celju, bo v soboto 16. t. m. obdarila 70 revežev z lastnimi izdelki in razen tega podarila še vsakemu revežu po 2 kg moke. Za ta vclikodušni dar izreka mestna občina celjska v lastnem imenu in v imenu ob- darovancev iskreno zahvalo. c Namesto venca na grob vzornega, najboljšega tovariša Frana Krajnca je daroval učiteljski zbor II. drž. deškc na- rodne sole v Celju, na kateri je pokojni 30 let deloval, znesek 200 din socialne- mu fondu sreskega društva JUU v Ce- lju. Prisrčna hvala! c Moški in ženski podružnici CMD v Celju je nakazal odvetnik g. dr. Ernest Kalan v Celju iz neke poravnave 250 c'inarjev. Iskrena hvala! c Ciščenje poljskih jarkov. Mestno poglavarstvo v Celju razglaša: Nekate- ri lastniki zamočvirjenih zemljišč niso ustregli svojeas dostavljenim odlokom, ki so se nanašali na očišeenje jarkov, nekateri pa so delo površno opravili. S tern početjem ovirajo pravilen odtok vo- de, vsled česar trpijo občutno škodo lastniki višje ležečih zemljišč. Obrežja nekaterih strug in jarkov so ponovno obrasla in jih je treba očistiti, grmovje in ostalo vejevje pa odstraniti. Po še vedno veljavnem vodopravnem zakonu za bivšo Stajersko z dne 18. I. 1872., S$ 10., 11. in 90., so dolžni te naprave očistiti in vzdrževati obmpjni laatniki sami. V poštev prihajajoči posestniki se po navedenih predpisih pozivajo k takojšnjemu čiščenju jarkov in obrexij in to v sporazumu z njihovimi zadeviü- mi sosedi-mejaäi. Lastnika, ki se ne bo odzval temu pozivu do 15. februarja 1940., bo mestno poglavarstvo kaznova- lo, delo pa opiavilo ob njegovih stro- ških. c Odvažanje wiega. Meatno poglavar- stvo v Celju razglaša: Mestna občiivi celjska sprejema do ponedeljka 18. t. m. do 10. dopoldne ponudbe za odvažanje snega z mestnih ulic z dvovprežnimi vo- zovi. Interesenti morajo navesti v po- nudbi mezdo na uro. Cas vožnje traja od 7. zjutraj do 12. in od 13. do 16. Vsak ponudnik mora poleg konj in vo- zača staviti na razpolago dva voza z za- bojem za prevažanjc prcmoga. Drugače vložene ponudbe se ne bodo upoštevale. Pravilno kolkovane ponudbe z označbo »Ponudba za odvažanje snega« je treba vložiti do navedenega termina pri mest- nem poglavarstvu v sobi štev. 9. Iz obcjftsfva Nuino potrebna iavna svetilka Od prizadetih prebivalcev smo pre- jeli : Ponovno smo že prosili, da bi mestna občina na Cesti na grad na ovinku pri Muršičevi hiši za sportnim igriščem na- mestila javno električno svetilko, kar se pa do danes še ni zgodilo. Cesta na grad, ki je postala izredno frekventira- na, je na tem ovinku nepregledna in zc- lo nevarna za promet zlasti v zimskem času, ko je dan kratek. Cesto se zgodi, da se na tem ovinku srečata dve vozili in zapreta vso cesto. Prosimo mestno občino, da bi čimprej poskrbcla za na- mestitev javne svetilke na tem ovinku. Popravite cesfo na Miklayskem hribu! Letos so nasuli na cesto na Miklav- škem hribu med posestvom dr. Sadnika in vilo Kairo večjo množino zemlje, na- mesto da bi bilo cesto utrdili z gramo- zom. Zaradi tega je cesta v tem odseku sedaj v tako obupnem stanju, kafcor ni bila že dolgo vrsto let. Ljudje morajo gaziti po blatu in si kvariti čevlje in ob- leko, če hočejo tod mimo. Prizadeti prebivalci prosijo kot davkoplačevalci mestno občino, da bi dala preglcdati ta del ceste in ga primerno urediti. -p- Božična likovna