Arheološki vestnik
(Arh. vest., AV) 41, 1990, str. 597-606
SEVIRI AUGUST ALE S I AUGUSTALES LIBERTINSKOGA PORI JEKLA U GORNJO J MEZIJI
NASER FERRI Albanološki institut, Sremska b. b., YU-38000 Priština
Pri proučavanju raznih problema vezanih uz rimsku provinciju Gornju Meziju ne može se osporiti važnost pitanja oslobodjenika (bivših robova koji su raznim vidovima manumisija, skupa sa slobodom stekli i rimska gradjanska prava), čija se uloga ne može zanemariti u povijesnim tokovima ovoga područja i šire, tim prije što izučavanje ovoga problema daje kao rezultat niz dragocjenih odgovora u pogledu političkih, privrednih, pravnih, religijskih, društvenih i uopče svakodnevnih činilaca života u provinciji tokom prva tri stolječa naše ere.
U okviru problema oslobodjenika u Gornjoj Meziji koji se globalno mogu klasificirati u slijedeče skupine: carski oslobodjenici, seviri augustales i augustales, oslobodjenici vojnih lica te oslobodjenici civilnih lica, poseban pozor izaziva pitanje sevira augustala i augustala oslobodjeničkog porijekla na kojem čemo se ovdje zadržati bazirajuči se, prije svega, na ne mnogobrojnom ali veoma zanimljivom epigrafskom materijalu.
Medju natpisima sa područja Italije i zapadnog dijela Carstva nalazi se i oko dvije tisuče natpisa na kojima se spominju augustales, seviri augustales ili samo seviri. Obzirom da se stanoviti broj takvih natpisa javlja i u Gornjoj Meziji očita je činjenica da je i na ovom području bilo veoma rašireno štovanje carskog kulta čiji su nosioci uglavnom bili oslobodjenici.
Prije svega, u vezi samog pojma augustalis, valja reči da je on formiran po ugledu na druge, slične pojave proistekle iz imena božanstava kao: Dialis, Mercu-rialis i dr., i označava u religioznom pogledu osobu ili stvar posvečenu Augustovu kultu,1 odnosno kultu Augustovih Lara i Genija. Na natpisima diljem Rimskog carstva nosioci ovog kulta često se javljaju kao augustales, seviri augustales ili samo kao seviri, no na našim natpisima koje ovdje tretiramo poznata su samo prva dva, dok je zadnji naziv nepoznat.
Augustalske su se organizacije počele utemeljivati u Augustovo doba u Rimu u okviru vicusa, a njihovi su se članovi nazivali magistri vicorum, kao i po provincij-skim gradovima sa statusom municipia ili coloniae," no ipak to ne znači da ih je bilo u svim municipijama i kolonijama.
Iako na največem broju natpisa na kojima se spominju nije naznačen njihov socijalni status, ipak nije teško ustanoviti da su pripadnike augustalskih kolegija činili uglavnom bogati oslobodjenici,3 što potvrdjuje i onomastički materijal, mada je u njihovim redovima bilo i ingenua. U biti je svaki bogatiji i ugledniji oslobodjenik mogao imati neku od navedenih titula u popisu svojih honores, ali je ipak mnogima od njih to bila i jedina čast.4
Mommsen je prvi iznio mišljenje da su u okviru municipalnog života augustalske organizacije pretstavljale imitaciju viteškog staleža u Rimu,0 no biti če da su augustalske organizacije, osim religijske uloge koju su imale, služile carevima i kao vjerni oslonac u municipijima i kolonijama, te da su činile protutežu municipalnoj aristokratiji sastavljenoj od zemljoposjednika, trgovaca, vlasnika radionica te ostalih bogataša, koji su činili ordo decurionum, a čije je pretjerano jačanje moglo eventualno štetiti interesima cara.6
Vrlo je zanimljivo pitanje razlike izmedju termina augustalis, sevir augustalis i sevir, a prema jednom mišljenju tu se radi o tri institucije, koje su prvobitno bile samostalne da bi se sjedinile u 2. st.,7 no postoji i oprečno mišljenje prema kojem se svi navedeni termini odnose na istu instituciju. Taylor smatra da su seviri augustales birani godišnje, te da su poslije godinu dana službovanja kao seviri prelazili u kolegij augustala,8 mada su posvjedočeni i slučajevi gdje se spominje sevir perpetuus. Isto su tako u nekim djelovima Italije poznati kolegiji: tresviri augustales i octoviri augustales, koji su se razlikovali od sevira samo u broju.9 Što se pak sevira tiče, Taylor je mišljenja da bi se tu moglo raditi o jednostavnom skračenom obliku od sevir augustalis.10
Po svemu sudeči je za Trajana, odnosno 140. g. došlo do reorganiziranja u collegia, corpora i ordo, i otada se članovi augustalskih organizacija javljaju uglavnom pod nazivom augustales, i postaju doživotnim članovima kolegija.11
Prvi sigurno datirani natpis na kojemu se spominju augustali na tlu Rimskog carstva potječe iz Nepeta, a datira se u 13.-12. g. p. n. e., i ta se datacija uzima kao prva sigurna pojava augustala12 na natpisima uopče.
