GOSPODARSTVO V SVETP A&G&tJA Posvetovanje delavcev in delodajalcev Pod pritiakom delav&kdk zaiitev je pu-seben odbor britasske vlade obja>vil 1. 1917 predlog, nai se v vseh večjih in dobro organiziTanih gospodapskili vejah organizdTajo staJni »skupni industrijski sveti«, ki bi jih sestavljali zastopniki sindi-katov in ddodajalskih organizacij. Razen kolektivnih pogajanj bi bila njihova naloga, da delajo na delovni storilnosti in reševa-nju dragih problemov — varnosti, zdrav-ja ter izboljšanja življenj&kih in delov-nib. pogojev. To je bilo prvo uradno pri-znanje pravice delavcev do n«kakšnega sodelovanja pri resevanju drugih vpra-šamj poleg mezd in zaposlitvenih pogo-jev. Večina deloda.jallcev je ta predlog odklonila in je bil uveljavljen samo v nekaterih vejah, med njimii na železni-cah, v tavaraah orožja in poštn.i službi. V drugi svetovni vojni je biio v bri-taaski industriji organizaranih veliko tako inienovanih odborov za proizvodnjo, v katerih so bili zastopani delavci in uprava podj«tja. Samo v stfrojni industriji je bMo organiziraniti ijad štiri ¦tisoč takih odiborov. Njihova naloga je bila omogo-čiti povečanje proizvodnje in reševanje drugii problemov, ki so izvirali iz voj-nih raEmer. V nacionalizirani... Po drugi svetovm vojui je laburi&tična vlada nacionalizirala premogovni.ke, elek-trično gospodarstvo, transport, ielekomu-njkacije, indnstrijo plina, železa in jekla in centralno angleško banko. S tem je bal ustvarjen sorazmerno močan državni sektor, ki je obsegal 20 odstotkov y go spodarstvu zaposlene delovne silc. Vodstvi laburistične strauke in kongre. sa Trade unionov (simdikatov) mislita, da je kakršno koli neposredno sodelova-nje delavcer pri upravljanju ne^družljivo z učinkovitim vodstTom naciona'liziranih podjetij. Zaradj obstoječega pritiska t smeri sodelovanja in dobrih izkušenj s skupnimi odbori v času vojne pa je bilo sklenjeno, da se v vseh nacionaliziranili vejah gospodarstva UA^ede sistem skupne-ga posvetovanja. Ti ukrepi so dobili za-konsko osnovo. V zakonu o uacionalizaciji po&aineznih vej je določena obveznost uprave, da or-ganizlra mehanizem za pcsvetovanje z delavci ali z njihovimi organizacijami glede vprašanj, ki se nanašajo na teh-nično iii higiensko zalčito, življenjske in delovne pogoje in učinkovato fnnkcioni-ranje tiste veje kakor tudi o vseh dru-gih vprašanjih skupnega interesa. \z tako lormuliranih obveznosti in pooblastil se je razrila različna praksa ia raznovrstne organizacij?ke o-blike posvetoralnega me-hanizma v podjetjih kakor tndi na regio-nalni iff nacionalni ravni posameznih na-cionaliziraTiih vej. Bistviena karakteristika tega meha-njzma je t tem, da je ¦tesno povezan s sinddkalnimi organizaoijami in se pogo-sto bolj aK roanj prepleta z mehanizmom tradioionalne sindikaloe aktivuosti pogai-janj o plačah in delovnih pogojih. Tako so ponekod sknpni organi, ki opraTljajo tako fuTikcijo poevetovanja in firnkcijo pogajanj, ponekod pa ločeni. Seetava vseh teh organov je praviloina uiešana, to je v njih so zastopniki upra-ve in delavcev ali sindikatov. Zastopnike t podjetju zaposlenih volijo navadno de-lavci m uslužbenci sainii, v nekaterih ve-jah vsi, v neka-terih pa sarao sindikalno organizirain.i. Na regionalni in nacionalni rami imenujejo zastopnike zaposlenih sinddkati. Razmerje in šteTilo predstavni-kov t teh origanih kakor tudi trajanje njihovega mandata se prav tako razlikti-jejo t posameznih vejah. ... in zasebni industriji Podobni posvetovalni or^ani (večinoiua na ravni podjetij) so tudi v za«ebni in-dustriji, niso pa po zakonu obvezni. Na-mesto tega je ministrstvo dela 1. 19*7 pri-poročilo orga,Diizacijam delodajalcer in MTidikafrov, da orgatiizirajo pTostovoljno s aporaztHnotn mehanizem za sktq>no po- svetovanje s smotrom >redne izmenjav« mnenj med delodajalci in delavci o rpta.- šanjih ppoizTodnje*. Dolooeno število delodajalcev se je upi-ralo UTajanju tega sjstetna, ke-r so bili mnenja, da posega v področje njihove izključne pristojnosti. Velik del pa ya je sprejel, ker je spoznal možnosti, ki jih nudi. Ob koncu leta 1950 so obstajali po-svetovalni aranžmaji na tovarniški raTni po uradnih podatkih v vseh vejah zaseb-ne industrije ter zajemali prLblfžno 50 odstotkov zaposlenih v vsaki Teji. Cepriiv se razlikujejo. kaže večina ocen in razpoložljrvih podatkov, da je sistem skupnega posvetovanja dal pozitivn« re-zultate v proizvodnji. povečevanju delov-ne storilnosti in iz-boljlanju delovnih po-gojev. S.tevilni delavci in aktrvisti andi-kalnega laburističnega gibanja, a tu