razstava v Cefiu Celje, 15. decembra. Naši slikarji pripravljajo za božične pi'aznike svojo razstavo, ki bo v sejni dvorani Mestne hranilnice in bo obse- gala nad 80 raznih del v olju, akvare- lu, grafiki i. dr. Razstavljali bodo ga. Vera Fišer-Pristovškova ter gg. Karel Mehle, Miro Modic, Albert Sirk in Cvet- ko Sčuka. f Namen razstave je, da si naša javnost ogleda dela naših umetnikov in da si za praznike omisli nakup kake umetnine izmed razstavljenih del. Prav gotovo je umetnina najlepše božično darilo in pri- čakujemo, da se bodo lepe priiožnosti poslužili prav mnogi in si izbrali lepo sliko, ki jim bo v okras doma. S tem bodo podprli tudi naše umetnike, ki ustvarjajo tudi v časih, ki Muzam niso ravno naklonjeni, toda kliub temu ne sme najširša javnost brezbrižno mimo dela svojih umetnikov. Da pa bo javnost še z vecjim zanima- njem prišla na razstavo, bo prvič v Ce- lju uvedeno žrebanje vstopnic. Vsaka vstopnica bo imela svojo številko in zad- nji dan razstave bodo pred izbrano ko- misijo izžrebane štiri številke, katerih lastniki bodo prejeli po eno sliko. Siike, določene za nagrade, bodo raz3tavljene v oknih celjskih trgovin. Izžrebane šte- vilke bodo tudi javno objavljene. Tako bo slehernemu obiskovalcu mogoee, da dobi za 4 din, kolikor bo stala vstopni- ca, umetnino, vredno 500 do 1200 din. Brez dvoma bo ta novost za Celje mar- sikoga privabila na razstavo. Cim več vstopnic bo kdo imel, tem vecja bo mož- nost, da si za najnižjo ceno pridobi ie- po 3liko. Razstava bo otvorjena v nedeljo 17. t. m. ob 11. dap. s kratkim govorom prof, dr. Sijanca in bo trajala do vštetega Q6. t. m. Oolprto- loo dnevno oSoko« je namenjen sokolski prosveti, vaditeljem, vaditeljicam in naraščaju. Izhaja 10-krat na leto v revijalni obliki in z ilustracijami. Prinaša vsakokrat v ];rvem delu poučne članke in snov za so- kolsko prosvotno delo, v drugem delu te- lesno-vzgojno gradivo, tretji del je po- svečen naraščaju. Sodelujejo priznani sokolski ideologi in tehniki. Letna na- ročnina znaša 45 din. Deci se je priljubilo njeno giasilo »Nasa ratlost« z mesečno prilogo »Na- šim malim«. Starši naj za svojo deeo naročijo »Našo radost« za letnih 10 din. Celjska sokolska župa izdaja že 10. leto svoje giasilo »Vestnik«, cigar letna naroenina znaSa 20 din. Prinaša gradi- vo iz poznavanja sokolstva in telesne vzgoje, seznanja s prilikami v župi in je trdna vez med edinicami in župo. Ce pomislimo, da imajo nekatera župna glasila na Ceškem preko 10.000 naroč- nikov, ne bo težko, število naročnikov na naše župno giasilo vsaj podvojiti. V Ljubljani izhaja »Sokolska volja«, ki prinaia zanimive članke iz sokolske- ga delovanja in nas seznanja s sokol- skim življenjem predvsem v dravski ba- novini. Clanstvo prav rado čita drobne vesti v tem časopisu, ki izhaja vsak te- den in stane letno 30 din. Bratje in sestre naj proučijo, kateri izmed navedenih listov bi jim najbolj služil, in si ga potem naročijo. Naro- čila sprejema drufitveni prosvetar brat I Cepin ali pa oddate naročilo v društveni pisarni v ponedeljek 18. t. m. med 18. in 19. Prosimo tudi one brate in sestre, ki imajo sami sokolske liste že naročene, ja priporočijo naročilo dragim, ki jih šo nimajo. Sokolski tisk je naša skupna lastnina in zadeva in je dolžnost nas vseh, da zanj delamo. Zdravo! Sokolsko