Augustalski su kolegiji pretstavljali instituciju namijenjenu bogatim ljudima, oslobodjenicima i ingenuima, koji su rado driješili kesu radi pompe i želje da bar prividno budu uz bok gradskoj aristokratiji za vrijeme prazničnih svetkovina, u kazalištu i za drugih javnih svečanosti, a oslobodjenicima su u tome jedinu smetnju činile obaveze prema patronima, kojih su se uglavnom uz pomoč novca brzo rješavali.
Stupanje u članstvo augustala je odobravano dekretom municipalnog viječa (decreto decurionum), a kolegiji su poslije Trajanove reorganizacije nazivani: collegium, corpus ili ordo. Augustalski su kolegiji imali blagajnu, sjedište (aedes augustalium), a njihovi su članovi mogli biti nazočni službenim žrtvovanjima za zdravlje cara ili članova carske obitelji. U upravnom su se aparatu kolegija augustala mogli nalaziti curatores, praefecti, qinquennales, quaestores i drugi. :i
Pošto bi odlukom dekuriona bili izabrani, članovi augustalskih kolegija su bili dužni uplatiti odredjenu svotu novaca (summa honoraria) u trenutku upisa u album augustalium, organizirati o svom trošku razne spektakle, a bili su dužni ispuniti i odredjeni broj munera te drugih obaveza.14 Za uzvrat novcima koje su trosili na priredjivanje igara, urbaniziranje gradova i zadovoljenje raznih potreba širokih narodnih masa, članovi augustalskih kolegija su dobivali društveni status koji je bio izmedju širokih plebejskih slojeva i privilegiranog staleža dekuriona,15 kao i formalna odličja.
Iako im uglavnim nisu bile dostupne magistratske funkcije, članovi augustalskih kolegija su imali prava na odličja: na fasces, liktore i togu praetextu, a takodjer i na posebno sjedalo (bisellium) u teatru za prikazivanja spektakala.11' Najviša su odličja ipak bila ornamenta decurionalia, koja su dodjeljivana dekretom dekuriona, i čiji su nosioci mogli sjedeti pored gradske kurije za vrijeme raznih javnih priredbi, a isto su tako mogli prisustvovati sjednicama gradskog viječa, ali bez stvarne utjecajne moči u poslovima uprave gradom.17
Ornamenta decurionalia su pak u biti pretstavljala svojevrstan vid imitacije odličja ornamenta consularia, praetoria i si., koja je u Rimu dodjeljivao Senat. Okvakva se odličja javljaju po prvi puta u vrijeme Hadrijana, i ne prelaze granice 2. st.18
Obzirom da su zbog svog porijekla bili politički obespravljeni, augustali-oslobo-djenici nisu mogli prodrijeti u dekurionski stalež, a želeči se izdiči iznad širokih plebejskih masa, tvorili su poseban stalež, čije je sjedište bio aedes augustalium, gradjen ne samo novcem augustala več i prilozima drugih donatora. Tudor ga zamišlja kao njihov vlastiti dom, neku vrst kluba gdje su se sastajali ne samo radi njegovanja carskog kulta, več i radi raznih poslova, očuvanja nekih vlastitih kulturnih elemenata, pa čak i radi sklapanja poslova.19
Od svih do sada poznatih natpisa sa spomenom oslobodjenika u Gornjoj Meziji čak sa na njih 18 odnosno na otprilike 30% od ukupnog broja oslobodjeničkih natpisa spominju seviri augustales i augustales, no to i ne mora biti njihov konačan broj,20 obzirom da su ovim radom obuhvačeni samo natpisi koji spominju članove augustalskih kolegija kod kojih postoje indicije da su oslobodjenici.
Kako na ovakvim natpisima uglavnom nema uobičajenih oznaka osobodjeničkog statusa, to je njihova onomastika bila glavnim pokazateljem njihova socijalnog statusa. Kognomina koja se javljaju kod augustala na našim natpisima vrlo često uz carske, ali isto tako i uz necarske gentilicije, su: Primus, Servandus, Julius, Hilarus, Tertius, Phoebus, Maximus, Aprio, Epistratus, Cassius qui et Popilius, Cyriacus, Telesphorus, Thallus, Trophimas i Trophimus, i uobičajena su i u augustala-oslobodjenika u drugim provincijama Carstva,21 a donekle pretstavljaju pokazatelj njihove največim dijelom orijentalne provinijencije.