društvo Celje-matica. Sokolsko društvo Celie-matica Celje, 15. decembra. V našem društvu se je po daljšem od- moru zopet osnoval naraščajski odsek z vaditeljskim zborom. Načelnik je Zvon- ko Koželj, načelnica Mija Mravljakova, Ätev 51. »NOVA DOBA« 15. XU. 1939 Stran 5 podnačelnik Bojan Nendl, proavetar Mi- ran Cilenšek, tajnica Silva Lednikova, bJagajničarka Breda Wudlerjeva, i>oro- j čevalci: za streljanje Zvonimir Krulc, za kolesarstvo Alojzij Makuc, za smuča- nje iu proste panoge Boris Kovač, za igre Slavko Rustja in Iva Cilenškova, odboruiki: Ivan Salamun, Magda Jar- hova, Nuša Pajkova in Janja Crnkova. Bratje in sestre imaio v načrtu, da bodo v vseh panogah telesne vzgoje, ki ße nanaäajo na narašcajske oddelke, de- lo v prihodnjem di-uStvenem jubilejnem letu podvojili. Ce bo ziraa ugodna, bodo 8krbeli za redne vaje v smučanju, poži- vili bodo vaje v streljanju in v obramb- nosti. Gojili bodo igre in proste pano- ge. Prav posebno pažnjo bodo posve- čali pripravam za jubilejne prireditve, da bo delež našega naraščaja na uspehih Časten. Na&ni mladim sodelavcem in sode- ¦iikam želirao miiogo sreče, ker se zave- damo, da si bodo z delom v druätvu najlepše' utirali pot v svetlo bodočnost. Btfeseca januarja bo priredilo naše druÄtvo čajanko za naraščaj s sodelo- vanjem dmštvenega orkestra. Ves spo- ted in izvršitev prireditve bo izključno v rokah naraščaja samega. Na priredi- tev ae ..veselimo, aaj bo menda prva te vrstosesti. Gosp. Osolin in njegova soproga sta prodala hišo v ka- teri je poštni urad, ge. Zidanškovi na Sp. Hudinji pri Celju za 450.000 din. Veseli nas, da ostane ta hiša v nacio- nalnih rokah. 1 Združenje trgovcev ra, srez Laško odgovarja g. dopisniku »Nove dobe« iz Laškega na njegov dopis iz Laškega z dne 7. t. m., ki je docela neresničen, sle- deče: Na vprašanje, kdo je v odboru za pobijanje draginje, svetujemo g. dopis- niku, naj se potrudi na sresko načelstvo v Laškem, kjer bo dobil potrebne podat- ke in imena članov. V tem odboru, čigar sestava je stvar politične oblasti, so za- stopane vse panoge, producenti in tudi konzumenti. Nekemu opazovalcu Lašča- nu, ki biva v neposredni bližini po-staje, odgovarjamo, da je morda slep ali pa kratkoviden, če je vidcl le enega trgov- ca, ki je vozil sol, drugega blaga pa ne, čeprav so ga tudi drugi trgovci dobili in vozili. Informira naj se o tem na po- staji v Laškem. Da prodajajo laški tr- govci makarone po 12.50 din, dočim so makaroni v Zagrebu po 6.50 din, je bla- tenje »nekaterih trgovcev« in izmišljo- tina, ker prodajajo laški trgovci te ma- karone po 7.50 din. Ti makaroni stanejo v tovarni v Zagrebu 6.50 din. Trgov- stvo je mnenja, da bi se naj dopisnik prej inform iral, da ne bi smatral trgov- cev za oderuhe in po nepotrebnem raz- burjal javnosti. Ce pa ima dopisnik do- kaze in ve za kak primer brezvestne špekulacije, naj prijavi tak primer na pristojnem mestu. Za to mu bo pošteno trgovstvo hvaležno, natolcevanje pa od- ločno odklanja. — Sresko združenje trgovcev v Laäkem. 