Evidentna je činjenica da oni u svim slučajevima nose tria nomina iza kojih dolazi titula sevir augustalis ili augustalis i skoro u svim slučajevima ime municipija ili kolonije napisano kraticama (Col. Sc., Col. Scup., Col. Rat., Col. Ulp. Rat., Mun. Vim., Mun. Aur. Aug. Marg., Col. Vim., M. Sing.). Zanimljiv je podatak da se oznaka oslobodjeničkog statusa javlja na malom broju natpisa (k. b. 7, M. 1; 9, Aug. lib.; 11, L. lib.; 14, Mani lib.) i to smještena izmedju gentilicija i kognomena.
Valja j oš spomenuti da se na našim natpisima samo u jednom slučaju spominje jedan augustal samo po kognomenu uz koji nosi i signum (k. b. 12: Cassius qui et Popilius), dok ostali kako je ranije spomenuto, imaju onomastičku formulu sa tria nomina, vjerojatno i zbog isticanja novog društvenog statusa.
Što se tiče geografskog rasporeda u Gornjoj su Meziji natpisi na kojima se spominju augustali-oslobodjenici najbrojniji na jugu provincije u Scupiju (k. b. 1-8), a ima ih i u istočnom i sjevernom djelu provincije uz Dunav: u Timacum minusu (k. b. 9), Ratiariji (k. b. 10-12), Viminaciumu (k. b. 13-15), Margumu (k. b. 16), Vingei, koja je čini se bila dio teritorija Marguma (k. b. 17) 2 i Singidunumu (k. b. 18), odnosno što se više ide od sjevera ka jugu to je i njihov broj veči (vidjeti kartu na slici 1.). Zanimljiva je činjenica da ovakvi natpisi bar za sada nisu poznati u središnjim i zapadnim djelovima provincije.
Valja spomenuti činjenicu da je colonia Scupi jedina medju gradovima u Gornjoj Meziji gdje se pored augustala javljaju i seviri augustales, J što bi moglo govoriti u prilog ranijem postajanju augustaliteta u Scupiju u odnosu na ostale gradove Gornje Mezije.
Dok je južni dio provincije zanimljiv po tome što se uz augustales javljaju i seviri augustales, dotle su istočni i sjeverni djelovi zanimljivi po tome da se u tim djelovima javljaju isključivo augustales koji u gotovo svim slučajevima nose ornamenta decurionalia, a dva su slučaja (k. b. 10-11) posebice zanimljiva jer se
SI. 1: Karta Gornje Mezije sa prikazom geografskog rasporeda spomenika na čijim se natpisima spominju seviri augustales i augustales.
Abb. 1: Karte Obermosiens mit Verbereitung der Denkmaler, auf welchen Seviri Augustales
und Augustales erwahnt werden.
uz uobičajenu oznaku OOD, na natpisima pojavljuje i dodatak A SPLENDIDIS-SIMO ORDINE (k. b. 10), te IMMVNITATE MVNER PVBLIC (k. b. 11), što je poseban način iskazivanja počasti.24 U zadnjem se slučaju radi o oslobadjanju od stanovitih obaveza od strane municipalnog viječa.
Natpisi augustala sa odličjem OOD susreču se i u Dalmaciji (Senia), Daciji (Apulum, Sermiszegetuza), Panoniji (Savaria), a u Gornjoj Meziji posebice u Ratiariji i Margumu.25 Zanimljiv je i podatak da, dok se u susjednim provincijama ne nailazi na carske oslobodjenike u svojstvu augustala,26 u Gornjoj Meziji je poznat jedan slučaj carskog oslobodjenika koji je pripadnik augustalskog kolegija (k. b.
9). Činjenica da carskih oslobodjenika takorekuč nema medju augustalima može se objasniti i tirne što su carski oslobodjenici bili u povoljnijem položaju što se postizanja karijere tiče, te su samim time i imali više mogučnosti za napredovanje za razliku od ostalih oslobodjenika kojima je članstvo u kolegijima augustala pretstavljalo jedini put ka visokim slojevima rimskog društva.
Analiza navedenih spomenika sa natpisima na kojima se spominju augustali-oslobodjenici pokazuje da su u pitanju uglavnom nadgrobni i počasni spomenici, no medju njima ima i dva slučaja kad su spomenici posvečeni božanstvima. U slučaju sa područja Scupija (k. b. 2) radi se o votivnoj ploči posvečenoj D ET D SACRVM, što pretstavlja rijedak primjer ove posvetne formule u Gornjoj Meziji i uopče, obzirom da je ta formula posvjedočena još samo u Vučitrnu,27 te u Nišu i Skoplju,28 a rijetka je i u ostalim provincijama Carstva. U drugom pak slučaju, iz Marguma (k. b. 16) spomenik nosi posvetu IOM, što je napisano najčešče posvjedo-čenim oblikom posvetne formule Jupiteru.29 Na temelju toga te na temelju odsustva stranih božanstava na natpisima sa spomenom augustala može se pretpostaviti da su oslobodjenici - pripadnici augustalskih kolegija bili štovaoci rimske državne religije što je počivala na obožavanju cara i štovanju Kapitolijske trijade.30
U kronološkom pogledu augustalski natpisi se odnose na vrijeme od 1. do početka 3. st., s tim da su u Scupiji zastupljeni natpisi od 1. do početka 3. st., dok su u ostalim slučajevima to gotovo isključivo natpisi iz 2. st., što bi se moglo uzeti i kao vrijeme vjerojatnog procvata augustaliteta u Gornjoj Meziji.
Opčenito govoreči, procvat augustaliteta u susjednim provincijama bi se mogao sm jesti ti u prvu polovicu 3. st.,31 no obzirom na veliki broj spomenika iz 2. st. može se zaključiti da je sjaj augustaliteta u Gornjoj Meziji bio izražen tokom 2. st., u vrijeme Trajanove reorganizacije te i u Hadrijanovo doba. To navodi na pomisao da je augustalitet u Gornju Meziju prodro ranije nego u susjedne provincije, te da je radi toga i kulminaciju doživio ranije u odnosu na susjedne provincije.
U Gornjoj su Meziji augustali bili medju glavnim ekonomskim i posredničkim elementima u gradovima, i bili su vezani uz gradske dekurione. Uglavnom je broj natpisa augustala u svim gradovima gdje se javljaju uvijek srazmjerno manji u odnosu na broj natpisa dekuriona. Primječuje se takodjer da se ne javljaju u svim municipijima i kolonijama provincije, što bi prema Mocsy-jevu mišljenju moglo značiti da se u gradovima gdje nije bilo augustala gradski senat sastojao od pripadnika lokalne zemljoposjedničke aristokratiie, te nije niti bilo potrebno postojanje protuteže takvom dekurionskom viječu.:,:; Mosey isto tako smatra da je u Gornjoj Meziji augustalitet bio dostupan samo jednoj generaciji oslobodjenika, dok su njihovi potomci mogli uči u dekurionski stalež ili postati obični, slobodni rimski gradjani.33 Kako su se bavili zakupništvom, proizvodnjom različitih artikala i trgovinom, augustali su kontaktirali sa više gradova istovremeno, no ipak su ravnomjerno bili rasporedjeni u navedenim naseljima, što potvrdjuju i nalazi natpisa. Na žalost preciznijih podataka o konkretnijim profesijama augustala-oslo-bodjenika u Gornjoj Meziji nemarno, jer su takvi podatci rijetki i drugdje.34
Iako je članstvo u augustalskim kolegijima iziskivalo znatne materijalne izdatke, i pored toga su se oslobodjenici veoma rado prihvatali augustaliteta'0 u vrijeme privrednog cvata Carstva, no več od polovice 3. st. u vrijeme ekonomskih kriza Carstva članstvo u augustalskim kolegijima je postalo teškom obavezom, tako da je augustalitet došao u ruke najbogatijih, koji su si takvo što mogli priuštiti, te je počeo prelaziti s oca na sina ili oslobodjenika.i() U stvari, več je Constitutio Antoniniana omogučila dobijanje punih gradjanskih prava širokim slojevima, te je več tada augustalitet počeo gubiti privlačnost za oslobodjenike. Isto su tako
navedene krize 3. stolječa, poslije smrti Severa, utjecale na smanjenje interesa oslobodjenika za članstvom u augustalskim kolegijima,37 da bi ih sve jači utjecaj krščanstva u potpunosti potisnuo.38 U vezi s tim Taylor navodi natpis iz Carsulae, datiran u 270. g. kao zadnji sigurno datirani natpis na kojemu se spominju augustali.39
U zaključku se može reči da je u Gornjoj Meziji, kaO uostalom i diljem Carstva, postojao sloj bogatih ljudi uglavnom neslobodna porijekla, svrstan u augustalske kolegije, što su činili protutežu moči dekuriona u municipijima i kolonijama. Kao uostalom i u drugim djelovima Carstva, i ovdje su augustali bili politički inferiorniji i potčinjeni dekurionima, što je, nema dvojbe, prijelazna faza u socijalnom razvitku staleža, jer je u Timacum minusu (k. b. 9) poznat slučaj dvojice dekuriona čiji je otac bio augustal. Ta bi činjenica mogla iči u prilog uvriježenom mišljenju da se oslobodjenici diljem Carstva nisu učlanjivali u augustalske kolegije samo radi njegovanja carskog kulta i zaštite carskih interesa, več su ih na to prije svega navodili stanoviti praktični motivi i interesi.40
Rječju, augustalitet je bio institucija uz pomoč koje su carevi težili suzbijanju moči provincijskih dekuriona i veličanju svoje ličnosti, a njenim je članovima ta ista institucija služila kao jedna od mogučnosti (često i j edina) za napredovanje u društvenom životu, ulazak u visoke staleže rimskog društva i stjecanje političke moči i utjecaja.