1 Kino I.ctÄko. Ze javljeni veliki glas- beni film »Rapsodija« bomo predvajali v petek 15. in soboto 16. t. m. vsako- krat ob 20.30 in v nedeljo 17. t. m. ob 14. — Pozor! V nedeljo 17. t. m. ob 16.30 in 20.30 in v ponedeljek 18. t. m. ob 20.30 bomo predvajali film, poln hu- oiorja in glasbe: »Donavske melodije« z Marijo Andergast in Georgom Alexandrom. Zanimive predigre. Oglejte si oba velika filma! Širite „Novo dobo"! Hrastnik Ob odhodu uatelia Davorina Sandra Hrastnik, 15. decembra. Ob pričetku letošnjega šolskega leta je bil na lastno prošnjo premeščen na novo službeno mesto v Ljubljano g. Da- vorin Cander, ki je služboval v dolsko- hrastniški dolini polnih 27 let. Svojo prvo službeno mesto je nastopil 1. 1912. na Dolu, kjer je bila ravno isto leto tri- razredna osnovna šola razširjena v šti- rirazredno. Isto leto je bil tudi doteda- nji učitelj na Dolu g. Josip Roš imeno- van za šolskega vodjo v Orešju pri Bi- zeljskem. Bilo je treba zasesti dve učni mesti. Za izpraznjeno mesto je zaprosil hrastniški rojak in domačin g. Lojze Hofbauer. Na novo sistemizirano mesto si je pa želel takratni šolski vodja (se- daj ravnatelj v p.) g. Anton Gnus uči- telja, ki bi imel veselje do gojitve glas- be. Na njegovo vzpodbudo je zaprosil in bil tudi imenovan rojak iz Zibike pri Smarju g. Davorin Cander, ki je bil že na učiteljišču v Mariboru na glasu kot najboljši glasbenik svojega letnika. Na Dolu je obnovil pevski zbor, ki ga je nato vodil vsa leta tamkajšnjega bi- vanja. Prav vneto je deloval pri podruz- nici Družbe sv. Cirila in Metoda več let kot predsednik. Po osemnajstletnem uči- teljevanju na Dolu se je preselil v Hrastnik. Tu je zopet prav vneto prijel za delo pri Glasbenem društvu, čigar vodja je bil polnih 20 let. Njegova za- sluga je, da je to društvo doseglo tak- šno višino in da je moglo letos tako slo- vesno proslaviti svojo 20-letnico. Udej- stvoval se je tudi pri ostalih nacional- nih, kulturnih in humanitarnih društvih, da omenimo le prostovoljno gasilsko če- to, katere tajnik je bil nad 20 let. Dragi Davorin! Tvoja večletna želja se Ti je izpolnila, da si prišel v Ljublja- no. Vedi, da nam je ob Tvojem odhodu težko, ker si nam bil tako dober prija- telj in svetovalec ter odličen vzgojitelj jiaše mladine. Dolani in Hrastničani se Te bomo vedno spominjali in Ti ostali hvaležni za vse, kar si nam dobrega sto- ril, zlasti za to, da si gojil lepo pesem med delavstvom. h Proslava praznlka zedinjenja. Vsa hrastniöka dolina je tudi letos lepo pro- slavila praznik zedinjenja. Z javnih in privatnih poslopij so vihrale državne za- stave. Dopoldne je bila služba božja, ki so se je udeležili zastopniki uradov in društev, šolska mladina in skoraj vsa društva s svojimi prapori. Posebno šte- vilna je bila delegacija Sokolov z dvema praporoma ter oben gasilskih čet s pra- porom. Dopoldne je bila v Sokolskem domu proslava obeh osnovnih šol s prav lepim sporedom. Proslavi so prisostvo- vali poleg šolske mladine tudi starši ter zastopniki občine in društev. Sokolsko društvo je priredilo zvečer v Sokolskem domu slavnostno akademijo, ki je nad vse pričakovanje uspela. Nabito polna dvorana je odmevala navdušenja, s ka- terim so navzoči sprejeli izvajane točke. Prav posebnega aplavza so bile deležne članice s svojo telovadno skladbo »Ten- čice«, istotako ženski naraščaj s sklad- bo »Cvetovi«. Nad vse pa je vžgala točka moške dece t. j. strumne vojaške vaje z noži na puškah. Deca je izvajala težke vojaške vaje po zvokih Aleksan- drovega marša izredno precizno. Moški naraščaj je izvedel vaje s ščiti in meči pod imenom »Cuvarji