Katalog natpisa
Katalog obuhvata 18 natpisa augustala (za koje postoje indicije da su bili oslobodjenici) na kojima se temelji ovaj rad. Natpisi su poredani po lokalitetima gdje su nalaženi, prema geografskom principu iduči od juga provincije, gdje su brojniji, naviše prema sjeveru, a istovremeno su kronološki klasificiram od 1. do 3. stolječa za svaku cjelinu posebice.
1.	Dolno Vodno-Scupi
Nadgrobna ploča od vapnenca, dimenzija: 300 x 90 x 30cm.
D M/........../........../IIIIII/AVGVSTALIS/
COL SCVP/VIX ANN/L H S E/VALERI/A C F A/.CLEPIO/ . .TE/ANN L/VIVA SE/SIBI ET. ,/FELICI MARITO/F C IMS 6. 73.
Datiranje: 1. st.
2.	Zlokučani, Bardovci - Scupi
Votivna ploča nepoznatih dimenzija.
D ET D SACRVM/ C SENTIVS PRIMVS/IIIIII VIR/ AVGVSTALIS/V S L M CIL 3. 8186. IMS 6. 3.
Datiranje: Kraj 1. ili početak 2. stolječa.
3.	Bardovci-Scupi
Nadgrobna štela od vapnenca, dimenzija: 140 x 66 x 22cm. D M/T IVL SER/V AND IIIIII/VIR AVG COL/SCVP QVI/ VIXIT ANN/LXX H S D/T IVL SERVAN/DVS FILIVS/F C IMS 6. 71. Datiranje: 2. st.
4.	Sindjelič-Scupi Nadgrobna stela, nepoznatih dimenzija.
D M/M VLPIVS IV/LIVS AVG CO/LON SC/VIX AN LXXVI/
......../SVI I .IR/M. . . MARITO/BE MR/TI POS T
CIL 3. 8204. IMS 6. 76. Datiranje: 2. st.
5.	Bardovci-Scupi
Nadgrobna štela od bijelog mramora, dimenzija: 225 x 89 x 22 cm. D M/L ATILIVS/HILARVS IIIIII/VIR AVG COL/SCVP VIX ANN/ XXXV H S E/L ATIL EVCHA/RISTVS PATER IMS 6. 70.
Datiranje: 2. ili početak 3. st.
6.	Kale, Skoplje-Scupi
Nadgrobna štela od poroznog vapnenca, dimenzija: 89 x 85 x 26 cm. D M/C PVBLICI/VS TERTIVS/IIIHI VIR AVG/SE VIVO SIBI/ ET STATVLEAE/PLACIDIAE CO/IVGI BENE ME/RENTI POSVIT IMS 6. 72.
Datiranje: Kraj 2. ili početak 3. st.
7.	Aračinovo-Scupi
Nadgrobna štela od vapnenca, dimenzija: 190 x 62 x 25cm.
MARVS/ELLIVS M L/PHOEBVS/AVG COL/SCVP VIX/AN LXXV/ H S EST/HER F C SVRVS/IANVAR N. . .EVS IMS 6. 74. Datiranje: 2. st.
8.	Dobri Dol-Scupi
Nadgrobna štela od bijelog mramora, dimenzija: 237 x 97 x 20cm. D M/IVLIA VICTORINA/VIVA SIBI ET/C VAL PVDINTI/ VET EX PRAET/ET C IVL CELERI/Q MIL PRAETOR/ FILIS BM ET/C VAL MAXIMO AVG/ COL SCVP GENERI BM/F C IMS 6. 34. Datiranje: 3. st.
9.	Ravna-Timacum minus
Nadgrobna štela od vapnenca, dimenzija: 198 x 90 x 33cm.
D M/P AELIO AVG LIB/APRIONI AVG COL/RAT H S E VIX AN/ LXV/CONSIA VALERI/SE VIVA SIBI ET CON/IVGI SVO CVM/ P AELIS PROCV/LO AVITO DEC/COL RAT ET P AE/ LIS APRONIANO/VALENTE PROCV/LLIANO FILIIS BMP CIL 3. 8263 + 14580.