Jugoslavije« e- fektno, ölani pa so točno izvedli ne- kaj prav lepih vaj na bradlji. Zelo je ugajala ženska deca na gredi s svojimi raznoterostmi. Pri vseh točkah je igral društveni orkester, ki je pokazal v enem letu obstoja zelo vclik napredek. Nasto- pil je tudi s samostojnimi točkami in si- cer s češkimi in srbohrvatskimi sklad- bami. h Slavnostna seja Sokola. Dne 1. de- cembra je bila y proslavo praznika ze- dinjenja slavnostna scja Sokolskega društva, ki ji je prisostvovalo skoraj vse članstvo Sokola in tudi precej go- stov. Po pozdravu Nj. Vel. kralju je po- ložilo sokolsko zaobljubo 14 članov in ; dvoje članic, ki so med letom vstopili v društvo. Nato je brat starosta razdelil odlikovanja in priznanja. Z vojaško ko- lajno so bili odlikovani najboljši strelci in sicer br. Ivan Perc, Stane Ačkun in Drago Gašparut. Diplome v znak pri- znanja so dobili: sestrica Slavica Zorči- čeva, ki si je priborila na okrožnih tek- mah prvo mesto, sestra Vikica Slemče- va, ki si je pri župnih tekmah med čla- nicami priborila prvo mesto in sestra Milka Cadeževa, ki si je pri župnih tek- mah med naraščajnicami priborila prvo mesto. Diplomo je prejel tudi br. Stane Perc, ki je pri župni cross-country tekmi odnesel prvo mesto. Brat Stane Perc je pri teku zedinjenja isti dan v Ljub- ljani odnesel drugo mesto. Diplomo je dobila tudi vrsta starejše ženske dece za prvo mesto pri okrožnih tekmah. Vsi odlikovanci so bili deležni burnih ovacij vseh prisotnih, saj pa tudi hrastniško sokolsko društvo v vseh 31 letih obstoja ni imelo toliko prvakov kakor letos. h Rudarslta proslava sv. Barbare. Dne 3. t. m. je tukajšnje rudarsko de- lavstvo in nameščenstvo proslavilo svoj rudarski praznik. Zjutraj je rudarska godba priredila budnico, ob 9. pa je od- korakal sprevod z rudarsko zastavo in godbo na čelu na Dol k službi božji. Po službi božji je krenil sprevod z zastavo in godbo na čelu na pokopališče pred spomenik žrtvam jamske katastrofe. Godba je zaigrala žalostinko, rudarski pevski zbor pa je zapel žalostinko. h Miklavževanje v Sokolskem domu. Dne 5. t. m. je bilo v Sokolskem domu miklavževanje za sokolsko deco. Otroci, ki jih je bilo nad 100, so razigrani in tudi zaskrbljeni pričakovali trenutka, ko se je pojavil Miklavž s svojim sprem- stvom, jim napravil primeren govor in jih nato obdaril. Prireditvi so prisostvo- vali tudi starši. ftadece r Šolska ura. Cujemo, da nameravajo nekateri meščani naprositi občinsko upravo, da bi nekaj ukrenila s šolsko uro na pročelju sole, ki jo imamo men- da le za luksuz, saj malokdaj kaže to- čen čas in največkrat stoji. Ura bi že šla in točno kazala meščanom čas, ka- kor v prejšnjih letih, le oskrbnik ure je ne navija redno. Ali je tako pozabljiv ali pa tako zaposlen, da nima časa za to potrebno napravo, nam ni znano. Me- žčane kot davkoplačevalce vsekakor zelo zanima, koliko plaČuje občina ali kra- jevni šolski svet nagrade za tako nered- no oskrbovanje ure? Ravno tako se vprašujejo, koliko stane električna raz- svetljava te ure samo zato, da se lahko mimoidoči tudi ponoči prepriča, kako ura mirno spi. Mogoče pa je g. lastnik elektrarne tako velikodušen, da daje električni tok zastonj za osvetljenje po- čivajoče ure? Priporočali bi šolskemu upravitelju, da oskrbi poševno ležeči križ čez ploščad ure, kadar je nerabna, da ne bo pomot o točnem času, kakor to vidimo pri železniških signalnih na- pravah, kadar se pokvarijo. Krško k Premestitve. Sodnik okrajnega so- dišča g. dr. Ivan Dougan je premeščen v Slovensko Bistrico. Iz Ljubljane pa pride v Krško sodni pristav g. dr. Ivan Sketa. k Uspelo predavanje je imel nedavno v Sokolskem domu prof. Reya. Predaval je o potovanju na Spitzberge. k Otvoritev knjižnice iii čitalnice. V Sokolskem domu je bila pretekli mesec otvorjena javna knjižnica. Zbirka je bogata in obsega preko 1400 knjig. Ze v prvem mesecu se je izposojevanje knjig zelo lepo razvilo. Citalnica preje- ma že precej časopisov - dnevnikov in mesečnih revij. k Miklavžcv večer. Letos je obdaroval Miklavž sokolsko deco prav bratovsko. Vsa deca je prejela enaka darila in bila pogoščena. k Draginja. Cene raznemu blagu so bile v zadnjem času občutno povišane. V naših krajih delavstvo že trpi veliko pomanjkanje. Odbor za pobijanje dra- ginje pa še ni pričel delovati. k Pobijanje šušmarstva. Pri nas ima- mo zdravnika, ki nima predpisane zob- ne prakse, pa ima vseeno dovoljonje za tako prakso. Zobozdravniške posle opravlja dentist, ki prihaja iz Zagreba. Kako je dobil omenjeni zdravnik dovo- Ijenje, da opravlja zobozdravniški po- sel, danes ne bomo razpravljali. V Krškem pa ordinira baje tudi neka »zo- bozdravnica«, ui ima zadnje case zaradi nedovoljene obrti precej neprilik. V stiski se rada obrača, kakor je že sa- ma večkrat izjavila, po navodila k zgo- strftn 6 »NOVA DOBA« 15. XII. 1939 štm, 5J raj omenjenemu znanemu zdravniku, ki ji daje potrebne nauke, kako se naj iz- koplje \z neljubih težav, kl ji povzročajo nekateri pacienti. Zadnjič smo bili pri- ča takim dragocenim navodilom, ki jih je dajal gospod zdravnik gospe »zobo- zdravnici« kar na hodniku sreskega na- čelstva. Kaj pravite k takemu šušmar- stvu? k Veeletna pravda. Gerentstvo Občin- ske hranilnice v Krškem vodi z urad- nikom iste hranilnice že več let pravdo, ki jo hranilnica dosledno izgublja. Mi- nistrstvo trgovine in industrije pa je dalo že davno prav uradniku hranilnice. Vprašamo javnost, kdo bo odgovarjal za vse nepotrebne velike stroške? Sv. Peter p. Sv. gor. pe Sokolsko društvo. Kakor vsako le- to, je naše društvo tudi letos proslavilo sokolski praznik. Svečani seji je priso- stvovalo članstvo, deca in naraščaj v častnem štcvilu. — Dne 3. t. m. popold- ne je priredilo društvo miklavževanje za deco in naraščaj, zvečer pa za član- stvo. Deco in naraščaj je sv. Miklavž lepo obdaril in pogostil. Zvečer je prišel s svojim spremljevalcem sv. An- tonom in obdaril članstvo. Gostilna pri br. Kranerju je bila nabito polna. Upa- mo, da bodo prihodnje leto proalava in druge sokolske prireditve v lastnem so- kolskem domu. pe Po vasi. Na trgu v vasi zidajo javen vodovodni studenec, ki bo služil v prvi vrsti romarjem, ki prihajajo na Sv. gore. Na mestu bi bilo, da bi kape- lico na sredi vasi prestavili na primer- nejši kraj, kjer ne bi ovirala prometa. Tudi občinska tehtnica spada na drug kraj. — Prosimo cestni odbor, da bi po- stavil pri kapelici prepotreben kažipot za avtomobile. Vsak tuj avto po navadi obstane na trgu in mora voznik vpra- šati po smeri ceste. — Obcestno škarpo pod cerkvijo naraeravajo popraviti. Se- daj navažajo pesek. Tudi dohod od hiše dr. Kuneja do občinske hiše in