N. Vulič, Spomenik Srp. akad. nauka 98, 1941-48, 83 n.176. P. Petrovič, Paleografija rimskih natpisa u G. Meziji (1975) 139 n. 33. Z. Mirdita, Antroponimia e Dardanise ne kohen romake (1981) 286 n. 454. Datiranje: Sredina 2. st.
10.	Arčar-Ratiaria
M VLP EPISTRATVS/AVGVSTAL/COL RAT OOD/ A SPLENDIDISSIMO/ORDINE CIL 3. 1641. Datiranje: 2. st.
11.	Arčar-Ratiaria
L ANATINIO/L LIB PHOEBO/AVG COL VLP/RAT ORNATO/ ORNAMENTIS/DECVRIONAL/IMMVNITATE/MVNER PVBLIC/ CONCESSA AB OR/DINE COL EIVSD/AVGVSTAL COL E/ AERE CONLATO/D D CIL 3. 6294. Datiranje: 2. st.
12.	Arčar-Ratiaria
Nadgrobna stela od vapnenca, dimenzija: 190 x 68 x 15cm.
AVRELIA DIONY/SIA SE VIVA SIBI ET/ .ASSIO FILIO QVI/ ... OPILIO/AVG/.OL RAT/OOD/MEM/POSVIT V. Velkov-J. Atanasova, Latinski natpisi od Raciarija, Izv. Arh. inst. 30, 1967, 150 n. 5. Datiranje: Druga polovica 2. st.
13.	Viminacium
Nadgrobna ploča od bijelog vapnenca, dimenzija: 61 x 85 x 8 cm. DM/... ATI RESTITVTI DEC/ET PONTIFICIS MVN AEL VIM/ INCOMPARABILIS FILI QVI/VIXIT ANN XXVI MEN II D XXV ET SIBI/VIWS . . . TELESPHORVS AVG MVN EIVS/ DEM PATER FELIX DICTVS PER EVM PA/RVM SINE EO C/L 3. 1655. IMS 2. 76. Datiranje: 2. st.
14.	Ca j i r-Vim in a cium
Nadgrobna štela od vapnenca, dimenzije 200 x 70 x 24 cm.
D M/M SERVIVS/MANI LIB/THALL AVG MVN/AEL VIM VIXIT/ ANN LXX/MANIVS SER/SILVANVS FIL ET/HERES BMP CIL 3. 14519. IMS 2. 78. Datiranje: 2. st.
15.	Kostolac-Viminacium
Gornji dio nadgrobnog spomenika, dimenzija: 166 x 56 x 25 cm. D M/. . FELICI Q V ANN. . ,/DIEBVS XV ET/ . . .IANO Q V A . . ,/DIEBVS XXIII/. .MAS AVG COL/ VIM . . .SET VIBIA CIL 3. 8130. IMS 2. 84. Datiranje: 3. st.
16.	Orašje-Margum
Votivna ara od mramora, dimenzija: 102 x 45 x 32cm. IOM/SEXT ALP ALCI/MVS O ORN/DEC MVN AVR/ AVG MAR ET L/VAL TROFIMAS AVG MV SS CIL 3. 8141. IMS 2. 315. Datiranje: 2. st.
17.	Smederevo-mutatio Vingeia Spomenik uzidan u smederevsku tvrdjavu. Nestao.
IN HONOREM/IMP CAES AVG/C MEMMIVS CYRIA/ CVS AVG II VIRALIBVS/ORNAMENTIS . . .AB ORDINE/ . .ET AB ORDINE. . . IN SE CON/ LATVM STATVAM/ ARG EX P LIB XL CIL 3. 6308. CIL 3. 8114. IMS 2. 63. Datiranje: 2. st.
18.	Beograd-Singidunum
Donji dio manjeg sarkofaga od vapnenca, dimenzija: 150 x 62 x 10cm. D M/M VLP PLOTO VIX ANN/V DIES LVII/ M VLP TROPHIMVS AVG/ET OO DEC M SING ET/ CLAVDIA VALENTINA FILIO CIL 3. 14534. IMS 1. 4 7.
Datiranje: Prva polovica ili sredina 2. st.
E. De Ruggiero, Dizionario epigrafico di antichita romane 1 (1886) 289.
D. Tudor, Le organizzazioni degli Augustales in Dacia, Dacia 6, 1962, 199. A. M. Duff, Freedmen in the Early Roman Empire (1928) 133.
3	D. Tudor (nap. 2) passim. L. R. Taylor, Augustales, Seviri Augustales, Transac. Amer. Philol. Assoc. 45, 1914, 231. A. M. Duff (nap. 2) 133. O. Pegreffi, Ricerche epigrafiche sui liberti, Epigraphica 3, 1941, 120. R. Duthoy, Notes onomastiques sur les Augustales cogno-mina et indication de statut, Ant. Class. 39, 1970, 95.
4	L. R. Taylor (nap. 3) passim.
0 Th. Mommsen, Romisches Staatsrecht (1887) 454.
6	D. Tudor (nap. 2) 201.
7	E. De Ruggiero (nap. 1) 852.
8	L. R. Taylor (nap. 3) 233, 240.
9	E. De Ruggiero (nap. 1) 829.
10	L. R. Taylor (nap. 3) 234.
11	L. R. Taylor (nap. 3) 243. E. De Ruggiero (nap. 1) 851. A. M. Duff (nap. 2) 135.
12	L. R. Taylor (nap. 3) 235.
13	D. Tudor (nap. 2) 200, 201., L. R. Taylor (nap. 3) 232.
14	L. R. Taylor (nap. 3) 232, 244., D. Tudor (nap. 2) 200.
D. Tudor (nap. 2) 212.
16	E. De Ruggiero (nap. 1) 848.
17	D. Tudor (nap. 2) 208.
18	E. De Ruggiero (nap. 1) 856.
19	D. Tudor (nap. 2) 212.
20	A. Mocsy, Gesellschaft und Romanisation der romischen Provinz Moesia Superior (1970)
165 navodi u pojedinim naseljima veči broj augustala, ali računajuči tu i ingenue
" D. Tudor (nap. 2) 207.
22	M. Mirkovič, Rimski gradovi na Dunavu u Gornjoj Meziji (1968) 97, 98.
23	A. Mocsy (nap. 20) 166.
24	E. De Ruggiero (nap. 1) 856. M. L. Gordon, The Freedman's son in municipal life, Jour. Rom. Stud. 21, 1931, 66.
25	E. De Ruggiero (nap. 1) 856. A. Mocsy (nap. 20) 166, iznosi mišljenje da ih najviše ima u Gornjoj Meziji.
26	D. Tudor (nap. 2) 206.
N. Vulič, Antički spomenici naše zemlje, Spomenik Srp. kralj. akad. 71, 1931, 42.
28	E. De Ruggiero, Diz. epigr. ant. rom. 2 1910, 1724.
29	E. De Ruggiero, Diz. epigr. ant. rom. 4 1 (1924-1946) 240.
0 P. Petrovič, Niš u antičko doba (1978) 137.
31	D. Tudor (nap. 2) 213.
32	A. Mocsy (nap. 20) 165.
33	Ibid., 166.
34	O. Pegreffi (nap. 3) 126.
35	Zabilježen je i slučaj da je isti čovjek obavljao augustalske dužnosti u dva grada različitih provincija istovremeno: CIL 3 1084• C TITVS AGATHOPVS AVG COL SISCIAE' ET SARM [izegetusae].
36	L. R. Taylor (nap. 3) 244, 245.
37	D. Tudor (nap. 2) 214.
38	Ch. Daremberg, E. Saglio, Dictionnaire des antiquites grecques et romaines 1, 1 (1877) 561.
39	L. R. Taylor (nap. 3) 245.
40	D. Tudor (nap. 2) 208.
SEVIRI AUGUSTALES UND AUGUSTALES LIBERTINISCHER HERKUNFT
IN OBERMOSIEN
Zusammenfassung
Die in dem augusteischen Zeitalter in Rom entstandenen Augustales-Kollegien verbreiteten sich mit der Zeit auch in die Provinzen und bedeuteten in den ersten drei Jahrhunderten unseres Zeitalters eine Institution, die vor allem fur die Reichen, am meisten fur die Befreiten aber auch fiir die Ingenui, bestimmt war. Die Institution war zugleich der Trager fur das Hegen des Kaiserkultes, andererseits stellte sie aber ein Gegengewicht gegen die munizipalische Aristokra-tie in den Provinzen dar und schiitzte die kaiserlichen Interessen.
Unter den Inschriften aus dem italienischen Gebiet und aus dem westlichen Teil des Kaisertums gibt es auch ungefahr 2000 Inschriften, in denen die Augustales, die Seviri Augustales oder Seviri erwahnt werden. Da eine gewisse Zahl solcher Inschriften auch in Obermosien vorkommt, bearbeitet dieser Artikel das Problem der Befreiten, die zu Mitgliedern der Augustales-Kollegien wurden, die also zu einer Gruppe kaiserlicher, militarischer und ziviler Befreiten gehorten, die in der romischen Gesellschaft eine wichtige wirtschaftliche und politische Rolle spielte.
Diese Erlauterung basiert auf den Inschriften, in denen die Mitglieder der Augustales-Kollegien vorkommen, die von den Befreiten herstammen und die am zahlreichsten in den siidlichen Teilen der Provinz zu finden sind: Scupi1"8, es gibt sie jedoch auch in den nordlichen
Teilen: Timacum minus9, Ratiaria10-12, Viminacium13"15, Margum16, Vingeie17 und Singidu-num18. In den mittleren und westlichen Teilen der Provinz sind sie uns zumindest bis jetzt noch nicht bekannt.