cerkve so popravili in na novo speljali. — Vüe se popravlja, le smrdljive grabe od go- stilne Kraner proti Gabronu ne popra- vijo in ne kanalizirajo. Merodajni čini- 1 el ji menda ne vidijo te nesnage sredi vasi. Tamkaj so napredne gostPn.? In največji davkoplačevalci. — Sramcta pa je, da na Sv. gorah pri cerkvi in tudi pod cerkveno hišo ne postavijo potteb- nih stranišč za romarie. Je sicer nekaj iz desk zbitih barak, ki naj bi Hlužita za. stranišča, toda te barake spadiijo stran. Prosimo sanitetno oblast, da bi si zadevo natančneje ogledala in kaj pri- mernega ukrenila. Ce je za druge, manj potrebne stvari denarja, ga mora biti tern bolj za higieno. Žafec ž Zvočni kino Žalec. V soboto 16. t. m. ob 20. in v nedeljo 17. t. m. ob I.4., 16. in 19.: »POSLEDNJI AKORD«. Veliča- sten glasben film. V glavnih vlogah Lil Dagover, Willy Birgel in Maria v. Tas- nady. Glasba Beethovna, Cajkovskega in Händla. tlovem Gradec Maribortka nogometna podzweza V ponedeljek zvečer je bila redna se- ja SK Mislinje, na kateri je klubov dele- gat na nedeljski ustanovni skupščini Mariborske nogometne podzveze g. Bra- dač poročal o poteku skupščine. Da bi članstvo izvedelo o poteku, nas je tajnik Mislinje zaprosil, da bi v »Novi dobi« objavili potek skupščine. Nedeljska skupščina naj bo temeljni kamen dela za napredek sporta na se- verni meji. Res da novi podsavez ni točno takšen, kakršnega so si zamislili mariborski sportniki. Finance so si ob- držali Ljubljančani zase, zahteva Mari- borčanov pa je bila, da se jim da podsa- vezni poškodbeni fond. Ob 10. uri dopoldne je otvoril odpo- slanec zveze g. dr. Köstl občni zbor, po- zdravil delegate in jih prosil, naj po- pravijo delo na severu. Izjavil je, da zveza ne bo ovirala dela podzveze. "Volitev novega odbora je bila glavna točka dnevnega reda. G. Fišer, član Ze- lezničarja, je v lepem govoru opisal de- lo podzveze in predlagal listo, ki jo je smatral za sporazumno. ISSK Maribor je Ml proti, ker je hotel prevzeti vod- stvo. Po zaslugi delegatov, ki smo Re zavedali svojega poslanstva, je zmagala J sporazumna lista, katero sem podprl, j ker smatram za svojo dolžnost, da pod- prem delo kluba, ki se zaveda svojega ' poslanstva, poslanstva nacionalne vzgo- i je na severni meji. Odbor je sestavljen tako-le: predsed- nik Magister (Slovan, Maribor), pod- predsednik Joštl (Zelezničar), tajnik , Možitič (Zelezničar"), blagajnik Aman (Rapid), podzvezni kapetan Glavič, od- bornika Dasko (Slavija) in Grbec (Ma- ribor), drugi tajnik Miheljak brez gla- sovalne pravice. Gosp. Fišer je prosil predsednika g. dr. Köstla, naj tolmači svojim sodelav- cem v odboru zveze poslanstvo klubov na severu, ki ne le sportno, marveč je tudi nacionalno. Zato naj zveza po- deli svojo podporo tudi klubom na se- verni meji. Pri slučajnostih je v imenu Olimpij- skega odbora spregovoril g. Bregant, pozdravil delegate in jih pozval k delu, da na novo ogradimo severno mejo. Uverjeni smo, da bo nova podzveza upravičila zaupanje, ki smo ji ga dali delegati, ki smo glasovali za njo. Drago Bradac. Za Nemiiio paketiramo in odpremljamo po pošti zavitke z jestvinami (5 kg). S tem se izognete vsem nevSečnostim. Trgovina Puncer, Ceije, Cesta na grad 1. ELEKTRIČNE ŽARNICE d o b i t e p r i tv. K. Loibner - Celje - Kr. Petra c. 17 TELEFON 120 j Božično darilo! 