Im gesamten romischen Imperium kommen die Mitglieder der Augustales-Kollegien als Augustales, Seviri Augustales oder Seviri vor, wobei in den Inschriften in Obermosien (Moesia Superior) nur die ersten zwei vorkommen und die letzte Bezeichnung - Seviri - vollig unbekannt ist. Der siidliche Teil der Provinz enthalt Inschriften sowohl mit den Benennungen Seviri Augustales als auch Augustales, die ostlichen und nordlichen Teile weisen interessanterweise ausschlieBlich die Benennung Augustales auf, die in fast alien Fallen mit »Ornamenta Decurionalia« bezeichnet sind. Solche Auszeichnungen gleichen den adaquaten Auszeichnun-gen, wie Ornamenta Consularia, Praetoria und ahnlichen in Rom; in den Inschriften der Augustales- Befreiten begegnen wir ihnen in der Hadrian-Ara und sie uberschreiten nicht die Grenze des 2. Jahrhunderts.
Interessant ware es zu erwahnen, daB in Obermosien der Fall eines kaiserlichen Befreiten bekannt ist, der ein Mitglied des Augustales-Kollegiums war, wogegen man in den benachbarten Provinzen keine zu den Augustales gehorenden kaiserlichen Befreiten antrifft.9
Die Analyse der Denkmaler mit Inschriften die Augustales-Befreiten nennen, zeigt, daB es sich hauptsachlich um Grabsteine- und Ehrendenkmaler handelt. Zwei Falle miissen davon ausgenommen werden, denn sie sind Gottlichkeiten geweiht (Nr. 2: D ET D SACRVM; Nr. 16: IOM). Das Nichteinsetzen der fremden Gottlichkeiten in die Inschriften spricht dafiir, daB die Augustales-Befreiten Angehorige der offiziellen romischen Religion waren. Chronologisch betrachtet, beziehen sich die Augustales-Inschriften auf die Zeit vom 1. bis zum 3. Jh., wobei im Gebiet von Scupi Inschriften vom 1. bis zum Anfang des 3. Jh. vorkommen, in alien anderen Fallen sind aber die Inschriften sozusagen ausschlieBlich aus dem 2. Jh., was auch als die Bliitezeit der Institution der Augustales in Obermosien betrachtet werden konnte.
In Obermosien zahlten die Augustales in den Stadten zu den wichtigsten Wirtschafts- und Vermittlungselementen und waren an die stadtischen Decuriones gebunden - und ihnen auch untergeben. Dadurch wird die Zahl der Augustales-Inschriften im Vergleich mit den Decuriones - Inschriften fast in alien Stadten, wo sie vorkommen, kleiner.
Es besteht die Ansicht, in Obermosien ware die Augustales-Mitgliedschaft nur einer Generation der Befreiten zuganglich gewesen, deren Nachkommlinge hatten aber spater in den Decuriones-Stand eintreten oder aber die Rechte der normalen vollberechtigten romischen Burger geniefien konnen.
Obwohl die Mitgliedschaft in den Kollegien der Augustales betrachtliche materielle Kosten nach sich zog, haben sich die Befreiten bis zur Mitte des 3. Jh. doch gem entschlossen, ihnen beizutreten. Von dieser Zeit an wurde die Mitgliedschaft in den Augustales- Kollegien jedoch wegen der wirtschaftlichen Krise eine schwere materielle Last. Die Constitutio Antoniniana hat das Interesse des Befreiten, als Mitglied in diesen Kollegien mitzuwirken, noch zusatzlich vermindert, bis die Kollegien samt ihrem Aufrechterhalten des Kaiserkultes unter dem EinfluB des Christentums vollkommen zuriickgedrangt wurden. Die letzte, mit Sicherheit datierte Inschrift mit der Erwahnung der Augustales ist die Inschrift aus Carsulae, datiert in das Jahr 270.
AbschlieBend konnte man sagen, daB das Augustalentum eine Institution meistens reicher Befreiten war, mit derer Hilfe die Kaiser versuchten, die Macht der Decuriones in den Provinzen zu mindern und ihre eigene Personlichkeit zu verherrlichen. Den Mitgliedem bedeutete ihre Institution oft die einzige Moglichkeit, im gesellschaftlichen Leben emporzukommen, in die hohen Kreise der romischen Gesellschaft einzudringen und gesellschaftliche und politische Macht und EinfluB zu erringen, was die Befreiten und ihre Nachkommlinge auBerst geschickt auszunutzen wuBten, wovon viele Beispiele aus der romischen Geschichte sprechen.