40 let stare gosli s priborom in škatlo, se prodajo. Vprašati v trgovlni Goričar-Celje. BARVE ~ ~ LAKI W FIRNEŽ L o E» i L i S. HOLOBAR-CELJE SLIKARSTVO IN TRGOVINA BARV ———----———————— j Nogavlce vseh vrst, oblačila damska, moška, otroškB tudi po meri dobite najcenejSe v trgovini - [ pletilnici »fflLara« Pongračič, Celje, j SlomSkov trg 1. Lepo stavbišče j 10.000 m2 v neposredni bližini centra Celja ugodno naproda). Ponudbe upravi lista pod »Milijon«. Kompanjon za dobro uvedeno trgovino se iščc. Tudi se odd a trg o vi n a. Ponudbe pod »Zlata jama» na upravo lista. v (asopisni papir prodaja uprava „Nove Dobe" Božični okraski Božične in novoletne dopisnice, albumi in kasete za darila v najveqi izbiri. Velika zaloga prvovrstnih nalivnih peres znamke Pelikan, Osmia, Hardtmuth, Montblanc i. t. d. Knjlge, slikovnice I. t. d. Knjigarna in veletrgovina s papirjem Franc Leskovšek, Celje, eiavni trg 16 Franjo Doižan - Celje f!,".',1.1!1:.! kleparStVO, VOdOVOdne inStalatije Pre«ema m * zgoral mwifiM lUok* ipadajota dela w ¦ireiovodne naprave popravlta — Cene »ncrna — Pojtreibs točna In sotldM Cenj. obfinstvu se priporoč^ tvrdka Anton Lečnok zaloga ur>s xlaia, s^ebrnine, optika ltd. ^S^^^I^H Celie, yfj^^^^^^^^m Gianni ^HHHP^^HRRSf try Izkušen optik na razpolago! Ceujenim gostom! Naznanjam, da mi je prispela za božične praznike večja izbira d a I ma tlusklh vlu: črno vino din 10 v lokalu, 9 izven belo „ „ 12 „ 11 If Dingač ., \H „ 13 „ Vugava „ 14 „ 13 „ Silvanec „ 14 „ 13 „ ProSck „ 20 Dalmatinska gostilna Laško BANAŠKA MOKA IE B0U$A zato tudi cenejša! Z nioko pa je veselje le, če se lahko uporablja ObiSCite do ma Co tvrdko JUGOPROMET, lastnik Golob ivan, Celje, Erekova c. 11 Na z a I o g i drsbnn koruza in koruzni .idrob Nižjeiolec (ka) se sprcjmc po božiču v vso oskrbo. Solnčo stanovanje s kopalnico, prvovrstna hrana, strogo nadzorstvo in pomoč pri nčenju. Tudi klavir na razpolago. Ponudbe na upravo Usia pod »Siguren uspch«. Kupi se enodružinska vila v Cclju z možnostjo čimprejSnje vselitve. Ponudbe na upravo lista pod »Vila«. POBIJAMO DRAGINJO! Flžol 4, 5, 6 Cebtila kg sc&mo 1*79 svela fajcei komad 1*2^ kromplr na det»elo 1*35 din TRGOVIMA fVO Cl DRICH - CELJE Marlborska cesta 16 KLTnAR MILOŠ :^^ KLJUČAUNIČARSTlfO il ncr)™«t«fla Celje, Qregorciceva 4 ~pmi^m—* CENE I M E R N E sta»bna______ DELO SOLIDNO kljutayniiarskajlelB I ._........JL.....„„..1 I za vedno zatisnil svoje trudne oCl naš ljubljeni oče in stari oče, gospod I Lovrm Veranic I Pogreb nepozabnega pokojnika bo v nedeljo 17. t. m. ob 15.30 no I I mestnem pokopališču. I I Sv. niaša zaduSnica bo v ponedeljek 18. t. rn. ob 7. zjutraj v farni cerkvi. I I C c 1 j e , 15. decembra 1939. ROZd ZamPaFUtU I I in ostefo sorodsCvo I CeljskaposojilnicadciuCelju I JE NAJSTARBJŠI NAR0DNI DENARNI ZAV0D V 0BLJÜ Vse hranilne I yloge, vložene pri I CELJSKI POSOJILNICI D. D. V CELJÜ so varno naložene, se ugodno obrestujejo in se izplačujejo točno v gotovini I Denar, naložen v domač denarni zavod, donaša koristi vsemu domaČemu uarodnemu gospodarstvu I ™!f r" VCe'lsl(i POSOJilnici d.d. vCeljU-Narodni dom POST.^Rac'io-Wl CENTRstLA: CELJE, NÄRODNI DOM PODRUŽNICI: MARIBOR, SOSTÄNJ Urejuje in za kooaorcij »Nove dobe« odgovarja Kado Pe#irik Za Zvczno tiskarno v Cclju Josip Kladi^k — Oba v C*lju